Podcasts about podrobno

Evropske volitve so za nami. Štirim dozdajšnjim evropskim poslancem se je pridružilo pet novih. Kaj prinašajo rezultati tokratnih volitev, kdo so zmagovalci, kdo poraženci, kakšne bodo spremembe na domačem političnem področju, kakšne so napovedi za naprej? Podrobno analizo bomo opravili v današnjem Studiu ob 17.00 z Mirom Hačkom. Markom Lovcem, Dejanom Verčičem in voditeljem Tomažem Celestino.

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bere Lidija Hartman. Avstrijski pisatelj dr. Felix Kucher se je rodil leta 1965 v Celovcu. Študiral je filozofijo, teologijo in klasično filologijo. Poučeval je na več srednjih šolah v Celovcu, zdaj je ravnatelj gimnazije v Beljaku. Naučil se je tudi slovenščine, ki je drugi deželni jezik na Koroškem – njegovi predniki so imeli namreč še pred stotimi leti slovenske korenine. Roman Kamnik iz leta 2018 je posvetil v spomin Jozlu in Francu (Franciscusu) Petku, po pisateljevi izjavi naj bi bila to njegova prastrica – brata njegove babice. Felix Kucher zajema snov iz dveh zgodovinskih virov: družbenega in političnega dogajanja v Evropi, zlasti na Koroškem po zgodovinsko pomembnem plebiscitu leta 1920 in vzniku nemškega nacizma, Hitlerjevega vzpona in osvajalske politike med drugo svetovno vojno do nemškega poraza. Drugi sklop pa sestavljajo ekonomske migracije na Koroškem v obdobju med svetovnima vojnama z življenjsko zgodbo migranta Antona Lipica. Po številnih ovirah se mu končno le uspe umakniti v Argentino, kamor je v desetletjih po prvi svetovni vojni za kruhom odhajalo mnogo Slovencev. Dogajalni čas se vrača do prve svetovne vojne, epilog iz leta 2008 pa govori o nastajanju te knjige, ki poznim potomcem razkriva grozljive zamolčane zločine v nemških koncentracijskih taboriščih Dachau in Mauthausen. Kompozicija romana ni sintetična, pisatelj ne sledi časovnemu poteku življenjskih zgodb literarnih junakov, ampak preskakuje od začetka leta 1947 do 1925, prav tako se menjujejo dogajalni kraji: Roman se začne v Buenos Airesu, ki je osrednje prizorišče Antonove zgodbe, analitično pa si sledijo dogodki v Podgori, Celovcu. Hamburgu, taborišču Mauthausen, Genovi, Bolzanu. Naslov romana Kamnik je privzet po priimku antijunaka, ki se sramuje slovenskega porekla. Je navdušen privrženec nacizma in prevzame priimek Steiner. Ponižen je do trenutne oblasti, vedno skrbi za svoje koristi, hlepi po oblasti, povsod vidi predvsem sebe, tudi poroči se zaradi premoženja. Njegov značaj najbolj prikazujejo zločinska dejanja v taborišču, kjer z nazivom »podvodja skupine« dobi želeno popolno oblast nad brezpravnimi: »Rešpekt. Ponižanje. Podrejanje. To je štelo,« pravi. Ljudje so zanj le predmeti, ki mu lahko služijo. Prva žena je bila hči bogatega industrialca, nemškega Juda, vendar zakon ne izpolni njegovih pričakovanj. Nekdanjega znanca uporabi za pomoč, da se v Berlinu priplazi v SS. Protagonist romana je Anton Lipic, mlajši sin iz revne kmečke družine na Koroškem. Ves čas si prizadeva, da bi si z delom in vztrajnostjo ustvaril boljše življenje. Odloči se, da se bo tako kot mnogi drugi izselil v Argentino, in po številnih ovirah mu tudi uspe. Podrobno so opisane vse postaje njegovega dolgega potovanja, zdravniški pregledi in uradne formalnosti v Hamburgu, od koder je izplula sicer tovorna ladja s potniki iz različnih krajev in držav. Po naporni vožnji in pristanku v Buenos Airesu z drugimi iskalci zaposlitve dan za dnem zaman čaka na delo, zato zagrabi prvo možnost – na veliki kmetiji. A vse garanje je daleč od njegovih načrtov. Po propadu kmetije, ki ji smrtni udarec zada roj kobilic, se Anton s prijateljem postopoma osamosvoji s prodajo svojih izdelkov od vrat do vrat, po vztrajnem delu ustanovi svoje podjetje in v nekaj letih si ustvari tudi družino. Zanimivo je, da sprejema kulturo in jezik svoje nove domovine, pozabiti hoče nemščino, ki so mu jo v šoli vsilili namesto slovenščine. Antonov brat Jozl je ostal v Podgori, v revščini in nemoči se predaja pijači in se zadolžuje. Nekega jutra, ko na pozdrav dveh uniformiranih mladincev Heil Hitler odgovori: »Podelam se na vajinega Hitlerja!« Sledijo aretacija, zapor, delovno taborišče Dachau in končna postaja Mauthausen. Tu se križata življenji rablja Steinerja in njegove žrtve,¬ Jozlna. V tretjem poglavju postane nepomembni kmečki fant iz zakotja Avstrije, takrat že nemškega rajha, tragičen junak. Pisatelj pretresljivo predstavlja najhujše plasti zla v taborišču Mauthausen: Zaplinjevanje in sežiganje trupel. A Kamniku – Steinerju se posreči, da se izogne kazni. Po zvezah se nekdanji nacisti preselijo na varno v Argentino in se srečujejo z rojaki, ki živijo tam že več desetletij. Roman Felixa Kucherja Kamnik je realističen mozaik življenja v prvi polovici 20. stoletja. Pretresljiva in zelo razgibana pripoved zastavlja veliko vprašanj o skoraj pozabljenem času, grozljivih prizorih v koncentracijskem taborišču in življenju posameznikov v stoletju zločinskih ideologij in dveh svetovnih vojn.

Konec letošnjega septembra je zaživela Pot cistercijanov v Stični, del več kot 6300 kilometrov dolge mednarodne pohodniške poti, ki povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav. To je projekt Cisterscapes, Cistercijanske pokrajine, v njem sodeluje 17 partnerjev iz petih držav, med njimi tudi Slovenije. Podrobno so preučili in raziskali sledi, ki jih je v kulturni krajini v dolgih stoletjih pustilo za seboj delovanje cistercijanov. Pobudniki tega projekta prihajajo iz Nemčije, okrožja Bamberg, v katerem je cistercijanski samostan Ebrach, s projektom pa so hoteli povezati evropske partnerje. Cistercijani so bili navzoči v Evropi že od srednjega veka, in to je bil že nekakšen začetek povezovanja evropske skupnosti. Pot cistercijanov v Stični v sklopu projekta cistercijanske pokrajine bomo spoznali v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Novoletne zaobljube se že lomijo, tako kot se lomi sezona lige NBA. O tem sem na dolgo in široko razglabljal v prejšnji epizodi, v zadnjem OverTime Newsletterju sem pisal, kako v ligi ni menjav in izpostavil nekaj franšiz, ki bi znale pogledovati po trade trgu. Danes združim oboje. Vrtim trade mašino in simuliram nekaj menjav, za katere menim, da so fer za obe strani - naslovijo težave ekip. Podrobno. Zakaj in kako. Čakamo, iščemo menjave, da nam ni dolgčas. Čeprav se o konkretnih trejdih še ne sliši veliko, vidimo vedno več orisov posameznikov, ki so na trade blocku. Moštev, ki rabijo potezo ali dve, da se povežejo v celoto. Kažejo se potrebe ekip in tipi igralcev, ki bi tja pasali. Res cenim vašo podporo, če OverTime komu priporočite, se naročite ali delite. Hvala! Beremo se v ponedeljek, slišimo danes teden! Bodite čudovito. Fejst pomembni linki: OverTime Newsletter - kolumna Za več NBA takeawayev: Twitter, Instagram

Ob 60. obletnici izhajanja revije za film in televizijo Ekran so jubilejno številko predstavili glavna in odgovorna urednica Ekrana Ana Šturm ter sourednika tematskih blokov Žiga Brdnik in Ivana Novak. Pogovor je moderirala Anja Banko. Več o jubilejni številki Ekrana na: https://kinoteka.si/aktualno/izsel-je-ekran-60/ Podrobno kazalo in naročila na: https://kinoteka.si/izdelek/ekran-60-oktober-2022/ Podcast je nastal v sodelovanju med Društvom slovenskih filmskih publicistov in publicistk FIPRESCI Slovenija, Društvom za razvoj filmske kulture, Maribor, Revijo Ekran, Slovensko Kinoteko in skupnostjo GT22, ob podpori Slovenskega filmskega centra in Radia MARŠ. Hvala vsem.

Prvi teden v oktobru je tradicionalno v znamenju Nobelovih nagrad. V ponedeljek so v Stockholmu razglasili nagrajence za medicino, v torek za fiziko in včeraj za kemijo. Podrobno predstavimo letošnje nagrade in nagrajence. Danes bodo razglasili še Nobelovo nagrado za književnost, v petek nagrado za mir, prihodnji ponedeljek pa še za ekonomijo. Podelitve bodo 10. decembra v Stockholmu. V živo v studiu dosežke analiziramo skupaj s slovenskimi znanstveniki.

41. dan vojne v Ukrajini še vedno močno odmevajo posnetki in fotografije posledic nasilja iz Buče v bližini Kijeva. Rusija zanika vsakršno vpletenost in obtožuje ukrajinsko stran, da gre za uprizoritve. Odziv mednarodne javnosti pa je zelo oster, pritisk na Rusijo naj bi danes še stopnjevala. Druge teme oddaje: - Finančni ministri evrskega območja za nov sveženj ukrepov proti Rusiji - Turistično gospodarstvo v pričakovanju razpisa za pridobitev enkratnega dodatka za pokrivanje koronskih izgub - Rokometaši Velenja si bodo danes skušali zagotoviti uvrstitev v četrtfinale evropske lige

Podrobno o trenutnih razmerah v Ukrajini, odzivu Evropske unije, zaskrbljenosti ZDA in popolnemu obratu nemške politike.

Dr. Miha Modic je najprej študiral pravo, po treh letih je presedlal na biotehnologijo. Raziskoval je v Cambridgeu in Muenchnu, zdaj že nekaj let dela na Francis Crick Institute v Londonu. Ukvarja se predvsem z vprašanjem molekularnih mehanizmov, ki so pomembni za človekov razvoj. Že premik samo enega izmed 20 tisoč proteinov je lahko odločilen zato, ali se naše življenje nadaljuje ali pa pride do velikih težav, ki lahko vodijo celo v smrt. Podrobno tudi o raziskovalnem delu, pogojih za znanost v različnih državah, življenju in delu v Veliki Britaniji, aktualnih znanstvenih in družbenih izzivih.

Podrobno kot prejšnja, se tudi današnja sobota začenja prometno, predvsem za tiste, namenjene na Hrvaško. Ob vrnitvi v Slovenijo od danes tistim, ki prihajajo iz rdečih ali temnordečih držav, ni treba več v karanteno, če predložijo dokazilo o cepljenju proti covidu ali prebolelosti. Po novem vladnem odloku bo od četrtka za vse, ki vstopajo v Slovenijo, ne glede na to, iz katere države prihajajo, obvezen pogoj PCT: torej preboleli, cepljeni ali testirani. V oddaji tudi: - Pred jutrišnjim referendumom velja volilni molk, pristojni bodo pozorni na kršitve - Predstavniki najbogatejših držav v Benetkah brusijo globalni digitalni davek - Melodije morja in sonca bodo drevi valovile 40-ič, ob posebnem programu.

Vodilna trojica v prvi ligi ohranja status quo. Olimpija ima še vedno štiri točke prednosti, potem ko je nasula sedem golov Triglavu, trener Maribora Sergej Jakirović pravi, da je treba Marcosu Tavaresu postaviti kip na zahodni tribuni, slovenski Brazilec je znova rešil vijoličaste, gost oddaje pa je bil trener Celja Dušan Kosič. Slišite lahko kaj motivira Celjane, da ohranjajo stik z velikima, več pa tudi o preobrazbi kluba. Pred leti so imeli v knežjem mestu precej težav z nezanesljivimi lastniki, potem pa so z dobro vzgojo in uspešnimi nakupi postali precej stabilnejši klub. Podrobno smo se tudi lotili Liverpoola in prvega ligaškega naslova Rdečih po 30-ih letih. Kdaj je bilo v teh treh desetletju najtežje za navijače tega angleškega velikana in kaj je najbolj botrovalo k vzponu kluba? O tem, navijač kluba in novinar MMC Mitja Lisjak, ob voditelju Luki Petriču pa so se zbrali še člani radijske športne redakcije Boštjan Janežič, Jože Pepevnik in Marko Cirman.

Znanost se je s prihodom novega koronavirusa spopadla na visokih obratih, je prepričan naš tokratni nedeljski gost Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu ter redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na ljubljanski univerzi. Podrobno spremlja napredovanje do novega cepiva in razmah raziskovalnih iniciativ, ki so v en globalni laboratorij povezale ves svet. Z njim pa več tudi o vedah o življenju, ki trenutno doživljajo zlate čase, vzniku personalizirane medicine ter tem, zakaj se najboljša vprašanja skrivajo v biologiji, najboljši odgovori pa v kemiji.

Podrobno o mislih in kako vplivajo na naše življenje - prisluhnite.

Papež Frančišek je v Vatikanu zbral največje svetovne strokovnjake na posvetu o robotiki in umetni inteligenci. Humanoidni roboti zagotovo še lep čas ne bodo nadomestili katoliških duhovnikov in vernikov, medtem pa na Japonskem android Mindar že pomaga pri molitvah v budističnem templju. Dejstvo je, da tehnologija ne more popolnoma zamenjati človeškega dela, a bo umetna inteligenca spremenila tudi najbolj tradicionalne poklice, od zdravnika do duhovnika. Bo direktor podjetja za svojega namestnika kmalu imenoval robota? Kateri poklici bodo z razvojem umetne inteligence izginili, kateri se bodo spremenili? Skrajnosti razmerja človek-umetna inteligenca ilustrira tudi vstop robotov v intimne odnose, obstajajo celo že bordeli z robotskimi prostitutkami, za uporabo katerih je potrebno plačati zavarovanje. Roboti so pogosto bolj zaščiteni od ljudi, celo državljanstvo so jim že podelili. Na širšo družbo pa bo imel v bližnji prihodnosti še večji vpliv razvoj industrijske robotike, ki že predstavlja eno tretjino svetovnega trga in se največ uporablja v avtomobilski industriji. Največ robotov imajo v operativni rabi na Japonskem, Kitajskem in v ZDA. V Sloveniji je to razmerje 144 robotov na 10 tisoč zaposlenih, kar je precej nad evropskim povprečjem. Poleg tega smo tudi pri nas dobili tovarno industrijskih robotov, ki ima v Kočevju zmogljivost proizvodnje 10 tisoč robotov na leto. Japonska Yaskawa in slovenski Laibach sta združila moči pri posebnem umetniško-industrijskem projektu “Mi kujemo bodočnost.” Morda bodo Trbovlje celo prvo mesto v Sloveniji z robotskimi občani … Podrobno v 3. delu serije Quo vadis, človek?! Avtorja: Luka Hvalc in Hana Hawlina

Pižama in Anže povesta kje se zdaj da slišati Glave. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Podrobnosti

Luzar, Dr. Marko, Pižama in Anže primerjajo knjige in serijo. O zmajih. Feedback je vedno dobrodošel. Težite nam lahko preko Twitterja ali pa na mail glave(afna)apparatus.si. Mreža Apparatus.si je tudi na Facebooku in jo lahko finančno podprete tudi osebno. Hvala. – Zapiski: Par linkov, ki imajo povzete spremembe med knjigami/serijo – prvi link – drugi link Podrobno naštete razlike Martinov izvirni očrt […]

Matt Taylor je britanski astrofizik in je eden vodilnih znanstvenikov Evropske vesoljske agencije pri projektu Rosetta, ki velja za enega pomembnejših vesoljskih dosežkov. Podrobno je opisal ta zgodovinski projekt, ki vsebuje pristanek sonde na kometu in povedal, koliko dela ter načrtovanja zahteva. Razložil je še svojo zasvojenost do tatujev in na koncu podal zanimivo misel […]