Podcasts about japonskem

Čtvrtým dnem jsem na Sumatře. Přejel jsem rovník a dostal se na jižní polokouli, ani nevím, kde to bylo. Kdybych já žil v domečku přímo na rovníku, tak z něho udělám atrakci a prodával bych tam všechno napůl a za dvojnásobek – jakože severní ponožku, jižní ponožku –, ale tady se vlastně moc nenosí ponožky, tak nic.Vybral jsem si delší a náročnější cestu prostředkem tohoto indonéského ostrova, což byla vědomá reakce na předchozí Malajsii. Ta mě totiž překvapila – vůbec jsem nečekal, že před Japonskem navštívím zemi s tak vysokou životní úrovní. Když jsem se procházel pod desítkami mrakodrapů v Kuala Lumpur, tak jsem na jednu stranu nadšeně zíral, ale zároveň jsem Malajsii trochu záviděl tu její očividnou dravost, dynamiku a touhu růst, kterou my už jsme v Evropě podle všeho ztratili. A pak jsem cítil ještě jednu emoci – velkou lítost, že můj výlet končí. V zemi, která je plus minus na české úrovni, si člověk připadá mnohem všedněji než na místech typu Indie, kde ho každou chvíli něco šokuje. Naprostá civilizace – to znám...Není se tu čeho bát. Přespal jsem na trávě v parku, ale to bych udělal ve všech zemích, které jsem navštívil – pokud by tam tedy byl park, což je například právě v indických anebo v pákistánských městech spíše vzácnost. Tam bych si šel lehnout třeba do chrámu. Což můžu v multikulturní Malajsii taky, protože jsou všude: hlavně samozřejmě mešity, ale vedle nich spousta templů hinduistických, buddhistických, občas se i kostel najde.Ráno jsem stopoval na dálnici ještě ve městě a zastavil mladý kluk, Ahmed. Ne že bych rozeznával národnosti podle vzhledu, ale podle jména mi bylo jasné, že bude odjinud – a taky že jo. Z Kataru. Studuje tu vysokou, a to je dobrý nápad. Všichni jen trochu vzdělanější lidé v Malajsii hovoří plynně anglicky a pro mladého Katařana tu je příjemně levně: „K pohodlnému životu se vším všudy – včetně bydlení a auta – mi v Kuala Lumpuru stačí tisíc dolarů měsíčně. Doma bych potřeboval čtyřnásobek...“

Okakura Kakuzo v svoji znameniti Knjigi o čaju zapiše, da so na Japonskem čaj povzdignili v nekakšno estetsko religijo - kult čaja. To je kult, ki temelji na čaščenju lepote sredi turobne stvarnosti vsakdanjega življenja. Uči nas čistosti in harmonije, skrivnosti vzajemne dobrodelnosti, romantike družbenega reda. V svojem bistvu je čaščenje nepopolnega, saj gre za blag poskus, kako doseči nekaj mogočega v tej nemogoči stvari, ki ji pravimo življenje. Pri nas, v Ljubljani, pa deluje neprofitno društvo Chado Urasenke Tankokai Slovenija, ki širi znanje in razumevanje chada (poti čaja). Chado sodi med najbolj reprezentativne oblike nesnovne kulturne dediščine na Japonskem. V tokratnih Glasovih svetov jo bomo spoznali podrobneje s članom društva Žigo Novakom.

V Radijski tribuni smo se najprej ustavili na svetovni razstavi EXPO v Osaki na Japonskem, kjer se je predstavil tudi Maribor. Kaj pomeni takšna predstavitev za mesto pod Pohorjem, o vtisih o razstavi in o učinkih takšne promocije za štajersko prestolnico, smo vprašali direktorja Zavoda za turizem Maribor Jureta Struca. Zanimalo nas je tudi, kako obiskana je obnovljena Hiša stare trte na Lentu in kakšna so pričakovanja glede poletne turistične sezone.

Komisija za preprečevanje korupcije je mariborskega župana Sašo Arsenoviča pozvala k razrešitvi podžupana Sama Petra Medveda. Ta je v internih postopkih presegel svoje pristojnosti in hkrati o tem zavajal javnost. Celotno občinsko vodstvo se te dni mudi na Japonskem, odziv obljubljajo šele po velikonočnih praznikih. Ker gre za primer uničenja dokumenta o domnevnih kršitvah pravic zaposlenim na občini, pa ukrepanje zahtevajo tudi nekatere svetniške skupine.

V Osaki na Japonskem se danes začenja svetovna razstava Expo 2025, kjer se predstavlja 158 držav in regij, med njimi tudi Slovenija. Nosilna tema razstave je »Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja,« katere cilj je ustvariti sobivanje med virtualnim in resničnim svetom. Organizatorji pričakujejo več kot 28 milijonov obiskovalcev, ki si bodo razstavo lahko ogledali vse do 13-ega oktobra. V oddaji tudi: - Srbski predsednik Vučić na provladnem shodu obračunal s političnimi nasprotniki. - Kristjani obhajajo cvetno nedeljo in začenjajo veliki teden. - S podelitvijo nagrad sklenili 55-i Teden slovenske drame.

V Osaki na Japonskem se je danes začela svetovna razstava Expo 2025 z naslovom Načrtovanje prihodnje družbe za naša življenja. Japonski premier Šigeru Išiba je ob odprtju poudaril, da svet tarejo različne krize, zato je prav v teh časih izjemnega pomena, da se ljudje z vsega sveta srečajo, razmišljajo o smislu življenja ter se srečujejo z najsodobnejšimi tehnologijami, različnimi pogledi in različnimi kulturami. Drugi poudarki oddaje: - Evropska komisija si prizadeva za pospešitev razvoja umetne inteligence v Uniji. - V Sloveniji se zmanjšuje število sončnih elektrarn za samooskrbo. - Kristjani zaznamujejo cvetno nedeljo, maša v Vatikanu letos brez papeža Frančiška.

V Osaki na Japonskem je bila danes slovesna otvoritev svetovne razstave Expo 2025. Na enem največjih mednarodnih dogodkov letos organizatorji pričakujejo 23 milijonov obiskovalcev. Med 160 razstavljalci je tudi Slovenija, ki bo ponudila svoje tehnološke rešitve. Druge teme: - Po svetu obsodbe ruskega napada na ukrajinski Sumi - Izrael napoveduje širitev ofenzive na Gazo - Kristjani po Vatikanu in po svetu obeležili cvetno nedeljo

Svetovna razstava Expo se je po 55-ih letih vrnila v japonsko Osako. Med 160-imi razstavljalci, ki sledijo temi trajnostnega razvoja, je tudi Slovenija. V ospredju tehnoloških rešitev, ki jih ponuja naša država, pa je človek, je povedala generalna komisarka Slovenije za Expo 2025 Saša Leban. V oddaji tudi o tem: - Izrael do izpustitve talcev napovedal širitev ofenzive po skoraj vsej Gazi - Na podeželju vse več težav z iskanjem zdravstvenih kadrov - Pogačar z drugim mestom debitiral na kolesarskem spomeniku Paris-Roubaix

V tokratni epizodi Domen in Žiga pregledata ter analizirata dogajanje na dirkaškem vikendu, ki se je odvijal na Japonskem.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

S pondělkem pro vás máme další vydání našeho vidcastu, ve kterém se noříme do témat spojených s Japonskem. Honza přinesl knihu o tom, kterak země vycházejícího slunce ovlivnila celosvětovou popkulturu a Jirka se podělil o první dojmy s budíkem Nintendo Alarmo. Máme ale samozřejmě také rozhovor, tentokrát s Vladimírem Hořkým a Silvií Paprskářovou ze studia Fungibot, kde vzniká hra Lumm-e. Mišmaš je samozřejmostí Seznam témat 00:00 - Start 12:23 - Povídání o knize Pure Invention spisovatele Matta Alta 46:48 - První dojmy z používání chytrého budíku Nintendo Alarmo 1:04:07 - Rozhovor s Filipem Hořkým a Silvií Paprskářovou ze studia Fungibot o jejich nové hře Lumm-e 1:29:43 - Závěrečný mišmaš

Človeška spolnost je močna sila. Je zapletena in skrivnostna, verjetno se tudi zato toliko ukvarjamo z njo. Lahko je sila, ki zbližuje, lahko pa je tudi uničevalna. Družba je na področju spolnosti v zadnjih desetletjih doživela velikanske spremembe. Danes v spolnosti skoraj ni več omejitev, pogosto jo dojemamo kot potrošniško dobrino, saj živimo v svetu, v katerem seks prodaja skoraj vse. Spolnost lahko v določenih primerih začne povzročati težave, lahko ima celo hude posledice. Naraščajo namreč zasvojenosti s seksualnostjo, tudi z internetnim seksom oziroma pornografijo, ki je zaradi digitalne dostopnosti vseprisotna . Eden od največjih paradoksov pornografije se kaže v stiski, ki jo doživljajo v spolnosti predvsem mladostniki. V preteklosti so pornografske revije in posnetke uporabljali za raziskovanje spolnosti, pripravo ali zmanjšanje napetosti pred resničnim spolnim odnosom z drugim človekom in kot vir vzburjenja. Danes pornografija ne predstavlja vira spodbude k spolnim odnosom s partnerjem, ampak prej oviro, saj se ob resničnih partnerjih ne vzburijo tako, kot to lahko dosežejo s pornografijo. Raziskava Ministrstva za zdravje na Japonskem je pokazala, da velikega števila mladih fantov, starih med 16 in 19 let, seks z resničnimi ženskami ne zanima več ali pa do njega čutijo celo odpor. Število takih moških je od leta 2008 do 2010 naraslo s 17, 5 na 36,1 odstotka. Podobno pomanjkanje zanimanja za seks z drugo osebo so v isti raziskavi izrazili tudi starejši moški in ženske.Kako na področju spolnosti postaviti mejo med zdravim oziroma običajnim, normalnim na eni strani in patološkim na drugi? Je ta meja enaka za vse ljudi? Gre za bolezensko stanje ali le vedenjsko težavo? Je spolno izražanje vedno stvar izbire? Kako opredeliti stanje, ko oseba izgubi nadzor nad svojim seksualnim vedenjem in z njim nadaljuje kljub negativnim posledicam?O vsem tem v svoji knjigi Zasvojenost s seksualnostjo v digitalni dobi piše Peter Topić, psihoterapevt, ki je specialistični študij na področju zasvojenosti s seksualnostjo in travm zaključil na mednarodnem inštitutu IITAP (International Institute for Trauma and Addiction Professionals) pri svetovno priznanem strokovnjaku dr. Patricku Carnesu v Londonu in ZDA in tako postal prvi Slovenec in peti Evropejec z uglednim nazivom CSAT (Certified Sex Addiction Therapist). Danes  je gost Intelekte, ob njem pa tudi gostja, partnerska in spolna terapevtka Špela Gornik.   Foto:Mig Gilbert, Wikipedia

Juta Harako je Japonec, ki je pri 35 letih prvič obiskal Evropo. V oddaji razloži, nad čim je v avstrijski prestolnici, kjer je preživel mesec dni, najbolj začuden in česa pri Evropejcih ne razume. Deli pa tudi zgodbo o tem, kako je rešil življenje svoji mami in kako mu je to pomagalo najti življenjsko poslanstvo.

Adventni čas je čas, ko tudi tisti manj srečni med nami, tisti, ki so revni, nesrečni ali kakorkoli omejeni, dobijo darila. Takšen je običaj. Tako so dobili darilo tudi na slovenskih železnicah. Obdarovala jih je "Evropska potovalna komisija", ker so dali na slovenskih železnicah izdelati video, ki poudarja trajnost potovanja z vlakom. Celotna marketinška kampanja je nosila naslov "Vlaki nove generacije" in je bila menda tako imenitna, da so dobili ob adventu nagrado tudi manj srečni, ubogi in neprivilegirani na slovenskih železnicah. Ob prejemu nagrade so odgovorni poudarili, kako kreativno in inovativno je potekala nagrajena marketinška akcija, redki ciniki, ki ne verjamejo ne adventu, še manj pa slovenskim železnicam, pa so dodali, da bi bilo dobro nekaj te kreativnosti in inovativnosti dati še v vozne rede. A žal, kot je na trenutni duhovni točki civilizacije navada – ni pomembno dejstvo, pomemben je marketing. Z marketingom prideš do nagrade, z dejstvi pa do zamude. Poglejmo torej nekaj splošno sprejetih dejstev. Slovenske železnice so zanič. Nepreklicno. Ker nekaj je treba vedeti; potnik, ki stopi na vlak ali na katerokoli drugo javno prevozno sredstvo, je zainteresiran najprej za hitrost, potem za točnost, potem za kakovost usluge. Za vse tisto, česar na slovenskih železnicah kronično primanjkuje.Res je, imajo nekaj novih vlakov in vlakovnih garnitur. Ni več parne vleke in ni več gomulk. Ampak glede na dejstvo, da je večinski lastnik še vedno država, si mislimo, kdo je te nove garniture dejansko kupil. Vse ostalo na slovenskih železnicah pa, kljub marketinškim akcijam, ne štima. Vlaki so ali prazni ali prenatrpani, ko jim uspe v vagon dostaviti wi-fi ali omogočiti nakup karte prek spleta, praznujejo, kot da je novo leto, zamude vlakov so že zdavnaj sistemske … Ni nas v vrhu nobene od kategorij, ki opredeljujejo železniški promet, ni nas niti v sredini, o modernih hitrih progah se niti ne pogovarjamo, in da ne zavlačujemo: vsak, ki je kdaj stopil na vlak v kateri drugi evropski državi, bog ne daj na Japonskem, lahko ugotovi stanje slovenskih železnic. In prav zaradi poraznega stanja, ki ga sicer omiljujejo z menjavami infrastrukturnih ministrov in uspehi pri prevozu tovora, so lahko slovenske železnice tu in tam deležne kakšne nagrade in pa ob adventu človeške milosti. Ampak še med adventom, novica je stara dan ali dva, nas čaka novo presenečenje s Slovenskih železnic. Nov vozni red, veljati začenja te dni, v glavnem pa bo vladal v letu 2025, bo spet krepko premešal slovensko železniško krajino. Kot zadnjih trideset let, so vzrok za prilagojene, skrčene in omejene vozne rede, prepolne zamud, "številna gradbena dela". In prav izraz "številna gradbena dela" bi moral stati v naslednji marketinški kampanji slovenskih železnic. Če bi bilo ime marketinške kampanje "številna gradbena dela", podnaslov pa "vlaki nove generacije", bi vse skupaj šele dobilo pravi smisel. Ampak poglejmo h gradbenim delom. Že zadnjih trideset let so "številna gradbena dela" najpogostejši pojem v povezavi z železnico na Slovenskem. Gradbena dela so izgovor za mehanični glas, ki pred Mariborom, Koprom, Novim mestom ali Jesenicama zdrdra enolično mantro z raztegnjenimi vokali, ki se konča s: "Potnikom se opravičujemo za zamudo!" Gradbena dela na tirih so tudi očitno najtežji gradbeni poseg sploh, saj so južno železnico, ki je še vedno hrbtenica Slovenskih železnic, zgradili v manj kot dvajsetih letih, zdaj pa jo že trideset let intenzivno popravljamo. In ti servisi na železniški infrastrukturi, ki so očitno tako šlampasto organizirani, da se lahko med njimi zgodijo tudi tragični dogodki, imajo nekaj resnično kreativnih rešitev, vrednih marketinške nagrade. Med njimi je pri potnikih vedno priljubljena klasika, ki nikoli ne pride iz mode – se pravi avtobusni prevoz. Rešitev, stara toliko kot slovenske železnice, bo z decembrskim voznim redom veljala za deset vlakov. Po njej se pripeljete do Celja, stopite z vlaka, vstopite na avtobus, se – to je še posebej poudarjeno – po fantastični avtocesti odpeljete do Itake ter razženete snubce.Hočemo povedati naslednje. Da kupiš karto za vlak, pelješ pa se z avtobusom, je v najboljšem primeru čudno vsaj toliko, kot če bi kupil karto za avtobus in se peljal z vlakom. Na koncu pa samo kot marketinški nasvet; ni primerno dičiti se po medijih z osvojenimi nagradami za kreativnost, trajnost in ogljično nevtralnost, dokler je bilo devetdeset odstotkov slovenske železnike infrastrukture zgrajene do leta 1950, takratni vlaki pa so bili od današnjih na posameznih odsekih počasnejši komaj za kakšno minuto.

Odbojkarji ACH Volleyja so v 2. kolu lige prvakov gostili poljsko ekipo Projekt iz Varšave. Ob analizi tekme proti favoriziranemu moštvu skupine A minute namenimo še sklepnemu delu priprav ženske rokometne reprezentance, ki jo manj kot teden dni loči od začetka evropskega prvenstva, in turnirju najboljše šestnajsterice naminiznoteniških igralcev v Fukuoki. Nastope med elito je zelo dobro začel Darko Jorgić, edini slovenski predstavnik na Japonskem.

Rokometaši Gorenja so v 5. krogu evropske lige gostovali pri Gudmeju, danski ekipi, ki zaseda vrh skupine A. Ob analizi tekme slovenskih prvakov se posvetimo še sklepnemu turnirju svetovne serije v namiznem tenisu. Nanj se je skozi šivankino uho uvrstil Darko Jorgić, saj je pred tem uspešno zadržal 16. mesto na svetovni lestvici in popolnil tekmovanje najboljše šestnajsterice na svetu. Jorgić je edini slovenski predstavnik na turnirju v Fukuoki na Japonskem.

Rokometaši Gorenja so v 5. krogu evropske lige gostovali pri Gudmeju, danski ekipi, ki zaseda vrh skupine A. Ob analizi tekme slovenskih prvakov se posvetimo še sklepnemu turnirju svetovne serije v namiznem tenisu. Nanj se je skozi šivankino uho uvrstil Darko Jorgić, saj je pred tem uspešno zadržal 16. mesto na svetovni lestvici in popolnil tekmovanje najboljše šestnajsterice na svetu. Jorgić je edini slovenski predstavnik na turnirju v Fukuoki na Japonskem.

Pogledali smo na Japonsko, kjer približno leto dni živi in raziskuje dr. Tina Škorjanc. Sogovornica je Slovenijo za daljše obdobje prvič zapustila že pri svojih osemnajstih, ko se je odpravila na študij v Združene arabske emirate. Pozneje je študirala in raziskovalno delovala še v Argentini in Združenih državah Amerike, za krajše obdobje pa tudi v Šanghaju in Sydneyu. V oddaji je spregovorila o življenju v tujini, japonskih mestih in naravi ter njenih prebivalcih.

Čas v letu, ko se razkrivajo trase tritedenskih dirk, znani so skorajda vsi prestopi in nekateri kolesarji že pričenjajo s treningi. Spet drugi so na dopustu. Tretji pa niso še niti končali in se mudijo na Japonskem. Mi pa komentiramo vse skupaj in se obenem ukvarjamo z organizacijo svojih "dirk". Prisluhni! Disko grupo poganja Nduranz

Univerza na Japonskem. Poganski profesor sliši, da je ...Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Nobelovo nagrado za mir letos prejme japonska organizacija Nihon Hidan-kjo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Dodelitev nagrade organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja, so med drugim pozdravili na Japonskem ter v vodstvu Združenih narodov. V Zrcalu dneva tudi: - Obsodbe izraelskega napada na mirovnike Združenih narodov v Libanonu - Kaj bo storila vlada ob napovedanih odpuščanjih v šempetrski družbi Mahle? - Več kot 4 tisoč ljudi v Posočju bi lahko ostalo brez osebnega zdravnika

Znanstveni interesi utemeljitelja slovenske japonologije so izrazito široki in segajo od jezikoslovnih analiz razmerja med skladnjo in besedilom, prek vprašanja formiranja državnih jezikov v vzhodni Aziji do ljudskega slovstva dežele vzhajajočega soncaZaslužni profesor Univerze v Ljubljani dr. Andrej Bekeš je svojo znanstveno pot začel kot matematik. Po diplomi v Ljubljani je v Osaki na Japonskem leta 1975 magistriral z nalogo o eliptičnih parcialnih diferencialnih enačbah. Potem pa se je precej radikalno preusmeril in enajst let pozneje na eni drugi izmed japonskih univerz, tisti v Tsukubi, obranil doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil razmerju med besedilom in skladnjo. Matematik je tako postal jezikoslovec, njegovo znanstveno-raziskovalno delo pa je bilo hitro opaženo – tako v deželi vzhajajočega sonca kakor v širšem mednarodnem okolju. V prvi polovici devetdesetih let je Bekeš kot vabljeni tuji profesor Japoncem predaval japonsko jezikoslovje, bil pa je tudi član avtorske skupine, ki je malo pred začetkom novega stoletja sestavila slovar japonskih stavčnih vzorcev. Ta je bil navsezadnje preveden v pet jezikov – med njimi tudi v angleščino in kitajščino – in danes velja za ključen priročnik na področju didaktike japonskega jezika za učitelje. Obenem je Bekeš pošteno zavihal roke tudi v Sloveniji in skupaj s sinologoma, dr. Jano Rošker in dr. Mitjem Sajetom, na ljubljanski Filozofski fakulteti ustanovil Oddelek za azijske študije, Oddelek, ki ga slovenska družba v 21. stoletju, ko gospodarska, politična in vojaška moč dežel vzhodne Azije nezadržno narašča, pač nujno potrebuje. V tem kontekstu je Andrej Bekeš potem napisal tudi prvi slovenski učbenik japonske slovnice, bil vrsto let predstojnik Oddelka, prav po njegovi zaslugi pa slovenska japonologija danes uživa ugled kot bržčas najboljša v vsej jugovzhodni Evropi. Impresivnih znanstvenih in akademskih dosežkov dr. Bekeša torej ne manjka, a nekaj pri vsem ni jasno – kako se matematik sploh navduši za jezikoslovje? Čemu se med vsemi vejami sodobne lingvistike navsezadnje zapiše besediloslovju, tisti poddisciplini torej, ki se ukvarja z jezikovnimi pojavi, ki segajo čez mejo povedi? In kako se njegovo močno specializirano znanstveno-raziskovalno delo navsezadnje vpenja v širši kontekst razumevanja družbe in kulture, ki je s slovenskega gledišča slej ko prej še vedno videti razmeroma oddaljena? – To so vprašanja, ki smo jih v pogovoru z dr. Bekešem pretresali v tokratnih Podobah znanja.   foto: dr. Andrej Bekeš (Goran Dekleva)

Kako odbit je tale Štajerec vam bo jasno, ko bo začel razlagati, kateri del telese je imel najbolj odrgnjen na Koroški planinski poti, kje je odtekel svoj edini cestni maraton in kako izbira svoje ultra dirke in izzive. V tem super pogovoru boste izvedeli, kako je teči na Reuninonu in na Japonskem, kdaj se bo lotil SPP, zakaj prisega na samooskrbo in kako balansira službo, družino, tek in življenje. Na svojem seznamu ima posebno ameriško dirko, je ljubitelj tehničnih tras in na dopustu...ja, uganili ste, teče! Vzemite hladno pivo v roke in navijte tole epizodo.

Pesnik in esejist, duhovnik Vladimir Kos se je rodil spomladi leta 1924. Večino življenja je preživel kot misijonar na Japonskem. In pisal pesmi. Objavil je osemnajst pesniških zbirk, med njimi sta tudi Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se tokijski harfi, v katerih se, tako kot v vsej njegovi poeziji harmonija narave povezuje s človekovim mestom v kozmosu, lepota stvarstva pa s krščansko transcendenco v ozadju. Leta 2014 je za ti zbirki prejel nagrado Prešernovega sklada. Takrat ga je pred mikrofon povabil Vlado Motnikar.

Ime tedna je Tomaž Horvat, programski vodja jubilejnega, že 20. Grossmannovega festivala fantastičnega filma in vina v Ljutomeru. Kljub nenehni finančni podhranjenosti mu je z ekipo entuziastov in ljubiteljev žanrske kinematografije uspelo sestaviti pester mednarodni program z delavnicami, pogovori, koncerti in kulinarično ponudbo. Kandidata sta bila še: Branko Šturbej, dramski igralec, ki s svojo karizmatično pojavo, virtuozno gledališko igro in jezikovno briljanco že več kot trideset let oblikuje slovenske odrske, filmske in televizijske like. Je letošnji dobitnik Borštnikovega prstana, osrednje slovenske nagrade za igralsko ustvarjalnost. Tanja Pak, umetnica, ki je na mednarodni tekmovalni razstavi sodobne umetnosti v steklu Toyama International Glass Exhibition na Japonskem za delo Rêverie prejela najvišjo nagrado grand prize. Njeno delo bodo razstavili v Muzeju umetnosti v steklu Tojama in bo postalo del stalne zbirke.

Ob razpletu in odzivih prve finalne tekme košarkarske lige NBA med Bostonom in Dallasom se posvetimo začetku evropskega prvenstva v atletiki v Rimu in drugemu turnirju odbojkarske lige narodov. Slovenija se v Fukuoki na Japonskem meri z Brazilijo.

Popoldanske športne minute namenjamo izidom prvega tekmovalnega dne evropskega prvenstva v atletiki, slovenski odbojkarski reprezentanci, ki se je na turnirju lige narodov na Japonskem pomerila z Brazilijo, in slalomistom na divjih vodah. Na reki Vltavi v Pragi so se na tekmi svetovnega pokala najprej pomerili kajakaši.

Karmen je ena prvih slovenskih diplomantk afriških in azijskih študij. Še pred začetkom šolanja na ljubljanski Filozofski fakulteti je nekaj časa v Sloveniji opravljala različna dela in leto dni preživela v Veliki Britaniji, po končanem študiju pa začela intenzivno iskati priložnosti za delo na Japonskem, kjer zdaj živi že 20 let. Točneje v mestu Myoko, ki je že dolgo pobrateno z našim Slovenj Gradcem. To pomeni, da imata vzpostavljene močne povezave, prek katerih potekajo različne oblike kulturne izmenjave: med drugim z medsebojnimi obiski krajanov, tudi srednješolcev, ki tako spoznavajo slovenski oz. japonski svet. Pri tej mednarodni povezavi je sama odigrala pomembno vlogo med svojim delom na občini v Myoku, kjer pa se je po slabih 15 letih dela vsega skupaj vendarle malo naveličala, in pred kratkim odločila, da poskusi z delom v turizmu. Zdaj dela v enem najbolj prestižnih myoških smučarskih središč.

Aktuální dění očima Jana Krause každé ráno 5:00 – 9:00 vždy po zprávách v celou a v půl exkluzivně na Frekvenci 1. Vtipně, originálně a s nadhledem, tak to umí jenom Jan Kraus. Blondýna Miluška Bittnerová se ptá na vše, o čem se mluví, a Jan Kraus jí to vysvětlí.

V tokratnji epizodi Domen in Luka pregledata in analizirata dogajanje na dirki na Japonskem.Povezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhSupport the show

Martin Červenka přestupuje k Hrochům. Tým Evropy jde do boje s Japonskem. A mnoho dalšího exkluzivního obsahu o baseballu

V slavnem zenovskem templju na Japonskem so menihu, ki je prišel iz sosednjega samostana, naložili, da skrbi za njihov vrt. To opravilo so mu zaupali, ker je rad skrbel za rože, grmovje in drevesa. V bližini tega slavnega zenovskega templja je bil še en, manjši tempelj, v katerem je živel ostarel zenovski mojster. Nekega dne, ko je menih pričakoval pomembne goste, se je še posebno posvetil skrbi za vrt. Populil je ves plevel, obrezal vsak grm posebej, prečesal mah in se več ur posvečal čiščenju in odstranjevanju jesenskega listja, ki je ležalo naokrog po vrtu. Medtem ko je delal, ga je ostareli zenovski mojster z začudenjem opazoval skozi ograjo, ki je ločevala oba templja. Ko je po večurnem delu končal, je menih obstal in občudoval opravljeno delo. »Mar ni lepo?« je zaklical k staremu mojstru. »Je,« mu je odvrnil starec, »ampak nekaj še manjka. Pomagaj mi čez ograjo in popravil bom to zate.« Menih je nekaj časa okleval, nato pa le pomagal ostarelemu kolegu čez ograjo na trdna tla. Počasi je mojster stopil k drevesu v središču vrta, zagrabil za deblo in ga močno stresel. Listje se je razletelo po vsem vrtu. »Tako,« je dejal starec, »zdaj mi lahko pomagaš nazaj na mojo stran.« Ob tej zgodbi sem se spomnil na številne stiske in delovne akcije v naših domovih, ko se napovedo obiski. Takrat se pogosto začne čistilna akcija, katere namen je, da nas pokaže v čim boljši luči. Pa ne gre le za obiske, na splošno se želimo pred svetom pokazati v čim boljši luči, če je le mogoče, popolni. Ampak popolnost ni naravna, saj pravimo, da ni nihče popoln. Lahko se trudimo za lepoto in dovršenost, vendar lahko zapademo v izkrivljeno podobo umetne popolnosti. Pomislimo le na vsa lepotna merila in ves trud, da bi se jim približali. To je vedel tudi ostareli zenovski mojster iz naše zgodbe, ki je poskrbel, da se je po popolno urejenem vrtu raztreslo jesensko listje. Mlademu menihu je poskusil razložiti, da lepota in dovršenost nista v popolnosti, ampak v čim pristnejši naravnosti. Pristnost je tisto, kar nas naredi edinstvene in zato tudi lepe. Namesto da toliko energije vložimo v popolnost, jo lahko preusmerimo v ohranjanje pristnosti, tukaj in zdaj. Naj bo današnji dan lep tudi zaradi naše pristnosti!

Kako se v približno 650 let stari uprizoritveni tradiciji iz dežele vzhajajočega sonca povezujejo in prepletajo igra, glasba in ples? Glasba, ples in igra gredo prav dobro skupaj; Evropejci se tega zavedamo vsaj od 17. stoletja, ko so Peri, Monteverdi in drugi skladatelji ustvarili prve opere. No, na Japonskem pa je umetnostna forma, ki organsko spaja oziroma prepleta glasbo, ples in igro, še precej starejša in sega v 14. stoletje, ko se je pojavilo tako imenovano gledališče nō. Bi potemtakem lahko rekli, da so v deželi vzhajajočega sonca izumili opero kakih 250 let pred Italijani? – Seveda ne; nō je pač gledališko-uprizoritvena forma sui generis, ki svoje umetnostne učinke oziroma presežke dosega čisto drugače kakor opera. Toda: kako? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili eno naših najboljših poznavalk te umetnostne zvrsti, muzikologinjo in japonologinjo, raziskovalko na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete, dr. Klaro Hrvatin, ki je uredila še sveži Uvod v gledališče nō, menda prvi znanstveni zbornik, ki se na Slovenskem posveča tej, bržčas najstarejši izmed japonskih gledaliških tradicij. V pogovoru z dr. Hrvatin smo tako preverjali, kaj velja vedeti zgodovini gledališča nō, o njegovi specifični estetiki pa tudi o možnih virih navdiha, ki jih ta uprizoritvena forma potencialno ponuja umetnicam in umetnikom v sodobni Sloveniji …   foto: Kōgyo Tsukioka (1869-1927) se je posvečal slikanju prizorov iz znamenitih nō iger; tu prizor iz igre Dōjōji, olje na svili, izrez (Wikipedia, javna last)

"Ko sem gledala posnetke juda, sem si rekla, da mene že nihče ne bo tako metal po tleh," svoje prve vtise po povabilu, naj se pridruži skupini za opolnomočenje žensk skozi trening juda, pove Ana, ena tistih, ki se je pred dobrim letom prvič v življenju znašla na tatamiju. Ob njej je bila skupina žensk, ki so šle skozi trpke življenjske izkušnje, izkusile begunstvo, nasilje v partnerskih zvezah ali kakšno od zlorab.Popolne začetnice so skozi judo spletle trdna prijateljstva, a tudi povsem drugačen pogled na svet, svoje telo, svoje sposobnosti in cilje za prihodnost. Ana, mama dveh, in Eva, mama šestih otrok, sta zdaj že ambasadorki projekta, ki si svojo izkušnjo močno želita predstaviti na Japonskem, v zibelki juda. Zato zase in za svojega trenerja, ki jima je v neizmerno oporo, skušata zbrati sredstva za potovanje, za katero pravita, da o njem pred kratkim še sploh nista upali sanjati, a da sta šele zdaj dojeli, kako neizmerno si ga želita.

Smučarske skakalke točke svetovnega pokala še naprej zbirajo na Japonskem, skakalci pa v Zakopanah končujejo poljsko turnejo, po kateri bo sledilo svetovno prvenstvo v poletih. Ob smučarskih skokih se posvetimo še alpskemu smučanju, kajti konec tedna prinaša tekme na najprestižnejšem prizorišču svetovnega pokala, v Kitzbühlu.

Smučarske skakalke sezono svetovnega pokala še vedno nadaljujejo na Japonskem. Iz Sappora so se preselile v Zao, kamor pa zaradi zdravstvenih težav ni odpotovala Ema Klinec, ki se je vrnila domov. Zimsko športno dogajanje dopolnjujejo še biatlonke, ki se bodo v Anterselvi pomerile na posamični tekmi.

Smučarske skakalke so se drugič v dveh dneh pomerile v Saporu na Japonskem, v katerem se nadaljuje sezona tekem za svetovni pokal. V dopoldanskih športnih minutah z odzivi iz Berlina podrobneje še o drugi tekmi rokometašev na evropskem prvenstvu. Slovenija se je pomerila s Poljsko, v prvem delu turnirja jo čaka še tekma proti Norveški.

V zgodnjih jutranjih urah po slovenskem času so smučarske skakalke že začele nastope na Japonskem . Večina športnega dogajanja pa bo popoldne. Slovenski rokometaši bodo nadaljevali evropsko prvenstvo v Nemčiji s tekmo proti Poljski, rokometašice Krima čaka tekma lige prvakinj., Ljubljančanke pa v 10. krogu gostujejo na Norveškem pri ekipi Vipers iz Kristiansanda.

Minulo leto sta močno zaznamovali dve veliki vojni: ruska invazija na Ukrajino, ki traja že skoraj dve leti, in vojna v Gazi, ki se je začela z oktobrskim napadom Hamasa na Izrael, čemur so sledili siloviti napadi izraelske vojske, katerih žrtve so pretežno civilisti. Na obeh vojnih žariščih so se spopadi tudi v prazničnih dneh nadaljevali. Druge teme oddaje: - Po potresu na Japonskem še letalska nesreča - Na evropskih volitvah pri nas, kot kaže, brez skupnih list - Ljubljano od četrtka čaka prometni zamašek, zapore vse do leta 2026

December je prazničen mesec, zato ga bomo preživeli "v ožjem družinskem krogu" – kot se spodobi. No, v kontekstu oddaje Globalna vas ta "ožji krog" pomeni ves planet, pridevnik "družinski" pa se nanaša na razvejeno mrežo naših gostov, ki smo jih spoznali skozi leta. V posebni seriji oddaj V ožjem družinskem krogu tako kličemo že davno pridružene člane naše globalnovaške družine, s katerimi se nismo slišali že leta, ter preverjamo, kje in kako so danes. V prvi oddaji se pogovarjamo s Tino Škorjanc, ki je prav v času svojega prvega gostovanja pri nas pred dobrimi sedmimi leti New York zamenjala za Abu Dabi, danes pa živi v Kjotu na Japonskem.

Které země jsou aktuálně yoyerskými velmocemi? Jaké triky jsou nejtěžší a v čem se liší yoya pro začátečníky od těch ryze profesionálních? Necelý měsíc před mistrovstvím světa v Japonsku jsme se o yoyování bavili s Tomášem Bubákem z České Yoyo Asociace a také pětinásobným mistrem ČR v yoyování Michaelem Malíkem. „Aktuální mistr světa je z USA, které jsou společně právě s Japonskem yoyerskými velmocemi. Velkým favoritem je ale letos Korejec Mir Kim,“ přibližuje Tomáš Bubák.

Danes pa odgovor na vprašanje, kako bomo prišli v svetlešjo prihodnost. Odgovor je: "Odvisno s čim!"V preteklih dneh je bila še posebej dejavna ministrica za infrastrukturo. Povedala je, kaj bo z nacionalnim letalskim prevoznikom, kaj bo z mariborskim letališčem in kaj bo s slovenskimi železnicami. Ob tem pa so z njenega ministrstva sporočali, da bomo letos na cestah stali. Torej odgovorimo najprej na zastavljeno vprašanje, nato pa se lotimo prostega lova. V svetlo prihodnost bomo z avtomobilom prišli počasi, če sploh, z letalom mogoče, a ne iz Maribora, z železnico pa blazno hitro. Vlaki bodo po obnovljeni gorenjski progi in tudi po obnovljeni progi Maribor–Koper šibali sto šestdeset kilometrov na uro. Kar jih bo naredilo za najhitrejši objekt in tudi najhitrejši subjekt slovenske resničnosti. Najprej nekaj zgodovinskih dejstev, da bomo lahko hitrost ministrstva za infrastrukturo umestili v kontekst podobno, kot se slovenska infrastruktura umešča v prostor; se pravi počasi in žalostno. Ministrica je govorila o obnovi celotne povezave med Mariborom in Koprom ter o modernizaciji gorenjske proge, a vsi vemo, da je znamenita in na simbolni ravni edina merodajna železniška povezava med Mariborom in Ljubljano. Poglejmo v zgodovino: Ob dokončanju južne železnice leta 1857 je brzovlak  med Mariborom in Ljubljano vozil 5 ur in 13 minut. S progo je takrat upravljala zasebna družba "Južne železnice", katere vlaki pa so že petdeset let kasneje, leta 1910, za isto progo potrebovali le še 3 ure in 6 minut. Nato je prišla kraljevina Jugoslavija in "Jugoslovenske državne željeznice" so od Maribora do Ljubljane vozile rekordnih 3 ure in eno minuto. Okupacija je bila posebna zgodba, saj takrat "brzovakov" ni bilo, navadni potniški vlak, pa je vozil le do postaje Sava, kjer se je začelo italijansko ozemlje. Do tam je kompozicija potrebovala 4 ure in 23 minut! Prišla je svoboda in z njo dolga doba počasnega propada Jugoslovanskih železnic. Okoli leta 1960 je parna kompozicija potrebovala za pot iz Maribora do Ljubljane 3 ure in 16 minut, kar je za natančno deset minut slabše kot petdeset let prej pri habsburški kompoziciji. In zdaj Slovenske železnice; kratek sprehod po voznem redu razkrije, da najhitrejša železniška povezava med Mariborom in Ljubljano traja uro in petdeset minut, a že na spletni strani je dodanih šest minut zamude v Zidanem mostu, ob tem pa še sporočilo, da so možne zamude tudi na drugih delih proge; iz prakse pa vemo, da je: "Potnikom se opravičujemo za zamudo," najpogostejši stavek na slovenskih železnicah. Na drugi strani časovnice pa je vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 7:37 in je v Mariboru ob 10.53, kar je tri ure in šestnajst minut pozneje. Kar je kar deset minut počasneje, kot je za to traso potreboval hlapon leta 1910. In četrt ure počasneje kot pod kraljevim vodstvom starojugoslovanskih železnic, oziroma enako hitro kot leta 1960. Mimogrede … je pa res, da leta 1960 ni bilo pravega razloga, da bi se iz industrijskega in uspešnega Maribora vozil v Ljubljano. Ob tem pa takoj končajmo še z mitom o obnovi železniške infrastrukture, ki da je kriva za zamude. Čisto vse vlade do zdaj, brez izjeme, in govorimo o obdobju treh desetletij, so obnavljale železniško infrastrukturo. "Železniška infrastruktura v obnovi", je edina stalnica Slovenskih železnic, oziroma je praktični primer helenske uganke o Ahilu in želvi. Ko vrli "ajznponarji" končajo obnovo, se jim začetek že tako poruši, da morajo začeti znova in vsakemu, ki kupi vozovnico slovenskih železnic, je jasno, da obnove ne bo nikoli konec. Povedano še drugače … Če bi na slovenskih železnicah veljali standardi kot na Japonskem, kjer strojevodja za minutno zamudo izvrši obredni samomor, bi v tem državnem podjetju že zdavnaj ne imeli več zaposlenih. Potem imamo nacionalnega letalskega prevoznika, na katerem ne bomo tratili dragocenega radijskega časa. Gre za precej komično zgodbo. Ker nam letenje po zraku ni šlo dobro od kril, smo blagovno znamko "Adria" prodali Munifu Otmanu Tarmumu za 33.400 evrov, kar je v teh inflatornih časih drobiž. Še pred tem smo prodali ljubljansko letališče, na katerem je bil največji slovenski prispevek njegovo preimenovanje; kljub preimenovanju pa mariborskega letališča ne uspemo prodati. Vsaj ne kupcu, ki bi resnično znal vzleteti in pristati z letalom. Če gre po železnici počasi in po zraku sploh ne, se bomo premikali edino po cestah. Za katere pa so nam napovedali, da bo na njih letos strahotna gneča. Kakšna bo ta gneča, si lahko predstavljate, s preprostim dejstvom, da je gneča med turistično sezono, ki je hkrati sezona infrastrukturnih projektov – bila, ko je niso napovedovali; ko pa jo napovejo, se stanje v koloni štelo ne bo več štelo v urah, temveč z deli dneva. In ob vsej tej infrastrukturni puščobi ti ministrica napove, da bo vlak vozil s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Za tehnološki domet državnega podjetja, ki je pred kakšnim letom kot veliko tehnološko zmago razglasilo spletno prodajo vozovnic in wi-fi  na vlaku, se zdi podatek neverjeten … Ampak po preverjenih podatkih s Slovenskih železnic bosta za doseganje te hitrosti na lokomotivi dežurala kar dva kurjača.    

Voditelji držav G7 bodo danes sklenili zasedanje na Japonskem, na katerem je poleg odnosov s Kitajsko v ospredje stopilo oboroževanje Ukrajine. Napoved Združenih držav o dobavi bojnih letal F-16 Kijevu pomeni nov način zahodnega pristopa. Kot je dejal nemški kancler Olaf Scholz, je napoved skupnega usposabljanja ukrajinskih pilotov na teh letalih sporočilo Rusiji, da ne sme pričakovati uspeha svoje invazije na Ukrajino, tudi če računa na dolgotrajen konflikt - po njegovih besedah bo prevladala podpora Ukrajini, Rusija pa se mora umakniti. Drugi poudarki: - Moskva trdi, da je ruska vojska v celoti prevzela nadzor nad Bahmutom. - Na Hrvaškem se nadaljuje preiskava strmoglavljenja športnega letala. - Kobilarna Lipica tudi uradno na Unescovem seznamu nesnovne dediščine.

Voditeljem sedmih gospodarsko najmočnejših držav sveta spored srečanja na Japonskem narekuje predvsem ruska invazija na Ukrajino. Združene države Amerike so Kijevu že obljubile dobavo bojnih letal. Kot je dejal ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan, so Ukrajini dali, kar potrebuje, zdaj pa so se obrnili k razpravam o izboljšanju ukrajinskih protizračnih sil. Pozneje pa se bodo odločili, kdaj bodo letala dostavljena, kdo jih bo dostavil in koliko. Drugi poudarki: - Beograd sinoči že tretjič napolnili protestniki proti nasilju. - Pomoč države po obilnem deževju pričakuje tudi kmetijstvo. - Svetovni dan čebel v znamenju izobraževanja vseh generacij.

V Hirošimi na Japonskem so zbrani voditelji sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav sveta. Lotili so se že nekaterih pomembnih tem. Ameriške oblasti naj bi predstavile nabor dodatnih sankcij proti Rusiji; pri tem ne želijo le podpore skupine G7, ampak tudi članic skupine G21. Številne med njimi imajo tesne vezi tako z Moskvo kot Pekingom. Vrha se bo po neuradnih podatkih udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in nagovoril zbrane. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Na vzhodu države se še sprožajo plazovi. Pristojni ob sanaciji ocenjujejo škodo. Ta naj bi samo v Slovenskih goricah presegla tri milijone evrov. Lokalne skupnosti zato pozivajo državo k takojšnji pomoči. - Kako se bo dejansko izvajala dolgotrajna oskrba? Centri za socialno delo, ki naj bi postali vstopne točke, svarijo, da imajo premalo ljudi. - Za naslov prvaka nogometne lige Evropa se bosta pomerili Sevilla in Roma; finalista konferenčne lige pa sta West Ham United in Fiorentina.

Kako postaviti svojo blagovno znamko, ki se povezuje s tvojimi vrednotami in nagovarja pravo ciljno skupino? Pogovor z Adrijano Dimec sva posneli tik po tem, ko je predstavila svojo znamko Mera Collections, ki je do danes navdušila slovenske modne navdušenke. Kako se je začela zgodba in kaj je želela Adrijana v izdelke vključiti. Celoten pogovor z Adrijano Dimec, v katerem govoriva o njenem življenju, odnosih, lovljenju ravnotežja med vlogami in nenehnih selitvah (Adrijana z družino trenutno živi na Japonskem), lahko poslušaš tukaj: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda68 ... Trenutki so nova rubrika kratkih delov že objavljenih epizod.

Tenhle rozhovor si dejte, i když s Japonskem máte spojený maximálně sushi. Japanolog Jakub mluvil jako kniha a navíc do studia přinesl Katanu z roku 1751. A my se ptali na věci: • Existuje skutečně metoda pěti bodů a puklého srdce? • Proč mají Japonci tak "vřelý" vztah k sebevraždám? • Jak vypadá správná seppuku a která byla ta nejslavnější? • Mohly být ženy samurajky? • Dá se napsat haiku o svíčkový? Vedlejší efekt poslechu: budete se chtít vypravit do Japonska. Asap.

Konec januarja je košarkarski klub Cedevita Olimpija pod strop dvorane v Stožicah upokojil dres s številko 10, ki ga je nosil legendarni Dušan Hauptman. Duleta so prišli počastit številni navijači ter nekdanji soigralci. Med prepoznavnimi imeni slovenske košarkarske zgodovine, kot so Peter Vilfan, Slavko Kotnik, Roman Horvat, Zmago Sagadin, se je mudil tudi v zeleno, ekstravagantno obleko oblečen visok, na prvi pogled neznan obraz. To je bil nekdanji košarkar DeAnthony Langston. On in Eric Cooper sta bila prva Američana, ki sta zaigrala za ljubljanski klub. DeAnthony Langston je odraščal v zlogalsni soseski Watts v Los Angelesu, košarko je začel igrati relativno pozno. Po Olimpiji je šest let igral na Japonskem. Zdaj je še vedno aktiven v košarki. Je trener srednješolske ekipe, srečal pa se je tudi s slovenskim košarkarskim zvezdnikom. Pravi, da ima Luka Dončić enak učinek na ameriško košarkarsko kulturo, kot jo je imel Michael Jordan na evropsko. Tudi Jordana pozna osebno, saj sta skupaj igrala v filmu Space Jam. Še vedno pa se vrača tudi v Watts. Med pandemijo so on, Brad Pitt in Flea (Red Hot Chili Peppers) osebno dostavljali hrano seseski s 1500 stanovanji.

Brno má svou izakayu, tedy japonský neformální podnik „po práci“, kde je sushi spíše okrajovou záležitostí. Spolu s jejími majiteli, Margitou Havlíkovou a Martinem Rousem jsme probrali, jak došli k nápadu otevřít si právě Japonskem inspirovanou restauraci, co to je izakaya i kdo v jejich kuchyni vaří.

Japonskem otřásl atentát na bývalého premiéra Šinzó Abeho. Útočník ho střelil z podomácku vyrobené brokovnice. Akt šokoval i zkušené japanology. V Japonsku totiž platí jedny z nejpřísnějších zákonů na držení zbraní na světě a v zemi je takřka nulová kriminalita. Jak událost Japonsko změní? A co bývá motivem politických atentátů? Politolog Jan Kubáček v audiozáznamu ještě vysvětlí, co zlomilo vaz Borisi Johnsonovi i proč čelí vláda na Slovensku opět krizi.

S Japonskem v srdci: Dobrodružné setkání s duchem Japonska. To je nová kniha japanologa a sinologa Martina Vačkáře. „Lidé se mě pořád ptali, jaké je Japonsko, a já, než abych o tom poučeně přednášel, jsem se rozhodl napsat knihu.“ V rozhovoru s Terezou Kostkovou posluchače přenáší do konce 60. let minulého století. Přibližuje zemi milých lidí se zcela odlišnou mentalitou a zkušenostmi. A také přiznává, proč by v Japonsku, navzdory své lásce k němu, žít nemohl.