Podcasts about ljubljan

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

V Carigradu bodo danes neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina na srečanju ne bo. Neposredne pogovore je sicer predlagal Putin, potem ko so številne zahodne države Moskvo pozvale, naj privoli v 30-dnevno prekinitev ognja, in zagrozile z dodatnimi sankcijami v primeru nespoštovanja premirja. Ostali poudarki oddaje: - Dan slovenske vojske letos v znamenju reform obrambnega sistema. - Vlada v parlament pošilja sveženj sodniške zakonodaje, med drugim ukinja okrajna sodišča. - Naslov nogometnih pokalnih prvakov osvojili Celjani in Ljubljančanke.

Papež Leon XIV. vzhodnim Cerkvam obljubil, da si bo po najboljših močeh prizadeval, da se bo mir širil, voditelje držav pa pozval: Pogovarjajmo in pogajajmo se!56 odstotkov Slovencev v zadnjih dveh letih živi slabše, kaže poizvedba Utrip družbe.Slovenija gospodarsko stabilna, a s precejšnjim zaostankom za Evropsko unijo pri produktivnosti dela.Bomo Slovenci ostali brez kulturne dediščine? Po oceni arheologinje Verene Perko predlog zakona za to področje katastrofalno slabo pripravljen.Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti.Zelenski vabi Putina in Trumpa na jutrišnje mirovne pogovore v Carigradu.Vreme: Jutri popoldne od severa pooblačitev s plohami, nevihtami in ohladitvijo.Juhant povabil predsednico države na slovesnost ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja.Saudova Arabija Trumpu obljubila 600 milijard evrov vlaganj.ŠPORT: Koprčani in Celjani ter Murašice in Ljubljančanke v Stožicah za nogometna pokalna naslova.

33. krog v slovenskem nogometnem prvenstvu je včeraj zvečer postregel z večnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. Ljubljančani imajo na lestvici že precejšen naskok pred drugimi Mariborčani, zmaga pa prinaša tudi predčasen naslov prvaka. Športni plezalci so zbrani na tekmi na Baliju, kjer se merijo v težavnosti.

Jutri bo končan 33. krog domačega nogometnega prvenstva, ki dan prej prinaša derbi kroga. Vodilna Olimpija ima pred drugim Mariborom že deset točk prednosti, zmaga na tekmi pa lahko Ljubljančanom že zagotovi tudi naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Ponovitev oddaje o Romanu in Angeliku Tomincu, franšiškanskih patrih, borcih za socialno pravičnost, ki sta med drugo svetovno vojno kljub drugačni odločitvi cerkvenih vrhov sodelovala z odporniškim gibanjem, po vojni pa pristala pod nenehnim nadzorom novonastale državeFrančiškanska patra Roman in Angelik Tominec sta se v spomin Ljubljančanov vpisala s svojo borbo za socialno pravičnost, zavračanjem sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in odprtostjo, ki jima je omogočala široko priljubljenost tudi izven katoliških krogov. Pater Angelik se je ukvarjal predvsem s socialnimi vprašanji, njegov mlajši brat Roman se je uveljavil kot karizmatičen duhovnik ter predavatelj sakralne umetnosti na teološki fakulteti, življenje obeh pa zaznamuje pokončnost, ki ju je spravljala v težave tako pod italijansko in nemško okupacijo kot v povojni Jugoslaviji. Njuno zgodbo, močno sprepleteno z zgodovino našega prostora v preteklem stoletju, so nam že pred nekaj leti pomagali predstaviti teolog in publicist Peter Kovačič Peršin, nečakinja patrov Tominec Barica Pintarič in frančiškanski pater dr. Silvin Krajnc, ki je kar dvanajst let živel skupaj s patrom Romanom ter o obeh bratih napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Brata pater Angelik in pater Roman Tominec: glasnika pravičnosti in dobrote. Na tokratno velikonočno nedeljo vas vabimo k ponovnemu poslušanju oddaje, ki skozi zgodbo dveh patrov osvetli pogosto spregledano delovanje nekaterih slovenskih duhovnikov med drugo svetovno vojno, ki ji ob 80. obletnici njenega konca posvečamo vrsto oddaj Sledi časa.  Foto: pater Angelik in pater Roman

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Slovenska nogometna predstavnika Olimpija in Celje lovita osmino finala konferenčne lige. Ljubljančani so prvo tekmo igrali v gosteh, Celjani pred domačim občinstvom. Ob vtisih iz obeh taborov pred povratnima tekmama prihodnji teden se posvetimo še današnjemu vrhuncu za slovenski smučarski tabor. Svetovno prvenstvo v Saalbachu se bo nadaljevalo z moškim veleslalomom, na katerem v ožji krog favoritov za odličja sodi Žan Kranjec. Srebrnemu z zimskih olimpijskih iger v Pekingu v zbirki priznanj manjka le še kolajna s svetovnih prvenstev.

V oddaji Midva enkrat mesečno spoznavamo zanimive dvojine. Tokrat sta naša gosta dramska igralca Lučka Počkaj in Branko Završan. Ona jeTržačanka, on Ljubljančan. Spoznala sta se med občinstvom, ko sta spremljala predstavo svojih kolegov. Se zaljubila in sta par že dolga leta. Lučka Počkaj je domači Trst zamenjala za Slovenijo, oba sta zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tudi na odru sta včasih skupaj. O igralstvu, pripravi na vloge, občinstvu, življenju, njiju dveh ...sta se pogovarjala z Natašo Benčič.

V tokratni epizodi smo predebatirali zmago na Bonifiki in se nato ozrli proti četrtkovemu zgodovinskemu gostovanju v Banjaluki, kjer bo Olimpijo menda spremljalo okoli 1000 navijačev. Zgodovina dvobojev med Borcem in Ljubljančani je izredno bogata in pestra, tako da bo to samo naslednja v seriji zgodovinskih tekem na banjaluškem štadionu. Za konec smo obdelali še govorice, da naj bi bil Boromisa kandidat za športnega direktorja Dinama in se obregnili ob nove spremembe v mladinski šoli.

V Velenju se je s finalnima dvobojema v moški in ženski konkurenci včeraj končalo tekmovanje za odbojkarski pokal Slovenije. Ob odzivih zmagovalcev se podrobneje posvetimo košarkarskemu obračunu jadranske lige med Olimpijo in beograjskim FMP-jem, po katerem Ljubljančane v tem tednu čakata zahtevni gostovanji v evropskem pokalu.

Razstava, ki si je naslov sposodila iz pesmi Franeta Milčinskega - Ježka in je do februarja 2025 na ogled na sedežu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na Trdinovi 4, se posveča razvoju vrtcev v Ljubljani po drugi svetovni vojni vse do konca 70. let preteklega stoletja. V ljubljanski enoti arhiva so namreč v zadnjih desetih letih v varstvo sprejeli okoli 30 fondov vrtcev iz osrednje Slovenije, od tega 24 ljubljanskih. Pri čemer bogastvo dokumentov, nastalih po drugi svetovni vojni, kaže, kako so se Ljubljančani lotili graditve nove družbe, v kateri je bila skrb za otroke zelo pomembna.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril - les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem RTV Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že mnogo prej, kakor boste izvedeli. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Za nogometaše Celja in Olimpije se bo nocoj nadaljevala evropska sezona. V 4. kolu konferenčne lige bosta oba slovenskega predstavnika igrala pred domačim občinstvom. Celjani se bodo pomerili s poljsko Jagiellonio, Ljubljančani bodo v Stožicah gostili Larne, najboljše moštvo severnoirskega prvenstva. Pester večer bodo ob nogometu ter nastopu slovenskih rokometašic na evropskem prvenstvu in košarkarjev Olimpije v evropskem pokalu, dopolnile še odbojkarice kamniškega Calcita. Slovenske prvakinje v 3. kolu lige prvakinj gostujejo v Portu.

Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.

Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.

Trener Grzegorz Słaby odsunięty od prowadzenia GKS-Katowice! Czy zmiana trenera może uratować GieKSę przed spadkiem? W PlusLidze za nami 12 kolejek, do połowy fazy zasadniczej zostały 3 rundy, najlepsze 6 zespołów awansuje do Pucharu Polski - udział zagwarantowany ma już Jastrzębski Węgiel, kto zajmie pozostałe 5 miejsc z PlusLigi? Analizujemy sytuację. Wygląda na to, że Asseco Resovii bardzo trudno będzie wskoczyć do "szóstki". Bilansem 12:0 w setach swoje mecze w Lidze Mistrzów i Pucharze CEV zaczynają polskie ekipy. Jastrzębski Węgiel, Aluron CMC Warta Zawiercie i PGE Projekt Warszawa zgodnie z planem ogrywają na start swoich niżej notowanych rywali. Druga kolejka zapowiada się trudniej.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

V 15. kolu državnega prvenstva v nogometu se bosta pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor. Ljubljančani v domači derbi vstopajo kot vodilno moštvo lige, Maribor bo v Stožicah prvič nastopil z novim trenerjem Boštjanom Cesarjem, nekdanjim reprezentantom, ki je svoje prve nogometne korake opravil pri Olimpiji. Ob nogometu se posvetimo še rokometni ligi prvakinj, krimovke v 7. kolu tekmovanja gostijo Metz.

Tokratna tema je nogomet, ki v Sloveniji zadnja leta prinaša vse boljše rezultate. V prvi polovici epizode je govora o Konferenčni ligi, v kateri sta Olimpija in Celje skupaj že zbrala tri zmage, Ljubljančani so v odličnem boju, da si priborijo boje na izpadanje, dobre možnosti pa ima tudi Celje. V drugi polovici pa je bilo govora o reprezentančnem nogometu, Slovenija bo v prihodnjih dneh igrala v Ligi narodov. Bonus posnetek: celotna novinarska konferenca selektorja Matjaža Keka.

V tokratni oddaji ponujamo zadnjo epizodo nogometnega podkasta, ki je bila posvečena obema slovenskima predstavnikoma v konferenčni ligi. Nogometaši Celja in Olimpije so v drugem kolu skupinskega dela tekmovanja poskrbeli za izjemni zmagi. Celjani so s kar 5 : 1 premagali Bašakšehir, Ljubljančani pa z 2 : 0 LASK. Valovski športni novinarji Marko Cirman, Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in voditelj Aljaž Golčer so razglabljali tudi o vlogi španskih trenerjev Alberta Riere in Victorja Sancheza pri teh uspehih in razvoju nogometa pri nas.

Pleme je sedelo okoli tabornega ognja. Starešina Črtomir je mrko gledal, ko je skupina mladcev na čelu z Bosomirjem prišla pred visoki zbor. Takole so govorili mladci: "Slišali smo, da se v Emoni, nekaj tisoč kilometrov od tod, da poceni graditi. Predlagamo, da se pleme preseli tja in zagrabi to poslovno priložnost." Starešina je zajavkal: "Pri Svarunu, kaj pa nam manjka tule pod Karpati. Pridelujemo žito, po malem gojimo drobnico in izdelujemo lahke letalne naprave. Čisto v redu nam je tukaj, rajtam." Pa se Bosomir ni dal odgnati. "Ker smo demokracija, dam naš predlog na glasovanje … Kdo je za to, da preplavamo tisto rusko reko?" Večina je dvignila roko. Tako se je pleme odpravilo na pot. Med plavanjem čez reko jih je četrtina utonila, četrtino pa so obmejni organi poslali nazaj v izvorno državo. Končno so prispeli pred obzidja Emone. Na vzhodu mesta je bila krasna parcela, kjer so Rimljani njega dni skladiščili žito. Požgali so jo in tako dobili največje gradbeno zemljišče v tem delu Emone. Organizirali so veliko predstavitev za zainteresirano javnost. Tako je govoril Bosomir: "Pozabite na kolišča, pozabite na vile Rustice, pozabite na ceste in socialistične bloke. Pozabite na Savsko naselje, Fužine in Štepanjca. Tu bo zraslo tisoč koč in kolib iz trstičevja in blata, prekritih s slamo, z ilovico po tleh." Ko je videl, da poslušalstvo ni bilo navdušeno, je vrgel še zadnji argument, ki so ga slovanski investitorji tako radi uporabljali: "In kvadratni meter bo stal le 3000 evrov." Tedaj je občinstvo končno navdušeno zaploskalo, investitorji so zaklali vola in veselje je trajalo dolgo v noč. Gremo se nekaj osnovne matematike. Če bo v BTC-ju zrastlo 1000 novih stanovanj in če grobo posplošimo, da bodo v enem stanovanju živeli povprečno trije ljudje – se pravi v večini stanovanj po štirje, v nekaterih pa dva,  se bo na vzhod Ljubljane preselilo okoli 3000 ljudi. Tri tisoč ljudi v dvomilijonskem narodu ni malo. A gremo še korak dlje. Seveda ne bo dva milijona Slovencev kandidiralo za Boscarolova stanovanja. Mož, ki se ga je že prijelo ime "dobri človek iz Vipavske doline", bo kljub izjemno ugodni ponudbi s svojimi stanovanji nagovoril samo menedžerje, zdravnike, odvetnike in tiste, ki raje gledajo proti Trojanam. Teh pa je po grobi oceni v naši deželi okoli dvajset odstotkov. Ko ribariš med dvajsetimi odstotki najpremožnejših, pa je že težko najti 3000 kandidatov. Ker kakorkoli mediji slikajo Slovenijo kot zavožen projekt, je vsak Slovenec že nekje doma. Hočemo povedati, da pri nas ravno ne vidiš brezdomcev v tisočih, ali pa šotorskih naselij pod mostom, kot je to primer v nekaterih drugih uspešnih demokratičnih državah. Se pravi, da moraš med Slovenci, ki so že nekje doma, najti tri tisoč prostih radikalov, ki bi dom zapustili, da bi se preselili na vzhod ljubljene. Sploh ne dvomimo, da bo podjetnemu Ivu uspelo, a to bo istočasno pomenilo, da bo nekje drugje 3000 Slovencev zmanjkalo. Ker dvomimo, da se bo tri tisoč Ljubljančanov iz enega konca Ljubljane preselilo na drugega; predvidevamo, da bo tri tisoč ljudi zapustilo svoja ognjišča v provinci in se s plavanjem čez reke podalo v prestolnico. Tečnoba bi na tem mestu zapisala, da je to v globokem nasprotju z načelom decentralizacije, enakovrednega regionalnega razvoja in Slovenije ene same hitrosti, a kaj bi takšni neopredeljivi in teoretični cilji v primerjavi s 65 kvadrati, lastnim parkiriščem, bližino kinodvorane in sosedstvom največjega mesta nakupov v državi. A demografski in razvojni pomislek, ki tako ali tako nikomur ne pade na pamet, je mogoče povsem neupravičen. V mestu, kjer je največja naložbena priložnost ostarela teta brez otrok z lastnim stanovanjem, se je zaredila moda, po kateri ljudje stanovanja kupujejo, čeprav jih ne potrebujejo. Kot bi nepremičninski baloni, v katere civilizacija piha že zadnjih tisoč let, slovansko pleme ničesar ne naučili, Slovenci meniji, da je najboljša naložba denarja, ki ostaja od neopravljenih nadur, v nepremičnino. Elektro Ljubljana je zadnjič dal sramežljivo oceno o praznih stanovanjih v prestolnici – in drugače, kot da je ocena sramota za mesto, državo in njene prebivalce, je ni mogoče opredeliti. Da bi se kaj spremenilo, ni za pričakovati in Bosomirjevi potomci bodo še naprej veselo in žalostno simbolno rušili silose z žitom; ker je kruha povsod dovolj in preveč, stanovanj pa zmeraj manjka. Na pot zrele, razvojno naravnane in odgovorne družbe bomo stopili v tistem trenutku, ko bomo investicijo v tisoč ugodnih stanovanj na vzhodu Ljubljane razumeli kot škodljivo. 

Nogometaši Celja in Olimpije so v letošnji sezoni konferenčne lige prvič igrali pred domačim občinstvom. Celjani so gostili Başakşehir, Ljubljančani LASK iz Linza. Ob razpletu obeh tekem 2. kola tekmovanja se posvetimo še ženski nogometni reprezentanci, ki jo čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Nogometaši Celja in Olimpije so v letošnji sezoni konferenčne lige prvič igrali pred domačim občinstvom. Celjani so gostili Başakşehir, Ljubljančani LASK iz Linza. Ob razpletu obeh tekem 2. kola tekmovanja se posvetimo še ženski nogometni reprezentanci, ki jo čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Nehéz hónapok várnak a Bánután székelő Muravidéki Mintagazdaságra, arra a projektre, amely a muravidéki magyar nemzeti közösség legnagyobb projektjének mondható. Csak nagyon röviden összegezzük a kezdeteket: 2016-ban készült el és került elfogadásra a Muravidéki Gazdaságfejlesztési Program, amelynek célja a magyar nemzeti közösség gazdaságának serkentése, előmozdítása. A Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa a programot 2021 szeptemberében a mezőgazdasági tevékenység fejlesztésével és támogatásával egészítette ki, amit aztán a szlovén kormány is jóváhagyott. A 2021-2024 -es időszakra vonatkozó négyéves projekt egy mintagazdaság létrehozását és a mezőgazdasági tevékenység fejlesztését foglalja magába a nemzetiségileg vegyesen lakott terület öt községében. Erre a célra a kezdetekben 8 millió euró állami támogatást irányoztak elő, két-két milliót minden évre. A támogatási összeget a későbbiekben csökkentették. Az idei év végével a négyéves projekt a végéhez ér. A Mezőgazdasági, Erdészeti és Élelmezési Minisztérium elutasította a Muravidéki Mintagazdaság további finanszírozását. Ez azt jelenti, hogy a bánutai gazdaságnak az idei év végéig van a tevékenységéhez pénzügyi fedezete. 2025-től kérdésessé válik tehát a Mintagazdaság megmaradása. Szeptember utolsó napján a kialakult helyzetről tárgyalt a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa, ugyanakkor témája volt aznap a Ljubljanában megtartott Szlovén-Magyar Kormányközi Kisebbségi Vegyes Bizottság ülésének is. Hogy mi lesz a legnagyobb nemzetiségi projekt további sorsa, az továbbra sem világos. Mai Aktuális című műsorunkban a mezőgazdasági projekt és a mintagazdaság megálmodóját, Horváth Ferenc nemzetiségi országgyűlési képviselőt, a muravidéki önkormányzati közösség korábbi elnökét, valamint Orban Dušant, a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának jelenlegi elnökét látjuk vendégül, aki a Muravidéki Mintagazdaság tevékenysége beindításának felelőse. A probléma megoldásáról lesz szó mai műsorunkban.

V Zürichu, ki gosti letošnje svetovno prvenstvo v kolesarstvu, se je končala cestna dirka mlajših članov. Večer pa prinaša novo domačo tekmo hokejistov Olimpije v razširjenem avstrijskem prvenstvu. Še neporaženi Ljubljančani v tretjem kolu gostijo Asiago.

V oddaji predstavljamo Ljubljančanko Urško Prepeluh Magajne, ki jo je življenjska pot pred dvema desetletjema odpeljala v Združene države Amerike. Z družino živi v Chicagu in dela kot pravnica. Tudi njen soprog ima slovenske korenine, spoznala pa sta se v Sloveniji med njegovim sodelovanjem na tečaju slovenskega jezika v Ljubljani. In za ohranjanje slovenskega jezika v Ameriki zdaj nadvse zavzeto skrbi tudi Urša Prepeluh Magajne, ki je zelo aktivna v slovenski skupnosti v Lemontu, kjer slovenščino tudi poučuje. Sicer pa dejavno sodeluje tudi pri drugih prireditvah, ki jih organizirajo v okviru slovenskega društva in jih ne zmanjka skozi vse leto. Sodeluje tudi pri slovensko ameriškem poslovnem klubu in tke tesne vezi s Slovenijo. O življenju čez lužo, delu pravnice v Ameriki, povezavah z domovino, ohranjanju slovenščine in slovenstva, pogrešanju Slovenije in prepletanju različnih kultur v tujini pripoveduje Urška Prepeluh Magajne v oddaji Slovencem po svetu - Portreti .

Lani je minilo 90 let od odprtja prvega pravega travnatega civilnega letališča v Ljubljani, in sicer na obsežni ravnini med Mostami in Poljem. Ljubljančani in vsi Slovenci smo bili nanj zelo ponosni, saj je pomenilo novo okno v svet, za tiste čase zelo moderno in napredno. A razvoj letalstva je šel po vojni z neslutenimi koraki naprej in že tri desetletja pozneje smo morali zgraditi novo, veliko večje letališče Brnik s trdo pristajalno stezo, ki je lahko sprejela težka sodobna letala.

Dejavniki, ki narekujejo izbiro najustreznejšega zakonskega partnerja ali partnerke, se skozi zgodovino vedno znova spreminjajo. Vsako obdobje ima svoje specifike, na katere seveda močno vplivajo širša družbena, ekonomska in politična dogajanja. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, ko se je slovenski prostor demokratiziral, nacionaliziral in industrializiral, vsi takratni izobraženci pa so obilo brali tudi romantično ljubezensko poezijo. Kako je torej pred stoletjem in več tedanji javni diskurz na Slovenskem obravnaval idealnega partnerja? Kako so v sfero zasebnega, intimnega izbiranja najustreznejšega življenjskega sopotnika posegali dejavniki, ki jih praviloma štejemo za neosebne, javne? Kaj lahko iz konkretnih poročnih strategij ljubljanske premoženjske oziroma izobraženske elite razberemo o materialnem in predstavnem svetu teh ljudi? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam v tokratnih Sledeh časa nas pomagata iskati zgodovinarki doc. dr. Irena Selišnik in doc. dr. Ana Cergol Paradiž, obe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.

Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih Zelo malo zdravil je deležnih toliko zanimanja medicinske in farmacevtske stroke, bolnic, bolnikov, medijev in tudi širše javnosti, kot ga je deležno zdravilo semaglutid, ki je bolj znano pod imenom Ozempic. Učinkovina je bila razvita za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka zdravilo Ozempic po navodilih zdravnika uporablja že eno leto: »Po treh mesecih jemanja sem imela redni pregled. Izvidi so pokazali, da nisem imela nič več povišanega holesterola in maščob, shujšala pa sem za 8 kilogramov. Tudi zvišanega pritiska nisem več imela in sem lahko opustila tablete za pritisk. Hujšala sem počasi, zelo sem zadovoljna; v enem letu sem shujšala za 30 kilogramov.« Na eni strani navdušenje uporabnic, uporabnikov in tudi stroke, na drugi pa opozorila in svarila pred prehitrim in preobsežnim predpisovanjem. Več v Intelekti: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. O semaglutidu diabetolog Fabčič TUKAJ Oddaja Koda TUKAJ  Trebušna debelost TUKAJ  

V Izoli se je konec tedna končala jubilejna, 20. izdaja mednarodnega filmskega festivala Kino Otok. Močan vtis je pustil film, ki so ga prikazali v soboto: pretresljiv armenski osebni dokumentarec Shoghakat Vardanyan 1489, posnet na kamero telefona, o – tudi čustvenem – procesu iskanja brata, ki je pogrešan v vojni. Napovedujemo pa tudi mednarodni festival Imago Sloveniae in Poletje v stari Ljubljani, ki ju bodo na Kongresnem trgu v Ljubljan uvedli mariborski simfoniki z mladimi glasbeniki.

V oddaji se ustavljamo pri Slovencih v Frankfurtu, kjer je že vse nared za jutrišnjo prireditev ob 50. letnici slovenske dopolnilne šole, pred iztekom šolskega leta se pogovarjamo tudi z dolgoletnim učiteljem slovenskega jezika in kulture v Sttutgartu Vinkom Kraljem, predstavljamo zgodbo Ljubljančanke Maruše Uranjek, ki jo je pred sedmimi leti poslovna pot pripeljala v Veliko Britanijo. pozornost pa namenjamo tudi letošnji Likovni koloniji za slovenske izseljenske umetnike v Mostu na Soči.

Mennyire Orbán Viktor a szlovén jobboldal ura, Janez Janša? A magyarhoz vagy a szlovákhoz képest miért hasonlítanak sokkal jobban a szlovéniai értelmiségi viták a nyugati vitákra? Miért épp Ljubljanában van nagyon erős palesztinpárti tüntetéssorozat a volt keleti-blokk országai közül? Miért várnak a szlovén balliberálisok négyévente messiásra? Mi az oka annak, hogy szinte mindenki nacionalista Horvátországban? Fog-e Ursula von der Leyen székére törni a jobbos horvát miniszterelnök, az épp a harmadik győztes választásán túllevő Andrej Plenković? Techet Péter, Bukovics Martin és Vágó Gábor elemzik a szlovén és a horvát belpolitikát a Gemišt Podcastban.Támogasd te is a Partizán munkáját!https://csapat.partizanmedia.hu/fundraising/partizan/Nézd, olvasd, hallgasd - minden péntek reggel: https://pentekreggel.huA Partizán Podcast oldalait itt találod: YouTube: https://www.youtube.com/@PartizanPodcastFacebook: https://www.facebook.com/partizanpodcast/A Partizán videóit itt tudod megnézni:https://www.youtube.com/c/@PartizanmediaTovábbi támogatási lehetőségekről bővebben: https://www.partizanmedia.hu/tamogatas

V Mestnem muzeju v Ljubljani je na ogled nadvse privlačna razstava Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov od 1850. do 1950. Razstava ponuja skoraj 400 predmetov iz tekstilne zbirke Mestnega muzeja in obiskovalkam ter obiskovalcem omogoča dragocen vpogled v stoletje življenja ljubljanskih meščank in meščanov ter njihovega oblačilnega videza, pa tudi spoznavanje s podobami mojstrskih delavnic. Razstavo si je za tokratno Nedeljsko reportažo ogledal Miha Žorž.

Še drugi poudarki iz oddaje: - Sušilnica blata na Srminu je dobila uporabno dovoljenje. Kdaj bo začela delovati, še ni znano. - Obnova mariborskega Lenta je med slovenskimi finalisti za EU projekt. - Ljubljančani bodo morali na kopanje v Ljubljanici počakati še nekaj let. - Ob dnevu knjige tudi tradicionalna akcija Primorci beremo.

V Mestnem muzeju Ljubljana si vse do 23. februarja prihodnje leto lahko ogledate razstavo Od korzeta do žaketa: Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950. Razstava je zasnovana kot sprehod skozi zgodovino oblačenja in združuje približno štiristo kosov iz tekstilne zbirke muzeja.Avtorica razstave, muzejska svetnica Mojca Ferle, je prepričana, da je oblačilna zbirka pripovedovalka zgodb preteklosti in več kot le moda nekega časa.

Marko Končina je Ljubljančan, ki je razstavil babičino uro in se za vedno ujel v čarobni svet drobnih zobnikov, kazalcev, kronografov in tourbillonov. Danes živi v Švici in od tam svetu predstavlja najlepše časomerilce na svetu. Svoje mu je pokazala tudi Supercar Blondie, nekaj krasnih (in zelo dragih) pa je prinesel tudi v Brlog. Vozi Maseratija in pametnih ur ne prenese. Ko navije uro, pravi, da ji da življenje. Romantik! ZAPISKI: SWISS WATCH GANG YOUTUBE KANAL: https://www.youtube.com/@SwissWatchGang MARKOV ZAČETEK: https://www.youtube.com/watch?v=1o1Rh4opI24&t=3s POGOVOR S SUPERCAR BLONDIE: https://www.youtube.com/watch?v=7YMt5f-OlyY RUS Z JOER URAMI: https://www.youtube.com/watch?v=217nsUpVWtg DOMA PRI NICU LEONRDU: https://www.youtube.com/watch?v=nkpo-kKXWEY MARKOVE DRUGE URE: https://www.youtube.com/watch?v=YCk7SFsTM-c BEGUNEC REXHEP REXHEPI: https://www.youtube.com/watch?v=zsl8dMCu-Hw BRABUS AVTI IN URE?: https://www.youtube.com/watch?v=PoUBpMnJyEQ SWISS WATCH GANG INSTAGRAM: https://www.instagram.com/swisswatchgang/ MARKO KONČINA INSTAGRAM: https://www.instagram.com/marko.koncina/ IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠ Atmosferce najdeš na: Spletna stran: https://atmosferci.com/ Instagram: https://www.instagram.com/atmosferci/ Facebook: https://www.facebook.com/atmosferci _____________________________________________________________________

Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine. “Narečje lepo popestri besedilo in zanimivo je, kako drugače se lotevamo pisanja različni govorci. Pa tudi rimanja in ‘flowa’. Zagovarjam to, da bi umetniki pri nas ustvarjali v slovenščini. Ker mi gre na živce, da še zmeraj poslušam: zveni kar okej za slovenski komad ali kar okej za slovenski film. Delajmo dobre stvari v slovenščini. To se tudi sama trudim.” Neža Mihelič

O rojstvu, razgibanem življenju in smrti prve ljubljanske »nesramne« hiše, ki je vse od svojega nastanka ob koncu 19. stoletja burila duhove Ljubljančanov - tako njenih rednih obiskovalcev, kot tistih, ki so tovrstno legalizacije "nečiste" dejavnosti strogo obsojaliPred več kot 120 leti, ko je naše območje spadalo še pod Avstro-Ogrsko monarhijo, so ljubljanske mestne oblasti sprejele odločitev, ki bi verjetno tudi danes, ko živimo v mnogo bolj liberalni družbi, marsikoga zbodla. Nedaleč od centra Ljubljane, na Prulah, so namreč ustanovili javno hišo, ali - kakor so ji tudi rekli - »tolerančno« oz. »nesramno« hišo. Kako in zakaj so se za to odločili? Na kakšen način je potekala tamkajšnja dejavnost? Kakšno je bilo nasploh stanje prostitucije v tistem času? Ter kako so na vse to gledali cerkev, policija ter meščani naše prestolnice? Prvo ljubljansko javno hišo nam bodo v tokratnih Sledeh časa pomagali predstaviti trije zgodovinarji: dr. Branka Grošelj, direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar ter Janez Polajnar iz ljubljanskega Mestnega muzeja. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Hermann Vogel, Gefällt Sie ihnen (Wikipedija, javna last)

Največji nogometni dogodek leta 1930 je bilo prvo svetovno prvenstvo v nogometu. Zato smotemu prelomnemu dogodku posvetili malo več prostora. Pogledali smo na kakšen način je bilaizbrana jugoslovanska reprezentanca in kako se je odrezala v Urugvaju.V slovenskem prvenstvu smo imeli povsem neregularno sezono, še bolj bizarno pa je bilo, kajse je zgodilo v slovenskem pokalu. Potem ko je mariborski Železničar mislil, da je osvojilpokalni naslov, jih je čakalo grenko razočaranje.V jugoslovanskem prvenstvu je sodelovalo 20 klubov, razdeljenih v tri skupine. Odslovenskih klubov sta sodelovala ljubljanska velikana Ilirija in Primorje, ki sta zaradi tegaizstopila iz slovenske lige. Klinotov najljubši klub, SK Natakar, je bil v drugem ljubljanskemrazredu.Poleg tega so naši klubi sodelovali tudi v prvem jugoslovanskem pokalu, ki pa so gabojkotirali vsi najboljši klubi iz Zagreba, Beograda in Splita. Ilirija je precej po naključjuprilezla vse do polfinala.Za konec pa še izlet ASK Primorja v prestolnico Bolgarije, kjer so bili Ljubljančani »dokajeksotični gostje«.Skratka, ni bilo dolgčas.

Dan Lenard je Ljubljančan, podpisan pod najlepše jahte na svetu. Armani mu pravi architetto, Spielberg se mu je pustil "oploditi", nam pa je zaupal, o čem razmišljajo milijarderji, kako je sam prejadral Atlantik in kdo je ugasnil cigareto na njegovem Mercedesu. . . ZAPISKI: Dan in jadrnica s katero je prečkal Atlantik - https://ibb.co/qpCnrMg , https://ibb.co/7zmZgMV 141-metrska superjahta NORD, v celoti dizajnirana v studiu Nuvolari & Lenard - https://ibb.co/LYfV172 , https://ibb.co/RDYz1Lc , https://ibb.co/ZBR6MV7 , https://www.boatinternational.com/yachts/news/lurssen-nord-yacht-best-photos 115-metrska superjahta AHPO. Zunanjost ter notranjost sta v celoti nastala v studiu Nuvolari & Lenard - https://ibb.co/PZmrqK4 , https://ibb.co/X8dr4xy , https://ibb.co/z8YVn7g , https://ibb.co/3FJKXd5 , https://ibb.co/StS7JgB Zanimiv video gradnje superjahte AHPO - ahpo_1080q23.mp4 Dan za svojo ustvarjalno mizo - https://ibb.co/q7yPrwj Prijatelja in poslovna partnerja: Carlo Nuvolari in Dan Lenard - https://ibb.co/vkwZZ3M Saša in Lea na Hvaru z Armanijem - https://ibb.co/WDgJLQX . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - ⁠⁠https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Korak po korak, košarkaški beogradskog Partizana dolaze do prvog mesta pred jadransko doigravanje. Ovaj korak od nedelje je doduše nešto „krupniji“ nego obično, jer je protivnik bio jedini protiv kojeg Željko Obradović do sada nije imao sreće – Cedevita Olimpija. Ali i toj seriji je došao kraj! Odigrali su Ljubljančani dobar meč, ali ne i dovoljno dobar da se vrate kući sa još jednom pobedom protiv Partizana. Crno-beli su imali dosta problema sa Ferelom i Adamsom, gledali u četvrtoj četvrtini čak i u rezultatski deficit, ali je prisebnost u finišu presudila. Ferel je imao šut za egal, nije pogodio, i tako je Željko konačno upisao i ovu „recku“ na svoj konto. Nova pobeda Partizana predstavlja još samo jedan detalj u odličnoj seriji ekipe koju vodi najtrofejniji evroligaški trener svih vremena. Svega par dana pre, pao je Olimpijakos u grotlu beogradske Arene, te se može reći da je top 8 faza EL sve bliža. Ostali su još samo neki izuzetno teški mečevi, ali sve se čini da je Partizan kadar i to da iznese na svojim plećima. Odgovore svakako dobijamo brzo. Crvena Zvezda je svoju utakmicu protiv Mornara odložila zbog zdravstvenih problema, pa tako ima nešto više vremena da kontemplira svoje preostale šanse za dalji plasman u Evroligi (kojih nema previše). Odavno crveno-beli ne zavise od svojih ruku u ovom takmičenju, i samo ih sve pobede do kraja, uz povoljne spletove okolnosti, održavaju u igri – u ovom momentu, Duško Ivanović je verovatno fokusiran da u što boljem raspoloženju uđe u plej-of na Jadranu. Nakon prilično napetih par nedelja, čini se da se dobra hemija vraća u ekipu što smo videli protiv Baskonije, ali to se mora i potvrditi u daljoj praksi. Od ostalih utakmica, izdvajamo veliku pobedu Borca u derbiju začelja koji je verovatno odlučio ko ispada iz lige – ne dođe li do nekakvih neverovatnih preokreta, to će verovatno biti skopski MZT. Cibona je šokirala FMP u Zagrebu i tako ostala u trci za plej-of, a istome se iz prikrajka nadaju i Split i Igokea, koja je pre svega par kola bila bliža mestu koje vodi u ABA 2. Sve ovo, pa i nešto usput, analiziramo u novoj epizodi jadranskog podkasta. A kad ga izgustirate, imate dva dana do NBA, gde takođe obećavamo dobru zabavu! Znanje već ne, za to se snalazite drugde. Vidimo se!

Novo kolo, stari akteri – dobro nam došli u još jedan jadranski podkast! A u njemu, pa, bodovi za staro društvo, ali ne bez drame, makar u jednom slučaju. Crvena Zvezda je u derbiju kola dočekala Cedevitu Olimpiju u Pioniru, i uspela da upiše i desetu jadransku pobedu otkako je Duško Ivanović zaseo na klupu tima. Ljubljančani su se pokazali kao tvrd orah, ali ne dovoljno tvrd da se na njemu polome zubi – ponovo su Argentinci odigrali dobar meč, ali sve više i više na svoje dolazi Ognjen Dobrić, koji je trojkom pred kraj meča stavio tačku na pitanje pobednika! Važne stvari za njegovo samopouzdanje, a on je ionako čovek za drugu polovinu sezone. Pobeda kao pravi tonik posle gorkog poraza u Kaunasu od petka – sezona ide dalje! I Partizan je, kao i večiti rival, „preboleo“ evropski poraz radno. Studentski Centar je uspeo da isparira poluvreme, ali ne i ceo meč. Raspoloženi su ponovo bili šuteri u crno-belom – čak 13 trojki iz 22 pokušaja, a navijače je sigurno obradovalo da vide kako pomalo u Evroligi zaboravljeni Džejms Naneli „sipa“ iz svakog ugla. Dobru formu povrdio je i Anđušić, koji nakon 3/3 u Podgorici piše odličnih 45.6% za sezonu u ABA! Naravno, i jedni i drugi su ovo kolo igrali znajući da ih u petak, 27. januara, čeka treći ovosezonski večiti derbi. Nakon rutinske pobede Zvezde u ABA okršaju i dramatičnog okršaja u Areni u Evroligi, vreme je za revanš koji može igrati veliku ulogu u evroligaškom raspletu. Partizan pobedom uskače u jedan od poslednjih vozova za plej-of, a isto važi i za Zvezdu koja je u marginalno boljem položaju. Očekujemo napetu i dobru košarku! Bilo je dobre košarke i u ostalim mečevima ovog ABA kola. Borac je odigrao odličnu utakmicu, pa zamalo stavio sve na veresiju kući protiv Igokee – bodovi, ipak, ostadoše kraj Morave. Budućnost je muku mučila u Skopju i na kraju se izvukla, a Mega i Zadar odigrali su fantastičan meč koji se završio pobedom domaćina. Za kraj, da kažemo da je FMP slavio u Splitu, a da se Mornar pobedom nad Cibonom oprostio od Fetsa Rasela, koji će karijeru nastaviti u Galatasaraju. Imate dva dana da ovo analizirate, pa onda prvo imate NBA podkast, a dan kasnije i derbi. Vikend uživanja sledi sasvim sigurno! Vidimo se!

Pa stecimo nov krog usmiljenja in pomilovanja … V novo leto smo stopili z velikim pokom. Za bolj občutljiva ušesa je bil na las podoben tistemu, s katerim se je pred nekaj milijardami let začelo vesolje. Le da se je vesolje začelo z enim samim, novo leto pa z več manjšimi, ampak akumulacija pokanja je približno ista. Z letošnjim pokanjem smo na simbolni ravni sočustvovali z Ukrajinci, kjer pokanje doživljajo vsak dan v letu. Še več; kot v Ukrajini smo tudi v mirnodobskih razmerah srednje Evrope na račun pirotehnike pridelali smrtno žrtev. Skupil jo je mladenič pri naših severnih sosedih, z njim pa še nekaj dlani, prstov na roki in podobnih malenkosti. Je pa res, da v prazničnem času o pirotehniki redno teče beseda približno že tako dolgo, kolikor smo člani razvitega sveta. Na tem mestu bi se moral nergač v nas pridušati, kako da država ne poskrbi za omejitev pokanja in ognjemetov, ki da so dokazano škodljivi. Predvsem za favno, za ozračje, pa tudi za del populacije, ki se jim zdi pirotehnika civilizacijsko nesprejemljiva. Ampak država je resnici na ljubo preklemansko reč precej dobro regulirala. V večini trgovin je te izdelke nemogoče kupiti, v prosti prodaji jih skoraj ni, a kljub temu uvoz pirotehnike po dostopnih podatkih dosega astronomske zneske. Po podatkih iz predkoronskega leta 2019 smo jih uvozili za dva in pol milijona evrov. Je pa v nekaterih sosednjih državah prodaja pirotehnike povsem prosta, tako ob uradnem uvozu pride k nam še na tisoče izdelkov kot posledica črnega trga. Če hočeš pokati, boš pokal. "Ognjemetarji" in njihovi nasprotniki so se v Sloveniji, po slovensko, razdelili na pol. Tudi na občinski ravni. Slovenske občine so se ognjemetom v glavnem odpovedale, razen seveda v prestolnici. Je pa bil tamkajšnji ognjemet ekološki, kar pomeni, da je nad glavami Ljubljančanov raznašalo biorazgradljive materiale. Ampak ti institucionalizirani ognjemeti tako ali tako niso aktualni že nekaj let; pomembno je, da so ognjemeti končno dosegli zasebni sektor, oziroma so postali dostopni sleherniku. Ki ima po ustavi republike Slovenije pravico spuščati rakete v zimsko nebo, in to počne s strastjo in predanostjo, saj je z malo višje vzpetine prelom leta nad Slovenijo videti kot rojstni dan pri družini Avatarjev. Kritika novoletne pirotehnike kmalu trči na čer navadnega jamranja, s katerim ostarele tete branijo svojo razlago resnobnega in dolgočasnega sveta. Ki ne priznava nebrzdanega veselja, svetlobe, pokanja – tako petard kot penine – in plesanja dolgo v januarsko jutro. Zato je kritik novoletne pirotehnike sorazmerno malo, ker nihče ni rad kategoriziran kot stara teta. Odkar živimo in delamo v okvirih liberalnega kapitalizma, je tudi butasto seštevati evre, ki jih vi ali vaši sosedje poganjajo pod nebo za nekajsekundni orgazem. Hočemo povedati, da so ognjemeti in rakete in petarde družbeno sprejemljivi, čeprav civilizacijsko nezaželeni. Pa še na tem mestu vam petardofili postrežejo s Kitajci, ki so že na samem začetku civilizacije spuščali rakete v zrak. In z antropološkimi dejstvi, ki izpričujejo človeško veselje in izpolnjenost ob pirotehniki. Se pa, vsaj v naši interpretaciji, v novoletni pirotehniki prekrasno odraža problem, ki ga ima trenutno ta planet. To je vseobsegajoča "humanokupacija", če si lahko dovolimo skovanko, po kateri je človek sovražno prevzel ves planet. Kajti dovolj je pogledati domačega psa ali mačko in spoznali bomo, da je veselje do pirotehnike lastno le človeku. Ostala živa bitja tega pokanja ne razumejo; ker nimajo zavesti ali kako že … Še več … ostala živa bitja praznike doživljajo kot najhujšo nočno moro in vsaj pri domačih živalih traja še nekaj tednov, da nehajo s strahom reagirati na vsak malo glasnejši zvok. Prepovedati pirotehniko ne bi bilo za državo nobena težava. Že tako ali tako nam država prepoveduje, nas omejuje na desetinah področij, tako da policisti, ki bi lovili rakete na nočnem nebu, ne bi bili nič nenavadnega. A pri pirotehniki ne gre za povečanje državne regulacije. Gre v prvi vrsti za stopnjo zavesti med nami samimi. Kako se mislimo v dobro planeta odreči recimo fosilnim gorivom, če se ne zmoremo v dobro planeta odreči polsekundnemu poku in nekajsekundni živopisni svetlobi.

Feljutott az A-csoportba a magyar jégkorong-válogatott. Élmények Ljubljanából. Fura dolgokat etettek a Tamba Bay Rays játékosaival, élesbe fordul a kézilabda Bajnokok Ligája és remek playoffot játszanak az NBA-ben