Nedeljski gost Vala 202

Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”

Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje. Glasbeni izbor: Kate Bush: Cloudbusting Anohni: Rest All Them Witches: The Children of Coyote Women

Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola. S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo.

Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.

Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan. Izbor skladb: Zlatko in Flamie: SPOMNIM SEPat Metheny Band: PHASE DANCECarmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI

Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.

Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.

"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.

Silva Kara je v več kot štiridesetletni alpinistični karieri pot vodila vse od domačih sten do Himalaje in Patagonije. Sodeloval je na 27 odpravah, opravil več kot 2000 plezalnih vzponov, med njimi več kot 300 prvenstvenih, svoje spomine nanje pa je strnil v biografiji z naslovom Alpinist. Prav na skrajnem jugu Južne Amerike, v deželi vetra in granita, je v osemdesetih in devetdesetih letih narekoval tempo svetovnega alpinizma ter bil del znamenite generacije, ki je postavila nova merila sodobnega alpinizma.Za svoj izjemen prispevek k alpinizmu je prejel zlati cepin za življenjsko delo, najvišje mednarodno priznanje na področju alpinizma, ter postal član prestižnega britanskega Alpine Cluba. Tudi po končani aktivni alpinistični karieri svojo pot nadaljuje kot promotor gorniške kulture, med drugim kot ustanovitelj in vodja Festivala gorniškega filma, ki letos praznuje 20 let in ni le največji slovenski gorniški dogodek, temveč tudi najpomembnejši gorniški festival v Jugovzhodni Evropi.

Pritoževale so se samohranilke, pritoževali so se brezposelni. Odgovoril jim je, naj poslušajo besedilo. Izjemno plodovit glasbenik, kantavtor, filozof, literat, dolgoletni gimnazijski učitelj filozofije Jani Kovačič z bogatim opusom intelektualno pronicljivo in socialno angažirano že od svojih prvih nastopov naprej spodkopava malomeščansko samoumevnost ter širi glasbena in miselna obzorja generacij. "To je tako kot podcast, vsi izražajo sebe. Verjamejo, da je to res iskreno, ker so res iskreno mislili, ampak bralcu pa to seveda ni tako jasno. Vsak meni, da je to, kar je naredil, že tako dobro, da bi tudi Prešeren samo sapo zajel in ne bi več napisal nobene pesmi. Zato se mi zdi, da večina te produkcije ni vredna neke širše obravnave."

Njegova dedek in babica sta iz Palestine pobegnila v Sirijo, oče pa iz Sirije v tedanjo Jugoslavijo. O beguncih, ki so pred desetletjem v upanju na boljše življenje dosegli tudi Slovenijo, je napisal pretresljivo knjigo Zadnji gozd. Njegova najnovejša, lanska izdaja je poljudnoznanstveno delo Srce v kletki. Doc. dr. Franjo Husam Naji je namreč kardiolog in organizacijski vodja klinike za interno medicino v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, vodil je tudi oddelek za kardiologijo. Zato ni naključje in ne preseneča – glede na njegovo dostopnost –, da mu številni pacienti pravijo "doktor s srcem". Ni mu nerodno priznati zdrsov v skrbi za svoje lastno zdravje, nima težav z izražanjem mnenja o zdravstvenem sistemu, niti ne o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Glasbena priporočila: After Hours – The Velvet Underground Heart in a Cage – The Strokes Ringišpil – Đorđe Balašević Knjige Franja H. Najija: Križišče Zadnji gozd Ringlšpil Noč na obisku Srce v kletki

"Konec leta je za prodajalke in prodajalce v trgovinah naporen čas," razlaga Tina Skubic, predsednica Sindikata delavcev trgovine Slovenije, ki ugotavlja, da je poklic prodajalca razvrednoten in da delodajalci na zaposlene v trgovinski dejavnosti gledajo kot na številke. V pogovoru pripoveduje o slabih in nevarnih delovnih razmerah, velikem nezadovoljstvu zaposlenih, prenizkih plačah, pritiskih delodajalcev, trgovskih šolah, ki izgubljajo svoj pomen, razmišlja tudi o trgovini in sindikatih v prihodnosti.  Dostojno življenje ne sme biti privilegij, temveč pravica. Tina Skubic

Več kot dvajset let nas pozdravlja z glasbenih in gledaliških odrov, iz zaodrja modnih in družbenih dogodkov ter kot avtor člankov in knjig. Za javnost še vedno po večini Sestra Marlenna, v zadnjih letih tudi pohodnik in avtor uspešnice 33: To ni še ena knjiga o Caminu.Tomaž Mihelič je predvsem človek jasnih in glasnih stališč, vedno na strani človekovih pravic. Samemu sebi pravi ozdravljen kontrol frik, drugi ga vidijo kot magnet za ljudi.V letu 2026 nam kot družbi želi predvsem več prizadevanja za dobrobit sočloveka.

Igor Bračič je medijski ustvarjalec, tekstopisec, improvizator, scenarist radijske satirične oddaje Radio ga ga – nova generacija in televizijske oddaje Kaj dogaja. Pa seveda glasbenik, Sadež iz dueta, pravzaprav skupine Slon in Sadež. Kako je bilo stopiti v čevlje izjemnega Saša Hribarja, kako je s politično satiro pri nas, ali pri ustvarjanju na radiu in televiziji obstajajo tabu teme, pa tudi o Lindsey Vonn je rojen Mariborčan spregovoril v nedeljskem pogovoru. Aja, pa tudi o tem, zakaj je on Sadež.

Ivan Trajkovič je vrhunski tekvondoist, olimpijec, ljubitelj kvizov in lovec v kvizu Na lovu na POP TV. Od nekdaj je bil zelo tekmovalen, tako v znanju kot športu. Pravi pa, da se je njegov pogled na življenje spremenil z rojstvom sina. Na neki način ga je osvobodil pritiskov in pričakovanj, spremenile so se prioritete. Spominja se tudi svojega otroštva in dedovih poučnih zgodb, pripoveduje o zmagovalni miselnosti in hrepenenju po znanju.

Boštjan Vuga je mednarodno uveljavljen arhitekt in profesor, ki je za Evropsko prestolnico kulture Gorica Nova Gorica zasnoval celoten koncept EPK distrikt. Njegov biro Sadar+Vuga arhitekti v Ljubljani pospešeno gradi novo železniško postajo, na meji med Gorico in Novo Gorico pa je obnovil spodnje prostore legendarne železniške postaje Transalpina ter pod železniškimi tiri zgradil nov podhod Vrtača, ki predstavlja zgodovinsko pridobitev ponovnega stika Nove in stare Gorice.

Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu in ugotovila, da imata oba rojstni dan 30. novembra. Prihajala sta vsak iz svojega družbeno-političnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. Velika razstava v Cukrarni z naslovom Art Vital, ki jo bodo to nedeljo odprli na rojstni dan obeh umetnikov, se osredotoča prav na njuno skupno pot. Ob tej priložnosti se je s tokratno Nedeljsko gostjo Vala 202 Marino Abramovič, eno najbolj prepoznavnih in provokativnih umetnic na svetu ter pionirko performansa, katere dela so razstavljena v najuglednejših in najbolj priznanih svetovnih muzejih in galerijah, pogovarjal Žiga Bratoš.

Robert Medle že dve desetletji vodi eno najbolj prepoznavnih slovenskih družinskih podjetij na področju senčil. Iskreno pripoveduje o tem, kako je odraščati v hiši, kjer je bila delavnica del doma, kako je prevzeti posel, ki nosi številne spomine in kaj se zgodi, ko te realnost prve krize prisili v odločitve, ki si jih noben vodja ne želi. Robert Medle je lastnik in direktor podjetja Roletarstvo Medle. Za svoje delo je med drugim prejel nagrado Gospodarske zbornice Slovenije, izbran je bil tudi za podjetnika leta. Zelo neposredno govori tudi o aktualnih temah, božičnici in pogojih za podjetništvo v Sloveniji. Razkriva, da so kilometri na kolesu zanj zdravilni in da že na daleč prepozna izdelke svojega podjetja.

Specialist za številke, ki ima najraje osmico, opazovalec družbenih dogajanj, komentator, politični analitik, strokovnjak na področju medijskih, komunikacijskih, javnomnenjskih in predvolilnih raziskav, pripoveduje o oglasih, potrošnikih, anketiranju, volilnih napovedih, medijih in o sebi. Foto: Tatjana Pirc

Nedeljski gost na Valu 202 je astrofizik in kozmolog svetovnega slovesa dr. Uroš Seljak, sicer profesor fizike na univerzi Berkeley v Kaliforniji, član ameriške Nacionalne akademije znanosti in dobitnik prestižne Gruberjeve nagrade za kozmologijo, ki raziskuje nekatera najbolj temeljna vprašanja človeštva – kako je nastalo vesolje, iz česa je sestavljeno in kakšna bo njegova usoda. Njegove metode so spremenile način, kako znanstveniki po svetu razbirajo prasevanje – svetlobo, ki je nastala komaj nekaj sto tisoč let po velikem poku in še danes nosi informacije o rojstvu prostora in časa. V zadnjem obdobju pa se dr. Seljak posveča tudi iskanju planetov, podobnih Zemlji, ter uporabi umetne inteligence pri analizi ogromnih količin podatkov, ki jih zbirajo sateliti in teleskopi. Njegove ideje segajo daleč prek meja kozmologije – uporablja jih tudi pri analizi širjenja epidemij in v ekonomskih modelih. Foto: Matjaž Tavčar

Po izidu avtobiografskega romana Belo se pere na devetdeset leta 2018 je dejala, da sta dve možnosti: da se bodo bralci zvrnili v zgodbo ali pa knjigo vrgli v kot. A iskrena zgodba o krasnem otroštvu v času poznega socializma, ki ga prelomi mamina smrt in zaznamuje pravilo tišine, o tem, kako je bila dolga leta samo Bronja brez mame, o tragični izgubi brata in o tem, kako jo je življenje želelo zabrisati iz igre, je našla pot do bralcev. Tišina je v resnici najslabša možna pot, ki žalovanje zelo zaplete in tako kot veselje potrebuje neke priče, tudi žalost potrebuje nekoga na drugi strani. Bronja Žakelj Roman je prejel nagrado kresnik za najboljši roman leta, do zdaj je bilo prodanih že več kot 22 tisoč izvodov knjige, prevedena je v osem jezikov, obstaja v zvočni obliki. Po življenju Bronje Žakelj so zdaj posneli film v režiji Marka Naberšnika. Svetovno premiero je doživel avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, bo otvoritveni film festivala Liffe in tako kot knjiga, je tudi film udaril silovito.   Foto: osebni arhiv Bronje Žakelj

Ameriški novinar in urednik Rob Rosenthal je svoje življenje posvetil radiu. Prepričan je, da radio predstavlja dotik na daljavo. Čeprav je dokaj mlad medij, predstavlja starodavno moč, ki se čuti še danes. Kot učitelj novinarskega pripovedovanja in ustvarjanja radijskih zgodb velja za enega najboljših na svetu. Tako ga je označil sloviti Ira Glass, vplivni voditelj podkasta This American Life. Rob Rosenthal je zelo zaskrbljen zaradi dogajanja v Združenih državah Amerike. Razpoloženje opisuje kot drakonsko. Na področju človekovih pravic. In tudi novinarstva, ki je ključno za delovanje demokracije. Prepričan je, da se moramo novinarji nehati skrivati za masko objektivnosti in jasno povedati, kaj je prav. V pogovoru se spominja tudi svojega otroštva, kako je prek kratkih radijskih valov poslušal neznane svetove in tako pobegnil pred starši, ki so bili alkoholiki. Pred nekaj leti pa se je odločil poiskati tudi svojo biološko mamo, bil je namreč posvojen. Našel jo je, napisal ji je pismo in prejel odgovor.Zapiski: Sound School Podkast  Epizoda o Robovi biološki mami Robova potujoča radijska delavnica na Avdiofestivalu 2025

Je najbolj brana slovenska pisateljica, njena literarna dela, predvsem tista za otroke in mladino, so prevedena v 14 jezikov. Bralci si v knjižnicah vsako leto izposodijo njene knjige več kot 50.000-krat.Drugo polovico osemdesetih je zaznamovala kot sovoditeljica mladinske televizijske oddaje Periskop, v drugi polovici devetdesetih in v prvem desetletju tretjega tisočletja nas je zabavala v nedeljskih večernih oddajah na Televiziji Slovenija, napisala je na tone scenarijev, predvsem za televizijske oddaje in za filme, v katerih je včasih tudi igrala - zadnje mesece v komediji Ženske brez filtra nastopa na odrih po vsej Sloveniji. Vse to in še več je - Desa Muck. Vzgib za njen izjemni opus je bil pravzaprav boj za golo preživetje. Do 70-ih, ki jih je nedavno praznovala, je napisala že več kot 70 knjig, za marsikoga pa je še vedno predvsem Desa s televizije, iz filma, gledališča. Desa, ki rada zabava druge. Je pa pretočila tudi reke solz, pravzaprav sama vzgojila tri hčerke, nedavno postala babica in končno našla mir v družbi četrtega moža. Prav veliko želja nima več. No ja, vsaj še eno, omenjeno v naslovu. Nevsakdanjo. Kot je tudi sama. Foto: Katja Kodba

Inštitut za narodnostna vprašanja, ki se je razvil v enega pomembnejših evropskih in svetovnih centrov za proučevanje manjšinskih in etničnih tematik, letos praznuje stoto obletnico. Prof. dr. Sonja Novak Lukanović, dolgoletna direktorica inštituta, raziskovalka, tudi redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, pripoveduje o manjšinah, večinah, jezikih, položaju družboslovja in humanistike ter pomenu znanstvenega raziskovanja.  Letošnje praznično in zelo delovno leto nam je potrdilo, da so naše usmeritve pravilne. Čeprav včasih mislimo, da smo že vse raziskali, to ne drži. Čaka nas še ogromno dela. Sonja Novak Lukanović

Dr. Tomo Potokar je izkušen britanski plastični kirurg slovenskih korenin. V svoji dolgoletni karieri je delal na številnih vojnih območjih. V devetdesetih je bil v Kambodži in Bosni in Hercegovini. Bil je tudi v Iraku ter Demokratični republiki Kongo, seznam misij, kjer je bil, je zelo dolg. Največkrat, šestnajstkrat, je bil v Gazi. V zadnjih dveh letih, odkar poteka agresija izraelske vojske na to palestinsko enklavo, je tam bil dvakrat. Pravi, da je trenutno Gaza brez vseh primer v svetovni zgodovini. Dr. Tomo Potokar je razočaran nad svetom. Preveva ga občutek sramu nad človeško vrsto, ki tako neizprosno ubija. Priznava, da najtežje prizore pometa pod preprogo, kljub temu pa si trenutke lajša s pisanjem kratkih zgodb in poezije, ki jo je ekskluzivno prebral za ta pogovor.Prevode je bral Igor Velše. Poezijo je prevedel Gregor Podlogar, prebral pa Jure Franko. Lektorirala je Saša Grčman. Z njim se je pogovarjal Gašper Andrinek. Odzive ter ideje za morebitne naslednje nedeljske gostje ali goste sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Nada Pretnar je borka za pravice Palestincev. Pravi, da gre za zelo gostoljuben narod, ki se nikoli ne vda. Dokler ji Izrael ni prepovedal vstopa, je redno obiskovala Palestino in je še vedno v stikih s tamkajšnjimi prijatelji. S palestinskimi trgovci s pomarančami je bil povezan že njen oče, družina Abdulrahim je v gorenjskih gozdovih pridobivala les za zaboje. Nada Pretnar je odločna in ostra sogovornica s trdnimi stališči. Nekateri naklonjeni govori v Združenih narodih in priznanja Palestine s strani tudi pomembnih držav je ne prepričajo: dokler ne bo vojaškega embarga in drugih sankcij, Izrael po njenem mnenju ne bo odnehal, genocid se bo nadaljeval. O boju za pravice Palestincev in aktivizmu, vlogi Slovenije, ločnici med judovstvom in sionizmom, zakaj rešitev dveh držav nikoli ni bila in ni realna. Tudi o svetovljanstvu in življenju med Ljubljano in Trstom, kjer je bila do upokojitve profesorica angleščine v slovenskih šolah.

Zvezdan Pirtošek, zdravnik, specialist nevrologije, raziskovalec, profesor, predavatelj, publicist, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je eden naših največjih strokovnjakov na področju nevrodegenerativnih bolezni in tudi izvrsten sogovornik, ki nam vsakič pove kaj novega o možganih. »Demenca je klic k odgovornosti,« pravi prof. Pirtošek, ki je v pogovoru povedal, da bo čez dvajset let pri nas sto tisoč bolnikov z demenco, za katere bo moralo skrbeti 150.000 ljudi.

Nejc Pohar je včasih verjel, da je treba najprej gledati filme in potem živeti. Dogajanje na filmskem setu ga je tako prevzelo, da je svojo kariero posvetil režiranju. Zaneslo ga je v svet oglasnih filmov, ki je bil nekoč kraj svobodnih izbir, danes pa je hiter in neizprosen, ko niti naročniki ne verjamejo več v to kar počnejo, razen da bi si prisvajali dobičke. Ob tem ves čas tudi teoretično piše o filmu za reviji Kino in Ekran. Poudarja, da ima Slovenija velik filmski potencial. Poleg filma je velik navdušenec tudi nad Jadranskim morjem, kamor zahaja že od ranega otroštva. Opaža, da se na morju ene stvari vidijo bolj jasne, ko se vidijo prej. Kljub temu, da imajo Slovenci ob hrvaški obali 110 tisoč nepremičnin, za vsakogar letovanje ni samoumevno. Svojo novo knjigo je posvetil morju in odnosu do njega, ki ga imajo Slovenci, ki se tja množično selijo tja predvsem poleti. Zakaj nostalgija ni nič dobrega, zakaj se je treba fanatično boriti proti vsem fanatizmom in zakaj zdaj uživa v ribolovu? Nedeljski gost je režiser in publicist Nejc Pohar. Glasbeni izbor Nejca Poharja:  Kuća pored mora - Gabi Novak Blojska rapsodija - Valentino Bošković There is no time - Lou Reed Odzive lahko sporočite na gasper.andrinek@rtvslo.si.

Miha Kramli je terapevt in vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Tri desetletja pripravlja delavnice, predava in se ukvarja z zdravljenjem kemičnih in nekemičnih odvisnosti, v zadnjih letih najpogosteje z zasvojenostjo z novimi tehnologijami. Poudarja pomen zdrave kulture pri uporabi tehnologije, starše svari pred vse bolj vsemogočnim trgom, ki otrokom prodaja nevarnosti, in ob pomoči slikovitih primerov in opravljenih študij opozarja na, kot ji pravi, vojno za bistrost možganov.

Tina Bončina je zdravnica, psihoterapevtka, predavateljica in pisateljica, v zadnjem času lahko na družabnih omrežjih spremljamo tudi njeno pisanje jutranjih strani. Pravi, da je lahko pisanje terapevtsko, da je stres tudi dober, saj nam je v preteklosti pomagal preživeti in nas evolucijsko potisnil na vrh prehrambene lestvice. Spregovori tudi o tem, kdaj prepoznamo, da stres negativno vpliva na nas, zakaj se zdi, da je vedno več izgorelosti, zakaj smo naučeni, da vseskozi opozarjamo le na napake, pohvale pa težko sprejmemo, pa o izjemnem pomenu počitka in spanja, problematiki perfekcionizma, tesnobi ob trenutnem dogajanju v svetu in gonji po nenehni rasti.

Aljoša Žorga ima žogo že v priimku. Skupaj z Ivom Danevom sodi v prvo generacijo vrhunskih slovenskih košarkarjev, z jugoslovansko reprezentanco je bil svetovni prvak leta 1970 v Ljubljani, ima tudi olimpijsko medaljo. Zvrhan koš spominov in anekdot je zbral v avtobiografiji. Med drugim izvemo, zakaj se Tito z Žorgo ni želel rokovati, kako je soigralec Bassin napisal kartico v imenu roparjev in veliko drugih šaljivih potegavščin. Po košarkarski karieri je bil Žorga uspešen menedžer in podjetnik, danes uživa v rekreaciji in fotografiranju. Kakšen rezultat napoveduje slovenski košarkarski reprezentanci, zakaj je Luka Dončić tako dober, o specifičnosti vodenja klubov in zvez v sodobnem športu. Kako (ne) gresta skupaj politika in šport, zakaj je življenje velika šala, pa tudi o razgibavanju telesa in možganov v zrelih letih.Glasbeni izbor Aljoše Žorga: Tina Turner - Proud Mary John Lennon - Imagine Creedence Clearwater Revival - Run Through The Jungle

Sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu Mohamad Abdul Monaem se je rodil v begunskem taborišču v Alepu. Njegovi starši so bili med nakbo pregnani iz Hajfe, sam pa je leta 2016 moral zbežati iz Sirije, ker je izdajal knjige prepovedanih avtorjev. Na težki poti se je med drugim prevrnil čoln, v katerem je s skupino beguncev skušal priti do Evrope. Valovi so bili tako visoki, da ni mogel pomagati niti otrokom, ki so se utapljali. Zakaj meni, da gre pri genocidu v Gazi predvsem za fosilna goriva? Od ekonomije vojne do tega, da brez pisanja ne more živeti, pri čemer popije po deset kav dnevno, se je s Palestincem, Sircem, tudi Slovencem, predvsem pa človekom, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Po več kot dveh desetletjih se je odbojkar Dejan Vinčič poslovil od reprezentance. S štirimi kolajnami evropskih prvenstev in prebojem v svetovni vrh je s kolegi zaznamoval slovenski šport. Skozi leta je s soigralci oblikoval bratovščino, ki je letos dočakala filmsko uprizoritev. A pot vrhunskega športnika je večkrat kot z veseljem in uspehi, zaznamovana s prilagajanji, odrekanji in življenjskimi izzivi. Kako je netalentiran mladenič iz delavske družine na robu, postal zgled, mentor in odgovoren oče in kaj je zaznamovalo enega najbolj markantnih slovenskih odbojkarjev?Foto: alesfevzer.com

Imamo veliko srečo, da je Slovenija izjemno hidrološko okolje, za katerega je značilna velika pestrost voda in le redkokje na svetu obstajajo vodna okolja s tako pisanimi življenjskimi združbami kot pri nas. In če kdo, potem se na vode pri nas spozna biolog, ekolog, raziskovalec in zaslužni profesor dr. Mihael Jožef Toman, mednarodno priznan strokovnjak za vode, nekdanji dekan Biotehniške Fakultete v Ljubljani, predavatelj na več fakultetah, podpredsednik Slovenskega društva za zaščito voda, ki je vodam posvetil že več kot 40 let svojega življenja in od nedavnega tudi častni občan Radovljice. Prav na dan druge obletnice začetka katastrofalnih poplav v Sloveniji se bo Miha Švalj z njim v poletju, v katerem ne mine teden, da ne bi poročali o takšnih in drugačnih zastrupitvah in onesnaženjih voda pogovarjal o stanju slovenskih kopalnih in vseh ostalih voda, sanaciji po poplavah in ostalih ‘tekočih' aktulnih temah. Foto: Klemen Razinger, www.sdzv-drustvo.si

Bogdan Fink že več kot dve desetletji pomembno sooblikuje podobo slovenskega športa. S predanostjo, vztrajnostjo in dobro ekipo je Dirko po Sloveniji postavil na zemljevid pomembnih športnih prireditev. Mantro, da se »kolesarstvo začne takrat, ko ne moreš več«, je s tekmovanj prenesel tudi v organizacijske vode. Bogdan Fink zelo neposredno o izzivih organizacije, o prihodu Toura na slovenska tla pa tudi o osebni poti, hudi poškodbi, predanosti, dvomih. Ter o ponosu in prihodnosti slovenskega kolesarstva. Foto: www.alesfevzer.com

Francesca Albanese se je rodila na treh gričih južnoitalijanskega mesteca Ariano Irpino, na burnem seizmološkem območju. Potresi in pretresi so ji bili položeni v zibelko. Kot triletnica je doživela prvi rušilni potres. Naučila se je, da resnica zahteva tudi pogum. Življenje je posvetila mednarodnemu pravu in človekovim pravicam. Kot posebna poročevalka Združenih narodov za zasedena Palestinska ozemlja je nehote postala kronistka genocida. Ne glede na silovite pritiske, svoje delo nadaljuje. Pravi, da počne to, kar bi moral vsak dostojen človek. Njeno zadnje poročilo, ki jo je tudi zelo pretreslo, nosi naslov Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida. Dodatne povezave:  Poročilo "Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida" Intervju za MMC RTV Slovenija Intervju za Sobotno prilogo Dela Poglavja: 00:00:31 Točka preloma 00:04:04 Kaj je skupno vsem genocidom 00:09:12 Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida 00:12:33 Česa se lahko naučimo od vzpona italijanske skrajne desnice 00:16:08 Si želi Nobelove nagrade za mir? 00:22:02 Srebrenica 00:25:35 Potresi in pretresi 00:28:09 Se lahko kdaj odklopi?

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Nina Rajić Kranjac je gledališka režiserka, ki je že v času študija naredila izjemen preboj in zelo zgodaj postala najbolj uveljavljena režiserka v slovenskem prostoru. Je tudi najmlajša predavateljica v zgodovini Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Skoraj vse njene uprizoritve so nagrajene, letos pa je tretje leto zapored prejemnica Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Veliko pozornost ji je namenila tudi vodilna britanska gledališka revija The Stage in jo uvrstila med pet najbolj obetavnih mladih evropskih režiserjev.Foto: BoBo/Borut Živulović

Samostojna Slovenija, državne proslave, 55. člen ustave; njen amandma, ki bi preprečil izbris, če bi bil sprejet, a je za sprejem zmanjkal en glas; vojska, oboroževanje, referendum; sovražni govor in ustanavljanje četrte univerze.Nedeljska gostja je dr. Metka Mencin, socialna psihologinja, predavateljica, raziskovalka in aktivistka, ki se ukvarja z družbenimi neenakostmi, pravicami žensk, manjšin, spregledanih in zapostavljenih. Foto: Mateja Jordovič

Miha Lobnik je sociolog, prvi Zagovornik načela enakosti, ki opozarja na diskriminacijo v družbi, v kateri vsak peti vprašani meni, da je že bil diskriminiran. Kjer ženske na razgovorih za delo, tudi v javnem sektorju, še vedno dobivajo vprašanja o morebitnih načrtih za nosečnost in kjer vsi objekti v javni rabi še vedno niso prilagojeni gibalno oviranim. Z Miho Lobnikom, ki je med drugim ustanovitelj Legebitre in skupnostnega testiranja na HIV, se je tudi o tem, ali se je homofobija od takrat, ko je organiziral prvo Parado ponosa, spremenila, ter zakaj ni dovolj, da samo govorimo, da smo tolerantna in enakopravna družba, pogovarjal Gorazd Rečnik.

Jure Dolenec, tisti svetlolasi slovenski rokometaš, ki je zabil največ golov v zgodovini slovenske reprezentance, bil njen kapetan tudi ob polfinalu na lanskih olimpijskih igrah in je bil eden ključnih igralcev zadnjih petnajstih let. Po novem tekmovalni upokojenec, ki pa je že pred novim profesionalnim izzivom je Nedeljski gost na Valu 202.

Nedeljski gost je gledališki režiser, dramaturg in filozof Matjaž Berger, soustanovitelj in ravnatelj APT Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu, profesor teorije gledališke režije na AGRFT-ju, velik pristaš Brechta, režiser, ki v svojih uprizoritvah poleg genialnih osebnosti iz zgodovine človeštva velikokrat artikulira vrhunske športnike in športne discipline. V okviru njegovega gledališkega ustvarjanja v APT gledališču so se zvrstili najrazličnejši koncepti, režije in spektakli. Matjaž Berger je prepoznaven tudi kot režiser treh proslav osamosvojitve Slovenije, poslovilne tekme košarkarja Jureta Zdovca, odprtja Gira d'Italia v Kranju, kar dvakrat je slavil tudi našega olimpionika Leona Štuklja.