Podcasts about berlinu

Friedrich Merz je novi njemački kancelar. Ali ne bez kontroverze - vođa CDU-a nije osvojio većinu u prvom krugu glasanja. Što je presedan u njemačkoj povijesti. Nakon početnog šoka, a zatim i cjelodnevnih trzavica, glasanje je ponovljeno. Bundestag je u drugom krugu glasovanja ipak izabrao Friedricha Merza za saveznog kancelara sa 325 glasova. Maja Marić razgovara s Nenadom Kreizerom i stručnjakom za Zapadni Balkan iz Njemačkog društva za vanjsku politiku u Berlinu, Nikolom Xaviereffom. Von Maja Maric.

Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija

Mladostnika Hilde in Hans, ki živita v Berlinu, v zgodnjih 40. letih uživata sončna poletja s prijatelji. Oba pa sta tudi aktivna v odporniškem gibanju, povezanem s Sovjetsko zvezo, ki se bori proti nacističnemu režimu in vojni. Njihove akcije ju povežejo, zaljubita se in pričakujeta otroka, ko pride skupini na sled gestapo. Visoko noseča Hilde se znajde v zaporu ... Po resnični zgodbi posnet nemški celovečerec Z ljubeznijo, Hilde je režiral izkušen avtor Andreas Dresen, film pa je bil premierno prikazan v glavnem tekmovalnem programu lanskega Berlinala. Pripoved spretno kombinira več časovnih ravni; realistični prikaz »sivega« zaporniškega obdobja Hilde, ki v celici tudi rodi otroka, teče linearno, znotraj tega toka pa se znajdejo »barviti« retrospektivni odlomki, ki skačejo v bližnjo preteklost. Ti pasusi naslikajo nežen in negotov razvoj ljubezenske zveze med Hilde in Hansom, pa tudi notranjo dinamiko odporniške skupine, ki jo sestavljajo značajsko zelo različni pripadniki. Vzporedno z njuno zgodbo se pred nami spretno izriše freska nekega natančno določenega časa in prostora. Glavno igralsko težo filma suvereno nosi Liv Lisa Fries, znana iz serije Babylon Berlin, v vlogi Hilde, pri kateri razberemo cel spekter čustev v strahotnih psiholoških situacijah; odličen je tudi njen filmski partner, nekoliko neroden in zadržan Johannes Hegemann. Gotovo je ena od odlik dela portret njune silovite čustvene in telesno čutne zveze, ki sega prek kalvarije, ki sta ji oba izpostavljena. S tem v zvezi bi veljalo izpostaviti še eno markantno posebnost, ki kaže na scenaristično in režijsko globoko premišljeno odločitev: v filmu tako rekoč ne vidimo nasilja. Tudi zasliševalci in pazniki v obdobju, ko Hilde v zaporu rodi otroka in se sooča s kazenskim procesom zaradi izdaje, skušajo biti razumevajoči, človeški. Skušajo celo po svojih močeh pomagati ... In to je tisto grozljivo. Nacistični režim – ali pa katerikoli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje, s takimi in drugačnimi prepričanji, ki so tudi na vrhuncu vojne živeli svoja vsakdanja življenja, samo opravljali svoje službe in tudi v tem času so se ljudje zaljubljali in rojevali ... Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji, ki jo je možno slutiti že vnaprej. Celovečerec Z ljubeznijo, Hilde tako s svojo navidezno preprostostjo predstavlja resnično pretresljiv, brezčasen humanistični opomin.

Lejla Kraljević je suosnivačica i izvršna managerica kompanije Derubis iz Viteza, koja jedina u BiH proizvodi jahte i katamarane i karavane. Lejla je zajedno s mužem Denisom Kraljevićem, riječkim inovatorom i brodograditeljem, njegovo brodogradilište iz Rijeke preselila u Vitez i tamo nastavila proizvoditi njihove jahte i katamarane. U međuvremenu su, u vrijeme Covid 19 pandemije, u proljeće 2021., pokrenuli inovativnu proizvodnju karavana izrađenih u posebnoj tehnologiji odlijevanja, i proizveli su prve katamarane u svijetu u jednom dijelu, bez ikakvih dodataka, osim unutarnje opreme karavana. Svoj prvi Derubis karavan, jedinstvenu bh. kamp prikolicu svjetske klase, premijerno su predstavili u avgustu 2021. na svjetskom Sajmu karavana u Düsseldorfu. Za svoj inovativni karavan monokok dizajn najprije su dobili nagradu German Design Award-a u decembru 2024., a potom su krajem maja 2024. osvojili prestižnu njemačku nagradu za inovacije 2024. u Berlinu. Ta strelovita karijera ih je dovela i do saudijskih investitora, s kojima su ušli u joint venture partnerstvo, i izgradili prvu tvornicu jahti i karavana u Saudijskoj Arabiji. Ovo je presedan za saudijsko tržište i u vrijeme emitiranja ovog podcasta, krajem aprila 2025., Lejla u Saudijskoj Arabiji upravo otvara svoju prvu fabriku izvan BiH. O njihovoj viziji da bosansko-hercegovačko znanje i umijeće, inovativnost i kreativnost, ponude na svjetskom tržištu, o tome kako su prevezli svoju prvu jahtu izgrađenu u Vitezu putem preko Vlašića, potom do luka u Roterdamu i na Floridi sve do konačne luke na Kostarici, te o drugim izazovima govorimo u ovom podcastu.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:04:19 Kako je nastala ideja o brodogradilištu u Vitezu?00:10:40 U Covidu smo odlučili na temelju dizajna jahti napraviti karavane 00:14:25 Naš karavan je otvorio novo poglavlje u caravaning industriji00:18:45 Svjetsko tržište smo osvojili inovativnošću i dizajnom00:22:20 Naši karavani i jahte su 100% bh. proizvodi00:24:40 Naš dolazak na Caravan sajam u Dusseldorf 2021.00:29:20 Jedinstven monokok dizajn i tehnologija naših karavana je nastao na našem know how-u iz brodograditeljstva00:34:04 Na sajmu u Dusseldorfu smo bili "highlight" cijelog sajma00:36:50 U Saudijskoj Arabiji gradimo prvu tvornicu naših jahti i karavana00:38:42 Dvije godine poslije prvog sajma dobili German design award 00:48:49 Kakva je oprema u Derubis karavanu?00:53:05 Derubis karavan je izliven iz jednog dijela i siguran je na cesti00:58:45 Naša specifičnost je u ručnoj izradi naših majstora, zanatlija01:03.20 Djeci treba približiti zanatske poslove koji su danas cjenjeni 01:11:40 Svjetska krovna asocijacija u karavan industriji nas je primila u svoje članstvo iako nismo iz EU______________

Zdravo. Tokrat začnemo nostalgično s Quelle katalogi, ki so pustili globlje sledi, kot si je marsikdo lahko predstavljal. Ker Peli ne najde dotičnega kataloga, vas prosimo, da nam sporočite, če ga morda imate. Nadaljujemo z debato o Berlinu pred II. svetovno vojno, medtem ko Ministrstvo za resnico že kuka iz bližnje prihodnosti. Prihodnost bo očitno kombinacija Huxleyjevih, Orwellovih in Atwoodinih vizij, mi pa se elegantno preselimo med parkirne angele, obdelamo javni prevoz (predvsem metroje) v Londonu, nato pa skočimo na vesoljsko ladjo, kjer Ford besno nakupuje s kartico brez limita in modruje o ljubezni … in to najstnici. Zaključimo z majhnim opozorilom: če so najstniki prijazni, najbrž nekaj hočejo.

Predstavili smo skladbe, ki so se letos potegovale za vstopnico za evropsko tekmovanje slepih in slabovidnih glasbenikov, ki bo maja v Berlinu. Obširneje pa poročali o razstavi Umetnost onkraj vidnega, ki je na ogled v okviru programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica, Gorica ter o razstavi Od točkopisa do E-bralca, ki predstavlja razvoj pismenosti slepih pri nas.

Sharon Dodua Otoo je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskih korenin, ki živi in ustvarja v Nemčiji. Svoj romaneskni prvenec Adina soba je napisala v nemškem jeziku; v njem prepleta zgodbe štirih žensk po imenu Ada: matematičarke in programerke Ade Lovelace na začetku 19. stoletja v Angliji, poljske ujetnice leta 1945 v nacističnem koncentracijskem taborišču, ki je prisiljena v prostitucijo, katere pravo ime je Adelajda, mladenke v 15. stoletju v Zahodni Afriki, ki jo Ada kličejo po vasi, od koder prihaja, in noseče Ganke, ki v sodobnem Berlinu išče stanovanje. Adina soba temelji na kratki zgodbi Herr Gröttrup setzt sich hin, kar bi lahko prevedli kot "G. Gröttrup se usede", za katero je prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. Dodua Otoo v svojem pisanju prepleta magični realizem, afrofuturizem, vprašanja identitete, odnosov in opolnomočenja: štirje liki so med seboj neločljivo povezani skozi prostor in čas, zgodbo pa poleg njih pripovedujejo tudi predmeti, ki jih obdajajo: metla, tolkalo, soba, potni list. Adina soba je v prevodu Sare Virk ob Festivalu Fabula, literature sveta, izšla tudi v slovenščini. S pisateljico se je pogovarjala Tina Poglajen. Bralka Mateja Perpar, ton in montaža Gašper Loborec.

U ovoj epizodi istražujemo kako geni oblikuju ponašanje kod ptica, i kako samo jedan gen može promeniti sve – od nivoa hormona, preko izgleda, pa do strategije parenja.Naš sagovornik je dr Vladimir Jovanović, biolog i istraživač sa Freie Univerziteta u Berlinu, koji je sa kolegama nedavno objavio rad u časopisu Science, o izuzetnom primeru ponašajnog polimorfizma kod ptice sprudnik ubojica (Philomachus pugnax, en. ruff sandpiper).Ova vrsta ima tri različita oblika mužjaka – jedan je agresivni i dominantni, "nezavisni", drugi je udvorni "satelit", a treći je "faeder", mužjak koji izgleda i ponaša se kao ženka. Zajedničko im je jedno: sve ih oblikuje isti gen – HSD17B2.Kroz ovaj konkretan slučaj razgovaramo i o širim temama:šta su ponašajni polimorfizmi i koliko su česti u prirodi,kako se istražuju genetičke osnove ponašanja kod ptica (i generalno divljih životinja),koja je uloga hormona u povezivanju gena i ponašanja,i šta sve to govori o evoluciji i složenosti živih sistema.Epizoda dotiče i filozofska pitanja o biologiji ponašanja – da li je ponašanje "kodirano", koliko su naši životi biološki usmereni, i koliko prostora ostaje za varijaciju, prilagođavanje i izbor, i slično. Ovo je epizoda o genetici, hormonima, istraživanju u prirodi i jednoj neobičnoj ptici koja nas uči o raznolikosti života.Originalni naučni rad o kom smo pričali možete pronaći ovde: Loveland, J. L., Jovanović, V., Tuttle, E. M., Lamichhaney, S., & Andersson, L. (2024). A single gene orchestrates androgen variation underlying male mating morphs in ruffs. Science, 383(6676), 1072–1078. https://doi.org/10.1126/science.adp5936

Amila Velić Pilav je vanredna profesorica na Ekonomskom fakultetu Univerziteta u Sarajevu na Katedri za menadžment i informacione tehnologije i jedna je od najpoznatijih stručnjakinja u ovoj zemlji u segmentu inovacijskog managementa. Postdoktorski studij je završila na Freie Univerzitetu u Berlinu na Odjelu za Inovacijski menadžment, te je njena ekspertiza obuhvata Inovacijski menadžment, Open Innovation koncept (Otvorene inovacije) i Inovacije poslovnih modela. Nakon boravka u Berlinu 2017. je pokrenula i prvi start up inkubator, ˝GrowUP˝ Business & Innovation Hub, poslovni inkubator Ekonomskog fakulteta Univerziteta u Sarajevu. 2018. je pokrenula prvi inovacijski forum u BiH, Sarajevo Innovation Summit. Kao pionirkinja koncepta Open inovation u Bosni i Hercegovini učestvovala je u brojnim domaćim i međunarodnim projektima. Amila je i autorica velikog broja naučno-istraživačkih radova i studija, te prve knjige o inovacijama u Bosni i Hercegovini pod nazivom „Inovativnost bh. kompanija: otvorena ili ne“.S Amilom sam razgovarala o:00:00:00 Teaser i najava00:03:08 KZBusiness u kolaboraciji sa Ekonomskim fakultetom i Udruženjem MBA u BiH00:06:15 Postdoktorski studij u Berlinu i inovacijski ekosistem 00:08:53 Open inovation koncept i osnivanje inkubatora na Ekonomiji00:12:50 Osnivanje Sarajevo Innovation summita 2018.00:14:10 Svaka nacionalna ekonomija traži svoje Zakone i politike 00:17:29 Trenutno pripremamo federalni zakon o inovacijskoj djelatnosti00:20:39 Greška je što se inovacije vežu samo za mlade ljude i IT rješenja 00:22:29 Godine i stepen obrazovanja nisu prepreka za kvalitetne inovacije00:26:30 Drvna i metalska industrija su naše najveće izvozne grane00:30:00Proizvodnja hrane treba da bude naša strateška industrija00:35:10 Promocija proizvodnog sektora mladima u BiH je nužna 00:37:10 Mentorstvo u businessu je najmoćniji alat u učenju______________

Tokrat bomo govorili o Snu kresne noči Edwarda Cluga in Milka Lazarja v Nemški operi v Berlinu, o Pripovedovalskem festivalu in prihajajoči Fabuli, novih rimskih odkritjih pod ljubljansko Emoniko, razstavi etiopske fotografinje Aïde Muluneh v ljubljanski Jakopičevi galeriji, Mančinem dnevu branja, ljubezni in navdiha in Dnevih etnografskega filma. Oddajo pripravljamo v uredništvu za kulturo programa Ars. Glasbena oprema: Tina Ogrin, ton in montaža: Mirta Berlan, redakcija: Staša Grahek.

V Berlinu se je v soboto s podelitvijo nagrad zaključil 75. filmski festival Berlinale, zlatega medveda za najboljši film je prejel norveški film o raziskovanju ljubezni ter poželenja, Dreams (Sex Love) Daga Johana Haugeruda. V dvorani Deutsche Oper v Berlinu se je odvila svetovna premiera baleta Sen kresne noči, ki ga je na oder postavila ekipa slovenskih ustvarjalcev. Gre za novo baletno produkcijo, nastalo po motivih Shakespearjeve komedije, koreografa Edwarda Cluga in skladatelja Milka Lazarja. Sklop radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis se nocoj nadaljuje z večerom, posvečenim mladim primorskim literatom. Dogodek bo v neposrednem prenosu mogoče spremljati tudi na programu Ars in Radiu Trst A. Danes 19. uri na programu Ars začenjamo s predvajanjem romana In ljubezen tudi Draga Jančarja. V Slovenj Gradcu pa bo v knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec ob 18. uri odprtje razstave z naslovom Vrnitev, ki bo vsebovala tudi zgodnja dela Jožeta Tisnikarja. Vabljeni k poslušanju!

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!

Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ob 20-ih na Malem odru premierno uprizorila predstavo ≈ [približno enako kot] avtorja Jonasa Hassna Khemirija /hasna kemirija/ v režiji Maše Pelko. Program Ars v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana pripravlja nov ciklus radijskih koncertov V etru pesem. Cankarjev dom v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pripravlja Literarni večer ob dnevu maternih jezikov. V Nemški operi v Berlinu pa do danes premiera predstave Sen kresne noči, ki je nastala v režiji Edwarda Cluga. Vabljeni k poslušanju!

Gost u ovoj epizodi je čovjek koji za sebe ne voli reći da je multimedijalni umjetnik, nego da je umjetnik bez karijere. On je fotograf, videograf, crtač i skupljač umjetnina, nadasve avanturista i putoholičar, Alija Kamber. Kako ga je bard suvremene umejtnosti u BiH i regiji, Jusuf Hadžifejzović, nazvao otvarajući njegovu psoljednju izložbu, on je Evlija Ćelebija modernog doba.Saznaćete sve o Alijinim putešestvijama na Karibima, njegovom višemjesečnom životu u Havani, na Kubi, otkrivanju Puta svile u Samarkandu i Afganistanu i zašto smatra Indiju svojom nepresušnom inspiracijom.Svoje umjetničke instalacije, fotografije i artefakte s raznih putiovanja Alija je izlagao u svojoj putujućoj galeriji Grundilo od Bihaća, Mostara, Zenice, Sarajeva, Tuzle i drugih gradova BiH do Kube, New Yorka, Indije, a izlagao je i u galerijama u Berlinu. Učestvovao je i kao jedan od performera na posljednjoj izložbi Selme Selman "Sleeping guards" 30.1.2025. u Stedejlik muzeju u Amsterdamu. https://www.alijakamber.com/page/4IG: https://www.instagram.com/furaun/____________U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser I najava00:05:11 Moja putovanja započinju najprije u Bosni00:09:02 Kako sam se počeo baviti fotografijom?00:15:50 Izložba "Random" u Charlami u Skenderiji u decembru '24.00:19:49 Moje iskustvo s Kariba i otkrivanje svijeta van "dijamantne zone"00:24:30 Radio sam kao fotograf na cruiseru i upoznao čaroliju Kariba00:26:50 Od djetinjstva sam lud za Kubom i sanjao sam da živim u Havani00:30:08 Živeći s kubanskom familijom upoznao sam svaki kutak Havane00:39:21 Moja avantura u Samarkandu00:45:20 Zašto svi u Uzbekistanu voze američka Chevrolet auta?00:52:08 Indija je čudesna zemlja u kojoj je nema kraju iznenađenjima00:58:30 Moje iskustvo obilazaka buvljaka po svijetu01:01:02 Razmjena umjetničkih artefakata sa Sicilije i sa Kube01:06:46 Godinama skupljam komadiće ruševina spomenika Partizanskog groblja u Mostaru Bogdana Bogdanovića01:12:09 Dio sam performanca na izložbi Selme Selman u Stedejlik muzeju u Amsterdamu 01:17:09 Kako sam izlagao u galerijama u Berlinu?01:21:44 S prijateljima nije lako napraviti podcaste01:27:38 Umjetnik sam bez karijere i CVa i volim svoju putujuću galeriju01:30:42 Otvorili smo galeriju Raskosh u Sarajevu 01:35:00 Brinem se kome ću ostaviti svoj "muzejski" profil na Instagramu______________

Nova radijska igra Periferija Kaje Novosel v ospredje postavlja samsko mladenko, ki se v študentskih letih iz periferije na Gorenjskem preseli v prestolnico. Z aktualno temo odseljevanja mladih skuša avtorica spodbuditi razmislek o pričakovanjih družbe in položaju mlajše generacije. Poročamo tudi o dogajanju na 75. mednarodnem filmskem festivalu v Berlinu.

Minuli četrtek se je v Berlinu začel 75. mednarodni filmski festival. Festival je odprl film Das Licht (Svetloba) nemškega režiserja Toma Tykwerja z aktualno tematiko priseljevanja. Ob začetku festivala so že podelili častnega zlatega medveda za življenjsko delo, prejela ga je britanska igralka Tilda Swinton, ki je leta 2020 v Benetkah prejela zlatega leva za življenjsko delo, leta 2007 pa oskarja za stransko vlogo v trilerju Michael Clayton. 250 filmov se bo zavrtelo v različnih sekcijah, kar pet filmov se predstavlja s slovensko udeležbo, film Urške Djukić Kaj ti je deklica pa je imel na Berlinalu tudi svetovno premiero.

Javljamo se vam iz Berlina, kjer od četrtka poteka že 75. filmski festival, na katerem se predstavljajo tudi slovenski filmski ustvarjalci, izvedeli pa bomo tudi več o filmih, ki si jih lahko ogledamo na že 19. festivalu gorniškega filma, ki se v več mestih po Sloveniji začenja prav danes.

Nataša Kramberger je ena od prejemnic nagrade Prešernovega sklada; prejela jo je za esejistični roman Po vsej sili živ. Pisateljica, kolumnistka in kmetovalka del leta preživi v Berlinu, del leta pa na svoji biodinamični kmetiji v Jurovskem dolu v Slovenskih Goricah. Pogovor smo posneli lani spomladi, ko je v Mariboru predstavila omenjeno knjigo, za katero strokovna komisija za Prešernove nagrade pravi, da je univerzalno delo, saj avtorica v njej ne upoveduje le lastne izkušnje, ampak pripoveduje o stvarnosti zemlje in planeta.

Krepitev obrambe je med prednostnimi nalogami Evropske unije, kar odseva dnevni red današnjega neformalnega vrha v Bruslju. Tudi v luči zahtev po zvišanju obrambnih izdatkov in novih ameriških groženj s carinami ne bodo mogli mimo ameriškega predsednika Trumpa. Ta je sinoči o uvedbi carin proti Uniji zagotovil, da ni ravno časovnice, a uvedli jih bodo kmalu.Drugi poudarki oddaje: - V Nemčiji so ulice konec tedna zavzeli protestniki, ki nasprotujejo sprejemanju zakonov ob pomoči glasov skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo. Samo v Berlinu se je včeraj zbralo več kot 160 tisoč ljudi, po ocenah organizatorjev četrt milijona. - Na dopoldanski seji Sveta za kmetijstvo in podeželje bodo obravnavali zakonodajni sveženj, ki je v javni obravnavi. En mesec je za to premalo, so prepričani kmetje, in pričakujejo podaljšanje. - V Slovenskem ljudskem gledališču Celje se bodo zvečer začeli 33-ti Dneve komedije. Za nagrade bo tekmovalo 8 predstav.

Da li je ojačao položaj stanara u Njemačkoj? Jedan sud u Berlinu odlučio je da vlasnik zgrade, koji je otkazao najam dotadašnjim stanarima, navodno zbog vlastite potrebe, mora bivšim stanarima isplatiti odštetu. Hoće li ova presuda pomoći s problemom manjka stanova u Njemačkoj? I koja prava imaju stanari, a koja vlasnici stanova? Nenad Kreizer bavi se napetostima u odnosima stanar-stanodavac. Odvjetnik Edin Koca pojašnjava što morate znati i kome se obratit za pomoć. Von Maja Maric.

Transatlantski odnosi, sredstva za obrambo, končanje vojne v Ukrajini in ostali konflikti – to bodo teme 61. münchenske varnostne konference, ki jo vsako leto obiščejo svetovni voditelji, diplomati in varnostni strokovnjaki. Letos jo še zadnjič vodi veleposlanik Christoph Heusgen, ki je bil zunanjepolitični svetovalec nekdanje kanclerke Angele Merkel. Heusgnovo izhodišče je vedno spoštovanje mednarodnega prava. Kako vidi bodočega ameriškega predsednika in ali je mogoče doseči mir v Ukrajini, ga je med drugim v Berlinu vprašala dopisnica Maja Derčar.

V Nemčiji poteka volilna kampanja, v kateri se šest parlamentarnih strank bojuje za glasove volilk in volilcev. Kampanja je zelo zanimiva, saj je videti, da bodo volilci malo premešali karte. Seveda jo od blizu spremlja tudi Maja Derčar, naša dopisnica v Berlinu. Z njo se je pogovarjala Cirila Štuber.

Kakšna silvestrovanja pripravljajo v Trstu, Gorici, na Hrvaškem, v Beogradu, na Dunaju in v Berlinu? Prispevke so pripravili Špela Lenardič, Tanja Borčič Bernard, Boštjan Anžin, Petra Kos Gnamuš in Maja Derčar.

Kamo se skloniti u zimskim večerima a uz to dobro se zabaviti i možda ponešto naučiti? Odgovor je Kafana Kviz! Zabava i druženje u Berlinu koje, u razgovoru s Nenadom Kreizerom u ovoj glazbenoj šetnji Korzo, predstavlja host kviza Ivan Minić. Shodno ovom dobu godine Uroš Milovanović nam u svom redovitom izvještaju iz Beograda donosi novitete i upoznaje s glazbeno-humanitarnim projektom "55" i singlom "Jedra“. Slušamo i novi singl Vlatka Stefanovskog, banda Weird Fishes i projekta Libertybell. Von Nenad Kreizer.

Danes gala koncert ob 30. rojstnem dnevu Radia Ognjišče.Obhajamo 8. svetovni dan ubogih, ki nas spodbuja, da odpremo oči za stisko sočloveka; papež obedoval s 1300 revnimi.Parlamentarni odbor za finance je podprl predlog zakona o izvrševanju proračunov; v opoziciji skeptični.Rusija znova napadla ukrajinsko energetsko omrežje; ruska opozicija v izgnanstvu v Berlinu organizira protivojni protest.Vreme: Danes in jutri večinoma sončno in hladno.Obeležujemo Svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč.Gorski centri po obsežnih investicijah pripravljeni na novo sezono.Zakaj ostaja Arafat simbol Palestincev?

Preiskovalci še ugotavljajo vzroke današnje nesreče športnega letala v Prekmurju, ki je zahtevala tri življenja. Kot je pojasnil Robert Roudi iz policijske uprave Murska Sobota, ogled kraja nesreče še vedno poteka, preiskujejo več dejavnikov, ki bi lahko bili vzrok nesreče, od vremena, do tehnične napake ali človeškega dejavnika. Drugi poudarki: - Ruska opozicija v izgnanstvu na shodu v Berlinu med drugim pozvala k umiku ruskih sil iz Ukrajine. - Invalidske organizacije zahtevajo zaustavitev sprejemanja zakona o osebni asistenci. - Slovenski nogometaši se na Dunaju merijo z Avstrijo.

Avgusta 1961 je Nemška demokratična republika v Berlinu čez noč postavila zid, ki je razdelil Evropo. Kako je zid, za katerega se je zdelo, da bo stal večno, 10. novembra 1989 padel, s čimer se je začelo novo obdobje Evrope, piše angleški publicist Richard Bassett v knjigi z naslovom Zadnji dnevi v stari Evropi. Anglež Richard Bassett je v prelomnem obdobju evropske zgodovine kot radoveden intelektualec pa tudi kot dopisnik londonskega Timesa spremljal dogajanje v spreminjajoči se Evropi. V enem od poglavij knjige, ki jo je prevedla Staša Grahek in je izšla pri Cankarjevi založbi, je živo popisal dogajanje v tedanjih Nemčijah v tednu, ko je padel Zid. Bere Igor Velše, ton in montaža Vjekoslav Mikez.

Za odbojkarje ACH Volleyja se je začela nova sezona lige prvakov. Ljubljansko moštvo je evropsko sezono začelo v Berlinu. V gosteh so včeraj igrali tudi košarkarji Olimpije. V 8. kolu evropskega pokala so se pomerili z Valencio, vodilnim moštvom skupine B.

Za odbojkarje ACH Volleyja se je začela nova sezona lige prvakov. Ljubljansko moštvo je evropsko sezono začelo v Berlinu. V gosteh so včeraj igrali tudi košarkarji Olimpije. V 8. kolu evropskega pokala so se pomerili z Valencio, vodilnim moštvom skupine B.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

Kako širi ljubav i čime sevdah osvaja Njemačku? Kombijem. Na putu iz Sarajeva prema Stuttgartu, Dortmundu, Aachenu i Berlinu, Neven Tunjić iz vrhunskog sevdah-sastava Divanhana objašnjava šta je tačan plan. Osim toga, Amir Kamber od reportera Uroša Milovanovića saznaje šta ima novo na muzičkoj sceni u Srbiji, recimo Sajsi MC njen novi album pod nazivom „Mater“. Slušamo svježu muziku! Joker out iz Slovenije iznenađuje romantičnom rok baladom "Bluza". A Van Gogh baš kao Van Gogh: "Lud i sam." Von Amir Kamber.

Neža se je pred nekaj leti preselila k nekdanjemu fantu, o katerem pravi, da je bil "zaveden Vzhodni Berlinčan". Odtlej je dobro spoznala nemško prestolnico ter odkrila in vzljubila mnoge posebnosti, po zaslugi katerih je življenje v njej pisano in pestro. Tako se je odločila tudi po razhodu z omenjenim partnerjem ostati tam. Trenutno je zaposlena na t. i. Zavodu za aktivno različnost, kjer dela z različnimi skupinami priseljencev (največ njenih varovancev je iz Afganistana) in jim pomaga pri vzpostavljanju dialoga z lokalno skupnostjo. V zadnjem času se ukvarja s fotografiranjem; po že končanem študiju v Ljubljani se je zdaj vpisala še na študij fotografije. Ukvarja se tudi z muziciranjem: poje v duetu s prijateljico s Slovaške, pri čemer pravi, da Nemčija (ali konkretno Berlin) ponuja bistveno več možnosti za razne obslužbene dejavnosti kot Slovenija.

Voditelji večjih zahodnih držav so včeraj v Berlinu soglasno podprli ukrajinski boj proti ruski invaziji. Toda tako imenovani načrt za zmago, ki ga je predstavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, za zdaj med zaveznicami ni bil sprejet z glasno podporo. Druge teme: - Na severu Gaze še naprej tanki, v napadih več 10 mrtvih - Stranka NSi danes na volilnem kongresu - Pri novem zakonu o detektivski dejavnosti polemike o osebni zaznavi

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po uboju voditelja Hamasa Jahje Sinvarja zatrdil, da vojne v Gazi še ni konec. Obenem je dejal, da bi to lahko bil začetek konca in priložnost za osvoboditev talcev, ujetih v palestinski enklavi. Izraelska vojska je Sinvarja ubila po naključju, čeprav je dobro leto veljal za najpomembnejšo izraelsko tarčo. Druge teme: - Ameriški predsednik Joe Biden v Berlinu pozval članice zveze Nato k podpori Ukrajini, dokler ta ne doseže miru z Rusijo. - Na ustavnem sodišču še ena pobuda za ustavno presojo odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku krške nuklearke. - Zlorabo otrok za prostitucijo pri nas doživelo tudi nekaj mlajših od 15 let.

I dalje po kaldrmi do EU! Da li je Berlinski proces uspješna priča nakon 10 godina? Decenija procesa obilježena je jubilarnim samitom u Berlinu i novim sporazumom. Što je postignuo do sada? Jesu li zemlje regije sada bliže svom cilju a to je punopravno članstvo u Europskoj uniji? I koja je budućnost ovog procesa pokrenutog 2014. na inicijativu tadašnje kancelarke Angele Merkel? Nenad Kreizer razgovara s političkim analitičarem Bodom Weberom i Filipom Slavkovićem koji je pratio posljednji samit? Von Nenad Kreizer.

U Berlinu potpisan novi Akcioni plan za jedinstveno tržište Zapadnog Balkana. Doboj pomogao žrtvama poplava u Donjoj Jablanici. Ibro Berilo osumnjičen za zloupotrebu položaja iz pritvora pobijedio na izborima za načelnika Opštine Trnovo u Kantonu Sarajevo. Šta u Crnoj Gori privlači turiste iz Kine?

Resnična zgodba znamenitega berlinskega bordela, v katerem so nacisti s pomočjo mikrofonov in izurjenih prostitutk vohunili celo za predstavniki lastnega režima, prihaja izpod peresa zgodovinarjev in novinarjev Nigela Jonesa, Ursa Brunnerja in Julie SchrammelKo pomislimo na nacistični režim, nam je seveda jasno, da ta grozodejstev ni zagrešil le nad judi in drugimi narodnostmi, ki so se znašle pod nemško okupacijo ali na bojiščih, ampak je moral biti tovrsten totalitarni sistem tudi močno notranje represiven in poln vohunjenja in nadzora lastnega prebivalstva. Verjetno pa naša domišljija ne seže tako daleč, da bi si predstavljali, kako nacisti v prisluškovalno središče spremenijo celo elitni bordel v Berlinu, v katerem skriti mikrofoni in izurjene dame vohunijo tudi za visokimi predstavniki nacističnega režima. Sicer resnično zgodbo, ki pa je zavita v meglico mitov in ugank, skuša razvozlati tudi knjiga Salon Kitty: seksualna zgodovina tretjega rajha, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina. Kakšna je zgodba ekskluzivnega bordela in zgodovinski kontekst, v katerem se odvija, so v zelo poljudni in berljivo oblikovani knjigi opisali zgodovinarji in novinarji Nigel Jones, Urs Brunner in Julia Schrammel, za tokratno Sobotno branje pa nam bo nekaj utrinkov iz dela pomagala predstaviti dr. Irena Selišnik z Oddelka za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Studije pokazuju veliku razočaranost građana u demokraciju. Rezultati na izborima u posljednje vrijeme u Njemačkoj svjedoče uzletu onih političkih stranaka čiji stavovi se često kose s ustavnim poretkom Njemačke. Je li demokracija na umoru ili se samo radi o prolaznoj fazi? Nenad Kreizer o krizi demokracije govori s profesorom Franom Osrečkim s Visoke škole za ekonomiju i pravo u Berlinu a Maja Marić predstavlja studiju koja ukazuje ne porast povjerenja u demokraciju. Von Nenad Kreizer.

Evropski nogometni prvaki so četrtič postali Španci. V sinočnjem finalu v Berlinu so premagali Angleže z 2: 1. Najkoristnejši igralec prvenstva je vezist zmagovalcev Rodri, za najboljšega mladega nogometaša so razglasili njegovega reprezentančnega kolega Lamina Yamala. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji ameriški predsednik Trump po poskusu atentata prispel na konvencijo republikancev - Poslanci pred počitnicami o razbremenitvi dela na upravnih enotah na področju tujcev. - V požaru v Portorožu zgorelo deset lokalov, trije ljudje so potrebovali zdravniško pomoč.

Hrvatska izgubila prvi susret na Europskom nogometnom prvenstvu u Njemačkoj i zadnja je na ljestvici skupine B. Izbornik hrvatske reprezentacije Zlatko Dalić se ispričao navijačima kojih je ukupno u Berlinu bilo oko 100 tisuća. Do sad je u 7 utakmica postignut 21 gol, što je zalog dobrog prvenstva.

Na začetku pojasnilo za tistih nekaj sto Slovencev, ki v Ljubljani ne živijo, ali ki se v zadnjih nekaj dneh niso odpeljali v prestolnico po takšnih ali drugačnih opravkih. Na Trgu republike, na tistem trgu, ki je težo slovenske zgodovine in z njo povezane usodnosti prevzel na svoja pleča od Kongresnega trga, so se pojavili medvedi. Na Trgu Republike se po navadi pojavljajo protestniki te ali one sorte, kdaj pa kdaj tudi kakšen poslanec iz bližnjega parlamenta, ali pa naključni mimoidoči. Seveda tudi mladi, ki z deskami skačejo prek legendarnih stopnic modernistične arhitekture. Kako so se tam znašli pisano pobarvani plastični medvedi? Zgodba je razmeroma enostavna. Nemški zakonski par je prišel na idejo, da bo spodbudil tako ulično umetnost v Berlinu kot tudi razumevanje in sodelovanje med narodi s plastičnimi medvedi. Ideja je bila, da vsak izmed medvedov predstavlja posamezno državo in umetnik iz vsake medveda tudi okrasi. Medvedi imajo v Nemčiji smisel, ker Berlin v korenu nosi tega vsejedca, v Ljubljani pa bomo to šele videli. Torej; na Trgu republike se je naselilo 145 medvedov, ki pobarvani z navdihom prav toliko umetnikov širijo idejo sobivanja in miru. Na njih mrko gleda Edvard Kardelj, ki se je njega dni tudi ukvarjal z idejo sobivanja in miru, nedaleč vstran pa se mota spomin na Milana Kučana, ki je prav tu narodu ob rojstvu države zaželel sobivanje in mir. Iz odtočnih kanalov opreza Pavel Rupar, ki si mir in sobivanje ter višje penzije želi predvsem za upokojence, za vsak primer pa je na parkiriščih pod trgom pripravljena cela plejada grotesknih likov, ki so na takšen ali drugačen način zastopali svoje parcialne, ali pa interese koga drugega, na svetem tlaku kultnega mesta slovenstva.Ampak vse te so zdaj zamenjali plastični dvometrski medvedi. Hočemo povedati; ni treba na avtobus ter se z obrabo v kolku, ihto v srcu in oblogo na glasilkah odpeljati do Trga republike. Skoraj enako stori za vas plastičen medved. Pa pustimo ideologijo ter se podajmo na spolzek teren umetnostne kritike. Tudi neizvedenemu v radoživ svet premoderne umetnosti je jasno, da ti medvedi niso umetnostnozgodovinski presežek. Tudi znotraj spoštovanega ceha uličnih umetnikov, (kar bomo sicer kmalu postali vsi, zapisani muzam) ne gre za oblikovalske presežke. Oster kritik zna celo zapisati, da gre za kič … Torej; če ne umetnost, kaj žene te medvede, da zasedajo prostor na Trgu republike? Razmišljujoči, sploh humanist, takoj opozori na plemenito idejo onih dveh Nemcev, ki medvede postavljata po vsem svetu v želji po razumevanju in miru med narodi. Ideja je res plemenita, izvedba pa milo rečeno naivna, bolj grobo rečeno pa skrajno butasta. Če pogledamo samo na dosedanjo prakso … Umetnost se je proti nasilju in za mir ter za razumevanje bojevala z genijem nekaterih največjih umov, kar se jih je rodilo na tem žalostnem planetu. Guernica je recimo prva, ki pade na pamet. Pa ni nič pomagalo. In tam, kjer so bili poteptani največji, kjer so bile slike, kipi, glasba in besede zaman, kjer je vojaški škorenj pomendral vse prošnje in molitve po miru in razumevanju med narodi, bo uspelo plastičnim medvedom? Na ljubljanski občini so prepričani, da jim bo, je pa res, da so na ljubljanski občini tudi prepričani, da je srbski predsednik Vučič demokrat. Če je v ozadju nemško veleposlaništvo, vplivni posamezniki, mednarodni umetniki in predsednica parlamenta, še ne pomeni, da je ideja dveh Nemcev kaj več kot neumnost. »Buddy Bear«, kot se ves projekt imenuje, ima bleščečo zgodovino; v dvajsetih letih so ti medvedi stali na nekaterih najbolj ikoničnih točkah na planetu, videlo jih je na milijone obiskovalcev, o njih so se pozitivno izrazile prominence najvišjih položajev, pa to vse še vedno ne pomeni, da ideja ni butasta. Kot empirični dokaz ponujamo dejstvo, da je prav v času, ko ti medvedi molijo šape v zrak, svet na robu kataklizme, kot ni bil že zadnjih sedemdeset let. Če bi energijo, sredstva in dober namen, ki jih zahteva prevažanje teh medvedov po svetu, kanalizirali v reševanje resničnih problemov z resničnimi sredstvi, bi se morda ne znašli v vsej tej šlamastiki. Še bolj plastično; če diktatorji ne slišijo opozoril in prošenj celotnega svetovnega razumništva, je težko verjetno, da bodo slišali sporočilo 147 plastičnih medvedov. In še pod črto; Edo Ravnikar se mora vsaj malo obračati v grobu, ko mu na trgu krošnjarijo z vso to plastično galanterijo.

Gostja letošnjega festivala Fabula ruska pisateljica in pesnica Marija Stepanova v svojih esejih in v pogovoru govori o življenju v izgnanstvu, o velikem vplivu, ki jo je nanjo imela Marina Cvetajeva, o svojem ustvarjanju, ki se v zadnjem času, ko živi v Berlinu, od poezije bolj pomika proti prozi. Avtor in prevajalec Tomaž Gerden, bralka Ana Bohte, ton in montaža Mirta Berlan.

"Da bi lakše učili kroz život, treba naučiti kako se uči." Gost Ivana Minića u 235. epizodi podkasta Pojačalo je jedan mladi, uspešni čovek, Branko Đurković. Branko je programer koji danas živi i radi u Nemačkoj i koji nam u podkastu priča o svom životu i kako je stigao do ovoga što je danas. Branko je oduvek znao da će se baviti računarima i kroz školovanje je uvek išao u tom pravcu. Bio je povučeno dete, slabo je izlazio u srednjoj školi jer mu je to tada delovalo kao gubljenje vremena, jer za to vreme može da pročita 20 strana nekog štiva vezanog za Linux. Kasnije je upisao fakultet, koji je podrazumevao prelazak iz manjeg u veliki grad, te nam priča kako se vremenom snalazio i osamostaljivao u Beogradu. Kroz priču ćemo saznati kako je menjao kompanije i agencije u kojima je radio, šta je sve naučio i kako je zapravo jedan projekat vodio drugom. Danas Branko živi i radi u Nemačkoj, u Berlinu. Zadovoljan je svojim životom, poslom, planira porodicu i sopstveni posao. Izuzetan je izvor pravih informacija kako otići u Nemačku, šta se može, a šta ne, i kako proces izgleda. O svemu tome poslušajte u ovom podkastu. Teme u epizodi: - Uvod - Kad porastem biću - Promena okoline - Poslovi koji su ostali u sećanju - Kako je došlo do preseljenja - Iskustvo i doživljaji Nemačkoj - Product čovek - Renta stanova u Nemačkoj - Sudari sa birokratijom Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/458eXok Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Treća sreća, kaže naš narod! Prva dva „specijalna“ ciklusa Šeste Lične nisu bila previše srećna iskustva za reprezentaciju Srbije i nas koji je pratimo. U Kini 2019. desila se Argentina, a u Berlinu 2022. Italija. Ali zato je sve nadoknađeno u Manili – „plavi“ su u polufinalu! Litvanija je došla na megdan Srbiji u izuzetnom raspoloženju, uzevši u obzir činjenicu da su samo dva dana pre pobedili Amerikance. Po sopstvenom priznanju, oni su četvrtfinalnom susretu prišli maksimalno ozbiljno, bez onog „lako ćemo“...ali nije vredelo. Bili smo mnogo bolji! Plesali su naši reprezentativci, predvođeni odličnim Bogdanom Bogdanovićem, koji je rano u utakmici isporučio „svoju kvotu“. Nikola Milutinov potpuno je neutralisao Jonasa Valančijunasa, Stefan Jović povezao redove kako sam on zna i ume, a zlata vredan doprinos dali su i svi ostali – pogotovo Aleksa Avramović i Filip Petrušev. Posebne pohvale zaslužuje i stručni štab. Bilo je nevere, bilo je i kritika, bilo je i onakvih i ovakvih partija, ali ovo juče bila je najbolja Srbija još od 2016, kada su „orlovi“ Aleksandra Đorđevića torpedovali Australiju na ekstremno dominantan način. Pogotovo je impresivna bila timska odbrana, do te mere da su se čak i Litvanci zapitali jel' moguće da su pobedili Ameriku? Kad smo kod Amerike, oni su svoje dominantno odradili. Dok vi gledate ili slušate ovaj podkast, poznati su i rezultati ostalih četvrtfinala. Nemamo neka očekivanja, samo nadanja – naravno, pre svega priželjkujemo pobedu Kanade koja bi Srbiju poslala pravo u Pariz! Ali pričaćemo o svemu. Polufinala su u petak, pa ko god dođe, dobro nam došao...glavu gore, ima još da se igra! Slušamo se

Mihi Zadnikarju se v 2. epizodi serije ob 30-letnici Metelkove pridruži Nina Kozinc. Konec osemdesetih let sta z Borutom Brumnom živela v enem izmed bivalnih skvotov v Berlinu, izkušnje sta prenesla tudi v Ljubljano. Zakaj je Metelkova bila in je še vedno fenomen in zakaj se ni znala vzpostaviti kot skupnost z lastno ekonomijo. Bi lahko bili uspešnejši z bolj jasno dogovorjenimi pravili?

Mundijalska pauza je gotova, a sa njom i učešće Srbije na SP u Kataru. To je prošlo kako je prošlo, ali to je sad manje bitno. Opet smo u košarkaškom pogonu, i to je trenutno sve što nas zanima! Tema broj jedan u regionalnoj košarci ovih dana je svakako sjajna forma Crvene Zvezde. Otkako je Duško Ivanović preuzeo kormilo kluba sa Malog Kalemegdana, crveno-beli ne znaju za poraz – Ivanović je upisao tri pobede u regionalnoj ligi (od čega jedan derbi), i čak četiri uzastopne u elitnom evropskom takmičenju. Zvezda je čak uspela da trijumfuje na gostovanju u Berlinu, protiv Albe sa kojom u poslednje vreme baš i nema neku pobedničku tradiciju. Sve nam ovo govori da su košarkaši Zvezde – na prvi pogled makar – uspešno prevazišli turbulencije sa početka sezone. Rotacija se malo stabilisala, Luka Vildosa pokazao se kao pravo pojačanje (mada, teško da je iko i u to sumnjao), ali pravi izazovi tek stižu. Prvi od njih je prvi evroligaški derbi koji će se odigrati osmog decembra u Areni! Partizan trenutno nešto slabije stoji. Oni su imali niz negativnih rezultata, ali je to ispravljeno ubedljivom pobedom nad podgoričkom Budućnosti u derbi meču ABA vikenda. Kao što znamo, Željko Obradović ima i dalje velikih problema u kadru sa povredama, ali i mimo toga, tim ne uspeva da se izbori sa napornim rasporedom koji je pred njima. Pobeda nad zahuktalom Crvenom Zvezdom svakako bi malo umirila navijače, jer ništa ne „leči“ kao trijumf u derbiju, a to u Partizanu znaju baš svi. Osim „večitih“ tema, tu je i redovni pregled ABA zbivanja. Ko šta radi na Jadranu saznaćete takođe u ovih sat vremena – promena trenera u Čačku, nove pobede Zadra, stabilizacija u Ljubljani, moćne partije Kendrika Reja i Fetsa Rasela...i još mnogo toga. Naravno, sve uz karakteristični loš humor na koji ste navikli! I ne zaboravite, za koji dan pričamo i o NBA! A tu tek šta se desilo...ali prvo uživajte u ABA podcastu! Prijatno!

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ U poslednjoj epizodi u saradnji sa  @Sarajevo Film Festival , imamo to zadovoljstvo da vam predstavimo rediteljku Jasmilu Žbanić. Pobrojati nagrade koje je ona osvojila, bi uzelo previše vremena, ali sa velikim međunarodnim iskustvom, od SAD-a, preko Nemačke, pa sve do BiH, sa filmom „Quo Vadis, Aida?", cementirala je svoje mesto na međunarodnoj filmskoj sceni. Osvojivši nagradu za najbolji evropski film (a Jasna Đuričić za najbolju evropsku glumicu za ulogu Aide u istom filmu), kao i nominaciju za Oskara, za najbolji film, ali i nagrade poput BAFTA. Sa filmom „Grbavica", osvojila je poznatog Zlatnog medveda na festivalu u Berlinu, ali je pored igranih formi poznata i kao autorka i producentkinja dokumentarnih filmova. Festival je počeo njenom radnom projekcijom dokumentarnog filma o Emeriku Blumu, bivšem gradonačelniku Sarajeva, čoveku koji je doveo Olimpijske igre u Sarajevo 1984. godine i koji se decenijama nalazio na čelu kompanije Energoinvest, koja je u jednom trenutku zapošljavala više od 60.000 ljudi i bila je okosnica razvoja svih bivših jugoslovenskih republika. Čovek koji je Sarajevo iz provincijskog uveo u moderni, progresivni grad sa visokim stepenom pismenosti i kvalitetom života. Ono što je zanimljivo u vezi sa ovim filmom je što će ga završiit njegova publika, a pre svega građani Sarajeva. I zato mislimo da nema boljeg načina da završimo ovu divnu saradnju nego razgovorom sa Jasmilom, sa kojom je, simbolično, ovaj festival i počeo. Audio: Marko Ignjatović Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.