Podcasts about ljubljan

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Piše Sanja Podržaj, bereta Lidija Hartman in Aleksander Golja. Piše se leto 1835, poletna vročina pa neusmiljeno pritiska na Ljubljano. Dohtar – literarizirani France Prešeren – se premočen in prekrokan zbudi na bregu Ljubljanice. Nič novega. Toda tokrat ni sam, njegovi prsti so prepleteni z ledeno mrzlimi prsti utopljene mladenke. Dramatičen začetek novega romana literarnega zgodovinarja, publicista, urednika in pisatelja Aljoše Harlamova Dohtar in Povodni mož se zvrtinči v razgibano zgodovinsko kriminalko, v kateri ne manjka napetosti in spletk (tudi političnih), ko mora genialni pesnik pod pritiskom strogega Metternichovega odposlanca z Dunaja ugotoviti, kdo ogroža mlade Ljubljančanke. In ne – odgovor ni Povodni mož. Dohtarja po eni strani spoznamo kot stereotipno predstavo Franceta Prešerna, ki se je ugnezdila v našo kolektivno zavest. Njegovo življenje se vrti okrog veseljačenja s prijatelji, medtem ko opravlja službo pravnika v odvetniški pisarni Blaža Crobatha in tolče revščino. Zanj skrbi njegova vdana sestra Katra, ki mukoma prenaša njegove muhe in ga spodbuja, naj poskusi vsaj kaj privarčevati, da bo lahko odprl svojo advokaturo. Ves denar porabi za pijačo, zato naokrog hodi razcapan in drži se ga slab sloves. A kot pesnik je genialen – in za pesnike se spodobi, da so trpinčeni, nesrečni in predvsem nesrečno zaljubljeni. Podoba, ki se je verjetno zapekla v spomin več generacij, je Prešeren, ki ga je v biografskem filmu Pesnikov portret z dvojnikom izvrstno upodobil igralec Pavle Ravnohrib. Tam je bil prikazan kot arhetipski romantični pesnik, vendar literarna zgodovina in komparativistika kažeta nekoliko drugačno sliko. Vsak, ki se ukvarja s pisanjem, ve, da gre za trdo delo, ki zahteva tudi veliko študija in tehnične spretnosti, še posebej pri strogih pesniških oblikah, kot so sonet, gazela, glosa in druge forme, prek katerih se je izražal Prešeren. Danes vemo, da je imel veliko zaslugo pri tem jezikoslovec, literarni zgodovinar in kritik Matija Čop, ki je Prešerna seznanjal s trendi v svetovni književnosti in ga spodbujal, naj jih posnema. Z ozirom na to je zelo verjetno, da ljubezen do Julije Primic ni bila tako usodna, ampak je šlo bolj za zgledovanje po poeziji italijanskega renesančnega pesnika Francesca Petrarce, za katerega je značilno čaščenje in oboževanje nedosegljive ženske. To je za svoj roman spretno izkoristil Aljoša Harlamov, saj je v njem naročnica sonetnega venca kar Julijina mama, podjetna vdova Julijana Hartl. Sonetni venec naj bi namreč vzbudil zanimanje za njeno hčerko med bogatimi snubci. Prav tako Harlamov v romanu prikaže, kako bi lahko nastajal Krst pri Savici. Pesnika k pisanju spodbuja prijatelj Čop, nevrotičen izobraženec, ki ves čas tiči med knjigami. Dohtar v romanu pa ves čas išče rešitve, kako bi epsko lirsko pesnitev zaključil. Zaradi ostrega analitičnega uma, natančnosti in discipline, ki jo terja takšno delo, pa je Dohtar primeren tudi za detektiva. V tej vlogi se znajde, ko sklene dogovor s skrivnostnim Metternichovim odposlancem z Dunaja. Ta ga ne bo obtožil za umor dekleta, s katerim so ga našli na bregu Ljubljanice, če v desetih dneh najde pravega morilca. Izkaže se, da Dunajčana ne zanima samo smrt nesrečne mladenke, temveč predvsem delovanje ljubljanske prostozidarske lože Prijateljev Rimskega kralja in Napoleona. Sprva celo misli, da je tudi Dohtar del te lože. Harlamov je v zgodovinski plati romana prikazal zanimivo obdobje, ko se je v izobraženskih krogih že začela oblikovati neka nacionalna zavest, obstajalo pa je več struj, ki so prihodnost naroda in jezika videle zelo drugače. Dohtar je v romanu glede tega precej nevtralen, kar bralkam in bralcem omogoča dober razgled po različnih scenarijih, ki bi se lahko odvili. Sam se ima namreč predvsem za Kranjca in kot Kranjce razume pač vse ljudi, ki živijo na Kranjskem, ne glede na to, kateri jezik govorijo. S Čopom se o poeziji pogovarjata v nemščini, njun skupni cilj pa je prek poezije povzdigniti kranjski jezik. Drugače je razvoj jezika na ozemlju današnje Slovenije na primer videl Stanko Vraz, ki tudi nastopa v romanu. Zagovarjal je ilirizem, torej bližanje kajkavščini in nato poenotenje južnoslovanskih jezikov. Polemike o jezikovnem vprašanju, ki sta jih imela s Prešernom, so se ohranile v pismih. To je samo en primer, kako živo in prepričljivo je zastavljeno zgodovinsko ogrodje romana, v katerem spoznamo tudi nekatere druge kulturnike tistega časa, s katerimi je Prešeren prijateljeval: poleg že omenjenega Čopa so tu še trgovec, zbiratelj in mecen Andrej Smole, pesnik in urednik Miha Kastelic ter slikar Matevž Langus. In niso vsi predstavljeni v najboljši luči, zaradi česar so kot literarni liki ne le prepričljivi, temveč tudi zanimivi in zabavni. Takšen je tudi celoten roman, ki se kljub zgodovinskosti ne jemlje preveč resno in nas na številnih mestih uspe nasmejati. To gre verjetno pripisati tistemu domišljijskemu delu, ki je dopolnil in literariziral zgodovinsko podstat. Tako lahko beremo posrečene odlomke, ki na zbadljiv in domiseln način povezujejo Prešernov čas z našim: »Mladi Ljubljančani so, če je bilo verjeti nerganju njihovih staršev, že cele dneve preživeli za zasloni. Preizkušali so nove modne kroje, ki so jih dali šivati po spominu z izletov v Trst, nove kombinacije, si posojali, pomerjali to in ono in se nenehno hodili preoblačit.« Dohtar in povodni mož ni prvi roman o Francetu Prešernu, pred Harlamovom so o njem pisali Anton Slodnjak, Ilka Vašte, Mimi Malenšek, Ivan Sivec … A prvič beremo roman, ki ni zgolj biografski, ampak Prešerna preoblikuje v polnokrven literarni lik. In prvič beremo roman, v katerem je slovenski literat predstavljen kot amaterski detektiv. Vendar pa to ni nekaj novega v svetovnem merilu, saj so različni avtorji za like v svojih zgodovinskih kriminalkah uporabili Agatho Christie, Arthurja Conana Doyla, Oscarja Wilda, Charlesa Dickensa, sestre Brönte in druge. Kriminalni žanr se je med slovenskimi avtorji že dodobra razcvetel in pravi čas je, da se razveja tudi v podžanre, kot je zgodovinska kriminalka. France Prešeren se torej prelevi v detektiva, to, da je v romanu imenovan Dohtar, pa nam omogoča, da se vseeno distanciramo od ustaljene podobe pesnika, ki jo gojimo kot narod. Preiskavo začne pod prisilo Dunajčana, ki se predstavlja z različnimi imeni, a kmalu v njej začne uživati. Sledi ga nemalokrat vodijo v slepo ulico, na napačno pot ga želi speljati tudi Dunajčan, ki ga skuša prepričati, da je umor dekleta povezan s framasonsko ložo. Dunajčan in Dohtar med preiskavo spleteta nenavadno vez, zdi se, da oba uživata tako v raziskovanju skrivnosti kot tudi v intelektualnih pogovorih o svobodi, poeziji, politiki in pravičnosti, v katere se zapletata. Hkrati pa se Dohtarju s preiskavo odpira tudi drugačen pogled na Ljubljano in njeno družbo. Odkriva, da svojih bližnjih prijateljev le ne pozna tako dobro, kot si je mislil, in da vsak nekaj skriva. Ko Dohtar umorjeno dekle poveže z izginotjem dveh drugih mladih Ljubljančank, sum pade tudi na tiste, ki jim najbolj zaupa. Ko nazadnje pride do odgovora, še sam ne more verjeti resnici in roman se konča prav tako dramatično, kot se je začel. Dohtarju se primer razrešuje na podoben način kot piše pesmi. Po dolgem premlevanju, iskanju možnih povezav, ki ga vodijo tudi v napačne smeri, se nenadno zgodi preblisk, ko na primer nekdo reče nekaj, kar v njem vzbudi nek spomin ali vtis. Na takšen način vročično zaključi Krst pri Savici, navdihnjen od muz ali vina, in na takšen način se mu tudi izkristalizira, kdo je morilec. Tovrstni momenti se kar nekajkrat ponovijo in to lahko romanu tudi očitamo. S tem se nekako vrača k podobi trpinčenega genija, poleg tega pa po nekaj ponovitvah takšen način razkrivanja novih sledi in dokazov postane predvidljiv, nedomišljen in monoton. Kljub temu pa tega romanu ne moremo zares zameriti, saj ima toliko drugih odlik: inovativno zgodbo, izdelano zgodovinsko ozadje, izbran in bogat jezik, s katerim nam živo slika tako prostor in čas kot tudi like in dogajanje, napetost, duhovitost … skratka vse tisto, zaradi česar je branje vznemirljivo in zabavno. Vse, kar si od žanra tudi želimo.

V Oberstdorfu se s kvalifikacijami začenja svetovno prvenstvo v poletih. Z visokimi cilji tja odhaja slovenska reprezentanca, na čelu s svetovnim rekorderjem in vodilnim v seštevku svetovnega pokala Domnom Prevcem. Preverili bomo vzdušje v ekipi ACH Volley, ki bo v Tivoliju v večeru gostil Tours. Državni prvaki bodo lovili prvo zmago in točke v letošnji ligi prvakov, na nasprotni strani mreže jim bo stal tudi slovenski reprezentant Nik Mujanović.

Smučarske skakalke se bodo na Ljubnem ob Savinji tudi danes pomerile na posamični tekmi, na kateri bo vnovič osrednja favoritinja za zmago Nika Prevc, ki v seštevku svetovnega pokala povečuje svojo prednost pred tekmicami. Za rokometašice Krima pa se bo nadaljevala sezona v ligi prvakinj. Ljubljančake bodo popoldne gostile norveško zasedbo iz Sole.

Smučarski skakalci in skakalke bodo ta konec tedna v Engelbergu, včeraj so imeli skakalci kvalifikacije za prvo preizkušnjo. Hokejisti Olimpije pa so se v Tivoliju pomerili s Pustertalom, ki v regionalni ligi na lestvici lovi Ljubljančane.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Kavarna Evropa je bila nekdaj priljubljeno zbirališče Ljubljančanov. To je bila kavarna dunajskega tipa, kjer so kavo pili meščani in izobraženci: Josip Jurčič, Janko Kersnik, Lili Novy, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Dana Pajnič Oražem in mnogi drugi. Predvsem pa je bil to prostor, kjer so se kresala mnenja in rojevale ideje, ki so pomembno vplivale na razvoj slovenske kulture in družbe. Nastanek, razvoj in zaton kavarne Evrope v okviru razvoja dunajskega tipa kavarne in kavarniške kulture obeh mest (Dunaja in Ljubljane) je v Sledeh časa raziskala Darja Pograjc. Sogovornika: Bogo Zupančič, arhitekturni zgodovinar in muzejski svetnik v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ter dr. Božidar Jezernik, redni in zaslužni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Pred slovenskimi nogometaši sta še zadnji dve tekmi kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. V soboto bodo v Stožicah igrali proti Kosovu, prihodnji torek pa jih čaka še gostovanje na Švedskem. Košarkarji Ilirije pa so včeraj doma odigrali peto tekmo jadranske lige, gostili so srbsko Subotico. Ljubljančani so v svoji prvi sezoni lige ABA v svoji skupini pri repu lestvice.

Pred slovenskimi nogometaši sta še zadnji dve tekmi kvalifikacij za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto. V soboto bodo v Stožicah igrali proti Kosovu, prihodnji torek pa jih čaka še gostovanje na Švedskem. Košarkarji Ilirije pa so včeraj doma odigrali peto tekmo jadranske lige, gostili so srbsko Subotico. Ljubljančani so v svoji prvi sezoni lige ABA v svoji skupini pri repu lestvice.

Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov. Naši gostje: - Metka Rupnik, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Logatcu, - Cvetana Rijavec, ki obiskuje študijski program Od branja do pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, - Boštjan Plut, zgodovinar in filozof, doktor zgodovinskih znanosti, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je mentor študijskih programov Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta, Znamenite zgodovinske osebnosti, Ljubljana in znani Ljubljančani, Svetovne religije in verstva. Telefonska številka za vpis v Ljubljani: 01-433-20-90. Na tej telefonski številki dobite tudi kontaktne podatke za vse Univerze za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Slovenski košarkarji so včeraj odigrali prvo tekmo evropskega prvenstva. V Katovicah na Poljskem so se merili z domačini. V zadnjem krogu kvalifikacij za uvrstitev v konferenčno ligo pa sta sinoči odločilni tekmi odigrala dva slovenska kluba. Celjani so gostovali na Češkem, Ljubljančani pa v Armeniji.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi v Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že veliko prej, kot boste izvedeli. V pogovoru konec lanskega leta, pogovarjala sta se z Lucijo Fatur, pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

V Carigradu bodo danes neposredna pogajanja med Ukrajino in Rusijo. Ruskega predsednika Vladimirja Putina na srečanju ne bo. Neposredne pogovore je sicer predlagal Putin, potem ko so številne zahodne države Moskvo pozvale, naj privoli v 30-dnevno prekinitev ognja, in zagrozile z dodatnimi sankcijami v primeru nespoštovanja premirja. Ostali poudarki oddaje: - Dan slovenske vojske letos v znamenju reform obrambnega sistema. - Vlada v parlament pošilja sveženj sodniške zakonodaje, med drugim ukinja okrajna sodišča. - Naslov nogometnih pokalnih prvakov osvojili Celjani in Ljubljančanke.

Papež Leon XIV. vzhodnim Cerkvam obljubil, da si bo po najboljših močeh prizadeval, da se bo mir širil, voditelje držav pa pozval: Pogovarjajmo in pogajajmo se!56 odstotkov Slovencev v zadnjih dveh letih živi slabše, kaže poizvedba Utrip družbe.Slovenija gospodarsko stabilna, a s precejšnjim zaostankom za Evropsko unijo pri produktivnosti dela.Bomo Slovenci ostali brez kulturne dediščine? Po oceni arheologinje Verene Perko predlog zakona za to področje katastrofalno slabo pripravljen.Bregant: SLS je vedno predstavljala glas zdrave kmečke pameti.Zelenski vabi Putina in Trumpa na jutrišnje mirovne pogovore v Carigradu.Vreme: Jutri popoldne od severa pooblačitev s plohami, nevihtami in ohladitvijo.Juhant povabil predsednico države na slovesnost ob ukinjenem narodnem dnevu spomina na žrtve komunističnega nasilja.Saudova Arabija Trumpu obljubila 600 milijard evrov vlaganj.ŠPORT: Koprčani in Celjani ter Murašice in Ljubljančanke v Stožicah za nogometna pokalna naslova.

33. krog v slovenskem nogometnem prvenstvu je včeraj zvečer postregel z večnim derbijem med Olimpijo in Mariborom. Ljubljančani imajo na lestvici že precejšen naskok pred drugimi Mariborčani, zmaga pa prinaša tudi predčasen naslov prvaka. Športni plezalci so zbrani na tekmi na Baliju, kjer se merijo v težavnosti.

Jutri bo končan 33. krog domačega nogometnega prvenstva, ki dan prej prinaša derbi kroga. Vodilna Olimpija ima pred drugim Mariborom že deset točk prednosti, zmaga na tekmi pa lahko Ljubljančanom že zagotovi tudi naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Najboljši kolesarji sveta se bodo danes pomerili na drugi enodnevni klasiki v Ardenih, na tako imenovani Valonski puščici, ki se tradicionalno konča z vzponom na sloviti Mur de Huy. Osrednji favorit za zmago je vnovič prvi kolesar sveta Tadej Pogačar, ki je dirko dobil pred dvema letoma. V finalu državnega prvenstva v odbojki pa sta se še tretjič pomerili moštvi ACH Volleyja in Alpacema iz Kanala. Ljubljančani so včeraj v Tivoliju potrjevali četrti zaporedni, sicer že 21. naslov državnih prvakov.

Ponovitev oddaje o Romanu in Angeliku Tomincu, franšiškanskih patrih, borcih za socialno pravičnost, ki sta med drugo svetovno vojno kljub drugačni odločitvi cerkvenih vrhov sodelovala z odporniškim gibanjem, po vojni pa pristala pod nenehnim nadzorom novonastale državeFrančiškanska patra Roman in Angelik Tominec sta se v spomin Ljubljančanov vpisala s svojo borbo za socialno pravičnost, zavračanjem sodelovanja z okupatorjem med drugo svetovno vojno in odprtostjo, ki jima je omogočala široko priljubljenost tudi izven katoliških krogov. Pater Angelik se je ukvarjal predvsem s socialnimi vprašanji, njegov mlajši brat Roman se je uveljavil kot karizmatičen duhovnik ter predavatelj sakralne umetnosti na teološki fakulteti, življenje obeh pa zaznamuje pokončnost, ki ju je spravljala v težave tako pod italijansko in nemško okupacijo kot v povojni Jugoslaviji. Njuno zgodbo, močno sprepleteno z zgodovino našega prostora v preteklem stoletju, so nam že pred nekaj leti pomagali predstaviti teolog in publicist Peter Kovačič Peršin, nečakinja patrov Tominec Barica Pintarič in frančiškanski pater dr. Silvin Krajnc, ki je kar dvanajst let živel skupaj s patrom Romanom ter o obeh bratih napisal tudi obsežno monografijo z naslovom Brata pater Angelik in pater Roman Tominec: glasnika pravičnosti in dobrote. Na tokratno velikonočno nedeljo vas vabimo k ponovnemu poslušanju oddaje, ki skozi zgodbo dveh patrov osvetli pogosto spregledano delovanje nekaterih slovenskih duhovnikov med drugo svetovno vojno, ki ji ob 80. obletnici njenega konca posvečamo vrsto oddaj Sledi časa.  Foto: pater Angelik in pater Roman

Ste Slovenci po srcu in po jeziku, ste državljani druge države ali dveh držav, ste Ljubljančani, zamejci, Evropejci. Če svet izključuje in deli, če svet zahteva od vas, da se skrčite v neke namišljene meje, se uprite. Ne dovolite, da vas sploščijo. Ni treba, da ste ali - ali. Bodite in - in. Tako je zamejskim študentom položila na srce državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki se je udeležila osrednje slovesnosti ob 10-letnici njihovega kluba v Ljubljani. Ta združuje mlade rojake iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, ki študirajo na univerzah v prestolnici. Zbrane je nagovorila tudi trenutna predsednica Kluba Tina Hussu, o začetkih je govorila prva predsednica Tina Malalan, pozdravila je direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja Sonja Novak Lukanović, ki v svojih prostorih že vse od ustanovitve gosti sedež kluba. Zamejski študentje so se sicer v Ljubljani z vmesnimi premori zbirali in organizirali že od študijskega leta 1948/49. Po večletnem premoru so se pred desetletjem znova formalno organizirali in ustanovili svoj klub. V njem je več kot sto članov.

Slovenska nogometna predstavnika Olimpija in Celje lovita osmino finala konferenčne lige. Ljubljančani so prvo tekmo igrali v gosteh, Celjani pred domačim občinstvom. Ob vtisih iz obeh taborov pred povratnima tekmama prihodnji teden se posvetimo še današnjemu vrhuncu za slovenski smučarski tabor. Svetovno prvenstvo v Saalbachu se bo nadaljevalo z moškim veleslalomom, na katerem v ožji krog favoritov za odličja sodi Žan Kranjec. Srebrnemu z zimskih olimpijskih iger v Pekingu v zbirki priznanj manjka le še kolajna s svetovnih prvenstev.

V oddaji Midva enkrat mesečno spoznavamo zanimive dvojine. Tokrat sta naša gosta dramska igralca Lučka Počkaj in Branko Završan. Ona jeTržačanka, on Ljubljančan. Spoznala sta se med občinstvom, ko sta spremljala predstavo svojih kolegov. Se zaljubila in sta par že dolga leta. Lučka Počkaj je domači Trst zamenjala za Slovenijo, oba sta zaposlena v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Tudi na odru sta včasih skupaj. O igralstvu, pripravi na vloge, občinstvu, življenju, njiju dveh ...sta se pogovarjala z Natašo Benčič.

V tokratni epizodi smo predebatirali zmago na Bonifiki in se nato ozrli proti četrtkovemu zgodovinskemu gostovanju v Banjaluki, kjer bo Olimpijo menda spremljalo okoli 1000 navijačev. Zgodovina dvobojev med Borcem in Ljubljančani je izredno bogata in pestra, tako da bo to samo naslednja v seriji zgodovinskih tekem na banjaluškem štadionu. Za konec smo obdelali še govorice, da naj bi bil Boromisa kandidat za športnega direktorja Dinama in se obregnili ob nove spremembe v mladinski šoli.

V Velenju se je s finalnima dvobojema v moški in ženski konkurenci včeraj končalo tekmovanje za odbojkarski pokal Slovenije. Ob odzivih zmagovalcev se podrobneje posvetimo košarkarskemu obračunu jadranske lige med Olimpijo in beograjskim FMP-jem, po katerem Ljubljančane v tem tednu čakata zahtevni gostovanji v evropskem pokalu.

Razstava, ki si je naslov sposodila iz pesmi Franeta Milčinskega - Ježka in je do februarja 2025 na ogled na sedežu Zgodovinskega arhiva Ljubljana na Trdinovi 4, se posveča razvoju vrtcev v Ljubljani po drugi svetovni vojni vse do konca 70. let preteklega stoletja. V ljubljanski enoti arhiva so namreč v zadnjih desetih letih v varstvo sprejeli okoli 30 fondov vrtcev iz osrednje Slovenije, od tega 24 ljubljanskih. Pri čemer bogastvo dokumentov, nastalih po drugi svetovni vojni, kaže, kako so se Ljubljančani lotili graditve nove družbe, v kateri je bila skrb za otroke zelo pomembna.

Če bi gospoda Jožeta Šivica vprašali, kateri material mu je še posebej ljub, bi verjetno brez pomisleka odgovoril - les. Kot poklicni glasbenik je vse življenje igral violo, pozneje pa izdeloval lesene izdelke. Ljubljančan, ki zdaj živi na Rakitni, se je rodil očetu, poštnemu uradniku, in mami, ki je bila gospodinja. Zaradi bolezni je že zgodaj izgubil brata in sestro. Svojo glasbeno kariero na violi je začel v našem RTV Simfoničnem orkestru, upokojitev pa dočakal v Slovenski filharmoniji. Vendar pa se je njegov prvi radijski nastop zgodil že mnogo prej, kakor boste izvedeli. V pogovoru z Lucijo Fatur pa je Jože Šivic najprej nanizal nekaj otroških spominov iz časa druge svetovne vojne.

Za nogometaše Celja in Olimpije se bo nocoj nadaljevala evropska sezona. V 4. kolu konferenčne lige bosta oba slovenskega predstavnika igrala pred domačim občinstvom. Celjani se bodo pomerili s poljsko Jagiellonio, Ljubljančani bodo v Stožicah gostili Larne, najboljše moštvo severnoirskega prvenstva. Pester večer bodo ob nogometu ter nastopu slovenskih rokometašic na evropskem prvenstvu in košarkarjev Olimpije v evropskem pokalu, dopolnile še odbojkarice kamniškega Calcita. Slovenske prvakinje v 3. kolu lige prvakinj gostujejo v Portu.

Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.

Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.

Trener Grzegorz Słaby odsunięty od prowadzenia GKS-Katowice! Czy zmiana trenera może uratować GieKSę przed spadkiem? W PlusLidze za nami 12 kolejek, do połowy fazy zasadniczej zostały 3 rundy, najlepsze 6 zespołów awansuje do Pucharu Polski - udział zagwarantowany ma już Jastrzębski Węgiel, kto zajmie pozostałe 5 miejsc z PlusLigi? Analizujemy sytuację. Wygląda na to, że Asseco Resovii bardzo trudno będzie wskoczyć do "szóstki". Bilansem 12:0 w setach swoje mecze w Lidze Mistrzów i Pucharze CEV zaczynają polskie ekipy. Jastrzębski Węgiel, Aluron CMC Warta Zawiercie i PGE Projekt Warszawa zgodnie z planem ogrywają na start swoich niżej notowanych rywali. Druga kolejka zapowiada się trudniej.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

Za odbojkarje ACH Volleyja se začenja nova sezona v ligi prvakov. Ljubljančani v prvem kolu igrajo v gosteh, in sicer v Berlinu pri ekipi Recycling Volleys. Nov izziv na najvišji klubski ravni je tudi pred odbojkaricami kamniškega Calcita, ki so svojo evropsko sezono začele že pred tednom dni v Carigradu. Nocoj bodo Kamničanke gostile italijansko ekipo Vero Volley iz Monze. Posvetili se bomo še košarki in koncu osmega kola jadranske lige. V tem je izmed obeh slovenskih predstavnikov pred domačim občinstvom igrala Krka, ki se je v Novem mestu pomerila z FMP-jem.

V 15. kolu državnega prvenstva v nogometu se bosta pomerila večna tekmeca, Olimpija in Maribor. Ljubljančani v domači derbi vstopajo kot vodilno moštvo lige, Maribor bo v Stožicah prvič nastopil z novim trenerjem Boštjanom Cesarjem, nekdanjim reprezentantom, ki je svoje prve nogometne korake opravil pri Olimpiji. Ob nogometu se posvetimo še rokometni ligi prvakinj, krimovke v 7. kolu tekmovanja gostijo Metz.

Tokratna tema je nogomet, ki v Sloveniji zadnja leta prinaša vse boljše rezultate. V prvi polovici epizode je govora o Konferenčni ligi, v kateri sta Olimpija in Celje skupaj že zbrala tri zmage, Ljubljančani so v odličnem boju, da si priborijo boje na izpadanje, dobre možnosti pa ima tudi Celje. V drugi polovici pa je bilo govora o reprezentančnem nogometu, Slovenija bo v prihodnjih dneh igrala v Ligi narodov. Bonus posnetek: celotna novinarska konferenca selektorja Matjaža Keka.

V tokratni oddaji ponujamo zadnjo epizodo nogometnega podkasta, ki je bila posvečena obema slovenskima predstavnikoma v konferenčni ligi. Nogometaši Celja in Olimpije so v drugem kolu skupinskega dela tekmovanja poskrbeli za izjemni zmagi. Celjani so s kar 5 : 1 premagali Bašakšehir, Ljubljančani pa z 2 : 0 LASK. Valovski športni novinarji Marko Cirman, Jože Pepevnik, Boštjan Janežič in voditelj Aljaž Golčer so razglabljali tudi o vlogi španskih trenerjev Alberta Riere in Victorja Sancheza pri teh uspehih in razvoju nogometa pri nas.

Pleme je sedelo okoli tabornega ognja. Starešina Črtomir je mrko gledal, ko je skupina mladcev na čelu z Bosomirjem prišla pred visoki zbor. Takole so govorili mladci: "Slišali smo, da se v Emoni, nekaj tisoč kilometrov od tod, da poceni graditi. Predlagamo, da se pleme preseli tja in zagrabi to poslovno priložnost." Starešina je zajavkal: "Pri Svarunu, kaj pa nam manjka tule pod Karpati. Pridelujemo žito, po malem gojimo drobnico in izdelujemo lahke letalne naprave. Čisto v redu nam je tukaj, rajtam." Pa se Bosomir ni dal odgnati. "Ker smo demokracija, dam naš predlog na glasovanje … Kdo je za to, da preplavamo tisto rusko reko?" Večina je dvignila roko. Tako se je pleme odpravilo na pot. Med plavanjem čez reko jih je četrtina utonila, četrtino pa so obmejni organi poslali nazaj v izvorno državo. Končno so prispeli pred obzidja Emone. Na vzhodu mesta je bila krasna parcela, kjer so Rimljani njega dni skladiščili žito. Požgali so jo in tako dobili največje gradbeno zemljišče v tem delu Emone. Organizirali so veliko predstavitev za zainteresirano javnost. Tako je govoril Bosomir: "Pozabite na kolišča, pozabite na vile Rustice, pozabite na ceste in socialistične bloke. Pozabite na Savsko naselje, Fužine in Štepanjca. Tu bo zraslo tisoč koč in kolib iz trstičevja in blata, prekritih s slamo, z ilovico po tleh." Ko je videl, da poslušalstvo ni bilo navdušeno, je vrgel še zadnji argument, ki so ga slovanski investitorji tako radi uporabljali: "In kvadratni meter bo stal le 3000 evrov." Tedaj je občinstvo končno navdušeno zaploskalo, investitorji so zaklali vola in veselje je trajalo dolgo v noč. Gremo se nekaj osnovne matematike. Če bo v BTC-ju zrastlo 1000 novih stanovanj in če grobo posplošimo, da bodo v enem stanovanju živeli povprečno trije ljudje – se pravi v večini stanovanj po štirje, v nekaterih pa dva,  se bo na vzhod Ljubljane preselilo okoli 3000 ljudi. Tri tisoč ljudi v dvomilijonskem narodu ni malo. A gremo še korak dlje. Seveda ne bo dva milijona Slovencev kandidiralo za Boscarolova stanovanja. Mož, ki se ga je že prijelo ime "dobri človek iz Vipavske doline", bo kljub izjemno ugodni ponudbi s svojimi stanovanji nagovoril samo menedžerje, zdravnike, odvetnike in tiste, ki raje gledajo proti Trojanam. Teh pa je po grobi oceni v naši deželi okoli dvajset odstotkov. Ko ribariš med dvajsetimi odstotki najpremožnejših, pa je že težko najti 3000 kandidatov. Ker kakorkoli mediji slikajo Slovenijo kot zavožen projekt, je vsak Slovenec že nekje doma. Hočemo povedati, da pri nas ravno ne vidiš brezdomcev v tisočih, ali pa šotorskih naselij pod mostom, kot je to primer v nekaterih drugih uspešnih demokratičnih državah. Se pravi, da moraš med Slovenci, ki so že nekje doma, najti tri tisoč prostih radikalov, ki bi dom zapustili, da bi se preselili na vzhod ljubljene. Sploh ne dvomimo, da bo podjetnemu Ivu uspelo, a to bo istočasno pomenilo, da bo nekje drugje 3000 Slovencev zmanjkalo. Ker dvomimo, da se bo tri tisoč Ljubljančanov iz enega konca Ljubljane preselilo na drugega; predvidevamo, da bo tri tisoč ljudi zapustilo svoja ognjišča v provinci in se s plavanjem čez reke podalo v prestolnico. Tečnoba bi na tem mestu zapisala, da je to v globokem nasprotju z načelom decentralizacije, enakovrednega regionalnega razvoja in Slovenije ene same hitrosti, a kaj bi takšni neopredeljivi in teoretični cilji v primerjavi s 65 kvadrati, lastnim parkiriščem, bližino kinodvorane in sosedstvom največjega mesta nakupov v državi. A demografski in razvojni pomislek, ki tako ali tako nikomur ne pade na pamet, je mogoče povsem neupravičen. V mestu, kjer je največja naložbena priložnost ostarela teta brez otrok z lastnim stanovanjem, se je zaredila moda, po kateri ljudje stanovanja kupujejo, čeprav jih ne potrebujejo. Kot bi nepremičninski baloni, v katere civilizacija piha že zadnjih tisoč let, slovansko pleme ničesar ne naučili, Slovenci meniji, da je najboljša naložba denarja, ki ostaja od neopravljenih nadur, v nepremičnino. Elektro Ljubljana je zadnjič dal sramežljivo oceno o praznih stanovanjih v prestolnici – in drugače, kot da je ocena sramota za mesto, državo in njene prebivalce, je ni mogoče opredeliti. Da bi se kaj spremenilo, ni za pričakovati in Bosomirjevi potomci bodo še naprej veselo in žalostno simbolno rušili silose z žitom; ker je kruha povsod dovolj in preveč, stanovanj pa zmeraj manjka. Na pot zrele, razvojno naravnane in odgovorne družbe bomo stopili v tistem trenutku, ko bomo investicijo v tisoč ugodnih stanovanj na vzhodu Ljubljane razumeli kot škodljivo. 

Nogometaši Celja in Olimpije so v letošnji sezoni konferenčne lige prvič igrali pred domačim občinstvom. Celjani so gostili Başakşehir, Ljubljančani LASK iz Linza. Ob razpletu obeh tekem 2. kola tekmovanja se posvetimo še ženski nogometni reprezentanci, ki jo čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Nogometaši Celja in Olimpije so v letošnji sezoni konferenčne lige prvič igrali pred domačim občinstvom. Celjani so gostili Başakşehir, Ljubljančani LASK iz Linza. Ob razpletu obeh tekem 2. kola tekmovanja se posvetimo še ženski nogometni reprezentanci, ki jo čakajo dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo.

Nehéz hónapok várnak a Bánután székelő Muravidéki Mintagazdaságra, arra a projektre, amely a muravidéki magyar nemzeti közösség legnagyobb projektjének mondható. Csak nagyon röviden összegezzük a kezdeteket: 2016-ban készült el és került elfogadásra a Muravidéki Gazdaságfejlesztési Program, amelynek célja a magyar nemzeti közösség gazdaságának serkentése, előmozdítása. A Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa a programot 2021 szeptemberében a mezőgazdasági tevékenység fejlesztésével és támogatásával egészítette ki, amit aztán a szlovén kormány is jóváhagyott. A 2021-2024 -es időszakra vonatkozó négyéves projekt egy mintagazdaság létrehozását és a mezőgazdasági tevékenység fejlesztését foglalja magába a nemzetiségileg vegyesen lakott terület öt községében. Erre a célra a kezdetekben 8 millió euró állami támogatást irányoztak elő, két-két milliót minden évre. A támogatási összeget a későbbiekben csökkentették. Az idei év végével a négyéves projekt a végéhez ér. A Mezőgazdasági, Erdészeti és Élelmezési Minisztérium elutasította a Muravidéki Mintagazdaság további finanszírozását. Ez azt jelenti, hogy a bánutai gazdaságnak az idei év végéig van a tevékenységéhez pénzügyi fedezete. 2025-től kérdésessé válik tehát a Mintagazdaság megmaradása. Szeptember utolsó napján a kialakult helyzetről tárgyalt a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsa, ugyanakkor témája volt aznap a Ljubljanában megtartott Szlovén-Magyar Kormányközi Kisebbségi Vegyes Bizottság ülésének is. Hogy mi lesz a legnagyobb nemzetiségi projekt további sorsa, az továbbra sem világos. Mai Aktuális című műsorunkban a mezőgazdasági projekt és a mintagazdaság megálmodóját, Horváth Ferenc nemzetiségi országgyűlési képviselőt, a muravidéki önkormányzati közösség korábbi elnökét, valamint Orban Dušant, a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsának jelenlegi elnökét látjuk vendégül, aki a Muravidéki Mintagazdaság tevékenysége beindításának felelőse. A probléma megoldásáról lesz szó mai műsorunkban.

Dejavniki, ki narekujejo izbiro najustreznejšega zakonskega partnerja ali partnerke, se skozi zgodovino vedno znova spreminjajo. Vsako obdobje ima svoje specifike, na katere seveda močno vplivajo širša družbena, ekonomska in politična dogajanja. Tako je bilo tudi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja, ko se je slovenski prostor demokratiziral, nacionaliziral in industrializiral, vsi takratni izobraženci pa so obilo brali tudi romantično ljubezensko poezijo. Kako je torej pred stoletjem in več tedanji javni diskurz na Slovenskem obravnaval idealnega partnerja? Kako so v sfero zasebnega, intimnega izbiranja najustreznejšega življenjskega sopotnika posegali dejavniki, ki jih praviloma štejemo za neosebne, javne? Kaj lahko iz konkretnih poročnih strategij ljubljanske premoženjske oziroma izobraženske elite razberemo o materialnem in predstavnem svetu teh ljudi? – Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja nam v tokratnih Sledeh časa nas pomagata iskati zgodovinarki doc. dr. Irena Selišnik in doc. dr. Ana Cergol Paradiž, obe s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih Zelo malo zdravil je deležnih toliko zanimanja medicinske in farmacevtske stroke, bolnic, bolnikov, medijev in tudi širše javnosti, kot ga je deležno zdravilo semaglutid, ki je bolj znano pod imenom Ozempic. Učinkovina je bila razvita za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka zdravilo Ozempic po navodilih zdravnika uporablja že eno leto: »Po treh mesecih jemanja sem imela redni pregled. Izvidi so pokazali, da nisem imela nič več povišanega holesterola in maščob, shujšala pa sem za 8 kilogramov. Tudi zvišanega pritiska nisem več imela in sem lahko opustila tablete za pritisk. Hujšala sem počasi, zelo sem zadovoljna; v enem letu sem shujšala za 30 kilogramov.« Na eni strani navdušenje uporabnic, uporabnikov in tudi stroke, na drugi pa opozorila in svarila pred prehitrim in preobsežnim predpisovanjem. Več v Intelekti: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. O semaglutidu diabetolog Fabčič TUKAJ Oddaja Koda TUKAJ  Trebušna debelost TUKAJ  

Marko Končina je Ljubljančan, ki je razstavil babičino uro in se za vedno ujel v čarobni svet drobnih zobnikov, kazalcev, kronografov in tourbillonov. Danes živi v Švici in od tam svetu predstavlja najlepše časomerilce na svetu. Svoje mu je pokazala tudi Supercar Blondie, nekaj krasnih (in zelo dragih) pa je prinesel tudi v Brlog. Vozi Maseratija in pametnih ur ne prenese. Ko navije uro, pravi, da ji da življenje. Romantik! ZAPISKI: SWISS WATCH GANG YOUTUBE KANAL: https://www.youtube.com/@SwissWatchGang MARKOV ZAČETEK: https://www.youtube.com/watch?v=1o1Rh4opI24&t=3s POGOVOR S SUPERCAR BLONDIE: https://www.youtube.com/watch?v=7YMt5f-OlyY RUS Z JOER URAMI: https://www.youtube.com/watch?v=217nsUpVWtg DOMA PRI NICU LEONRDU: https://www.youtube.com/watch?v=nkpo-kKXWEY MARKOVE DRUGE URE: https://www.youtube.com/watch?v=YCk7SFsTM-c BEGUNEC REXHEP REXHEPI: https://www.youtube.com/watch?v=zsl8dMCu-Hw BRABUS AVTI IN URE?: https://www.youtube.com/watch?v=PoUBpMnJyEQ SWISS WATCH GANG INSTAGRAM: https://www.instagram.com/swisswatchgang/ MARKO KONČINA INSTAGRAM: https://www.instagram.com/marko.koncina/ IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠ Atmosferce najdeš na: Spletna stran: https://atmosferci.com/ Instagram: https://www.instagram.com/atmosferci/ Facebook: https://www.facebook.com/atmosferci _____________________________________________________________________

Neža Mihelič – ŽENA je ljubljanska reperka, ki piše besedila v ljubljanščini, prepleteni s slengom, srbohrvatizmi in anglizmi. Govori o različnih plasteh jezika in narečij ter o odnosu do materinščine. “Narečje lepo popestri besedilo in zanimivo je, kako drugače se lotevamo pisanja različni govorci. Pa tudi rimanja in ‘flowa’. Zagovarjam to, da bi umetniki pri nas ustvarjali v slovenščini. Ker mi gre na živce, da še zmeraj poslušam: zveni kar okej za slovenski komad ali kar okej za slovenski film. Delajmo dobre stvari v slovenščini. To se tudi sama trudim.” Neža Mihelič

O rojstvu, razgibanem življenju in smrti prve ljubljanske »nesramne« hiše, ki je vse od svojega nastanka ob koncu 19. stoletja burila duhove Ljubljančanov - tako njenih rednih obiskovalcev, kot tistih, ki so tovrstno legalizacije "nečiste" dejavnosti strogo obsojaliPred več kot 120 leti, ko je naše območje spadalo še pod Avstro-Ogrsko monarhijo, so ljubljanske mestne oblasti sprejele odločitev, ki bi verjetno tudi danes, ko živimo v mnogo bolj liberalni družbi, marsikoga zbodla. Nedaleč od centra Ljubljane, na Prulah, so namreč ustanovili javno hišo, ali - kakor so ji tudi rekli - »tolerančno« oz. »nesramno« hišo. Kako in zakaj so se za to odločili? Na kakšen način je potekala tamkajšnja dejavnost? Kakšno je bilo nasploh stanje prostitucije v tistem času? Ter kako so na vse to gledali cerkev, policija ter meščani naše prestolnice? Prvo ljubljansko javno hišo nam bodo v tokratnih Sledeh časa pomagali predstaviti trije zgodovinarji: dr. Branka Grošelj, direktor Arhiva Republike Slovenije dr. Bojan Cvelfar ter Janez Polajnar iz ljubljanskega Mestnega muzeja. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Hermann Vogel, Gefällt Sie ihnen (Wikipedija, javna last)

Največji nogometni dogodek leta 1930 je bilo prvo svetovno prvenstvo v nogometu. Zato smotemu prelomnemu dogodku posvetili malo več prostora. Pogledali smo na kakšen način je bilaizbrana jugoslovanska reprezentanca in kako se je odrezala v Urugvaju.V slovenskem prvenstvu smo imeli povsem neregularno sezono, še bolj bizarno pa je bilo, kajse je zgodilo v slovenskem pokalu. Potem ko je mariborski Železničar mislil, da je osvojilpokalni naslov, jih je čakalo grenko razočaranje.V jugoslovanskem prvenstvu je sodelovalo 20 klubov, razdeljenih v tri skupine. Odslovenskih klubov sta sodelovala ljubljanska velikana Ilirija in Primorje, ki sta zaradi tegaizstopila iz slovenske lige. Klinotov najljubši klub, SK Natakar, je bil v drugem ljubljanskemrazredu.Poleg tega so naši klubi sodelovali tudi v prvem jugoslovanskem pokalu, ki pa so gabojkotirali vsi najboljši klubi iz Zagreba, Beograda in Splita. Ilirija je precej po naključjuprilezla vse do polfinala.Za konec pa še izlet ASK Primorja v prestolnico Bolgarije, kjer so bili Ljubljančani »dokajeksotični gostje«.Skratka, ni bilo dolgčas.

Dan Lenard je Ljubljančan, podpisan pod najlepše jahte na svetu. Armani mu pravi architetto, Spielberg se mu je pustil "oploditi", nam pa je zaupal, o čem razmišljajo milijarderji, kako je sam prejadral Atlantik in kdo je ugasnil cigareto na njegovem Mercedesu. . . ZAPISKI: Dan in jadrnica s katero je prečkal Atlantik - https://ibb.co/qpCnrMg , https://ibb.co/7zmZgMV 141-metrska superjahta NORD, v celoti dizajnirana v studiu Nuvolari & Lenard - https://ibb.co/LYfV172 , https://ibb.co/RDYz1Lc , https://ibb.co/ZBR6MV7 , https://www.boatinternational.com/yachts/news/lurssen-nord-yacht-best-photos 115-metrska superjahta AHPO. Zunanjost ter notranjost sta v celoti nastala v studiu Nuvolari & Lenard - https://ibb.co/PZmrqK4 , https://ibb.co/X8dr4xy , https://ibb.co/z8YVn7g , https://ibb.co/3FJKXd5 , https://ibb.co/StS7JgB Zanimiv video gradnje superjahte AHPO - ahpo_1080q23.mp4 Dan za svojo ustvarjalno mizo - https://ibb.co/q7yPrwj Prijatelja in poslovna partnerja: Carlo Nuvolari in Dan Lenard - https://ibb.co/vkwZZ3M Saša in Lea na Hvaru z Armanijem - https://ibb.co/WDgJLQX . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO" - ⁠⁠https://app.vibeit.co/sl/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/

Korak po korak, košarkaški beogradskog Partizana dolaze do prvog mesta pred jadransko doigravanje. Ovaj korak od nedelje je doduše nešto „krupniji“ nego obično, jer je protivnik bio jedini protiv kojeg Željko Obradović do sada nije imao sreće – Cedevita Olimpija. Ali i toj seriji je došao kraj! Odigrali su Ljubljančani dobar meč, ali ne i dovoljno dobar da se vrate kući sa još jednom pobedom protiv Partizana. Crno-beli su imali dosta problema sa Ferelom i Adamsom, gledali u četvrtoj četvrtini čak i u rezultatski deficit, ali je prisebnost u finišu presudila. Ferel je imao šut za egal, nije pogodio, i tako je Željko konačno upisao i ovu „recku“ na svoj konto. Nova pobeda Partizana predstavlja još samo jedan detalj u odličnoj seriji ekipe koju vodi najtrofejniji evroligaški trener svih vremena. Svega par dana pre, pao je Olimpijakos u grotlu beogradske Arene, te se može reći da je top 8 faza EL sve bliža. Ostali su još samo neki izuzetno teški mečevi, ali sve se čini da je Partizan kadar i to da iznese na svojim plećima. Odgovore svakako dobijamo brzo. Crvena Zvezda je svoju utakmicu protiv Mornara odložila zbog zdravstvenih problema, pa tako ima nešto više vremena da kontemplira svoje preostale šanse za dalji plasman u Evroligi (kojih nema previše). Odavno crveno-beli ne zavise od svojih ruku u ovom takmičenju, i samo ih sve pobede do kraja, uz povoljne spletove okolnosti, održavaju u igri – u ovom momentu, Duško Ivanović je verovatno fokusiran da u što boljem raspoloženju uđe u plej-of na Jadranu. Nakon prilično napetih par nedelja, čini se da se dobra hemija vraća u ekipu što smo videli protiv Baskonije, ali to se mora i potvrditi u daljoj praksi. Od ostalih utakmica, izdvajamo veliku pobedu Borca u derbiju začelja koji je verovatno odlučio ko ispada iz lige – ne dođe li do nekakvih neverovatnih preokreta, to će verovatno biti skopski MZT. Cibona je šokirala FMP u Zagrebu i tako ostala u trci za plej-of, a istome se iz prikrajka nadaju i Split i Igokea, koja je pre svega par kola bila bliža mestu koje vodi u ABA 2. Sve ovo, pa i nešto usput, analiziramo u novoj epizodi jadranskog podkasta. A kad ga izgustirate, imate dva dana do NBA, gde takođe obećavamo dobru zabavu! Znanje već ne, za to se snalazite drugde. Vidimo se!

Novo kolo, stari akteri – dobro nam došli u još jedan jadranski podkast! A u njemu, pa, bodovi za staro društvo, ali ne bez drame, makar u jednom slučaju. Crvena Zvezda je u derbiju kola dočekala Cedevitu Olimpiju u Pioniru, i uspela da upiše i desetu jadransku pobedu otkako je Duško Ivanović zaseo na klupu tima. Ljubljančani su se pokazali kao tvrd orah, ali ne dovoljno tvrd da se na njemu polome zubi – ponovo su Argentinci odigrali dobar meč, ali sve više i više na svoje dolazi Ognjen Dobrić, koji je trojkom pred kraj meča stavio tačku na pitanje pobednika! Važne stvari za njegovo samopouzdanje, a on je ionako čovek za drugu polovinu sezone. Pobeda kao pravi tonik posle gorkog poraza u Kaunasu od petka – sezona ide dalje! I Partizan je, kao i večiti rival, „preboleo“ evropski poraz radno. Studentski Centar je uspeo da isparira poluvreme, ali ne i ceo meč. Raspoloženi su ponovo bili šuteri u crno-belom – čak 13 trojki iz 22 pokušaja, a navijače je sigurno obradovalo da vide kako pomalo u Evroligi zaboravljeni Džejms Naneli „sipa“ iz svakog ugla. Dobru formu povrdio je i Anđušić, koji nakon 3/3 u Podgorici piše odličnih 45.6% za sezonu u ABA! Naravno, i jedni i drugi su ovo kolo igrali znajući da ih u petak, 27. januara, čeka treći ovosezonski večiti derbi. Nakon rutinske pobede Zvezde u ABA okršaju i dramatičnog okršaja u Areni u Evroligi, vreme je za revanš koji može igrati veliku ulogu u evroligaškom raspletu. Partizan pobedom uskače u jedan od poslednjih vozova za plej-of, a isto važi i za Zvezdu koja je u marginalno boljem položaju. Očekujemo napetu i dobru košarku! Bilo je dobre košarke i u ostalim mečevima ovog ABA kola. Borac je odigrao odličnu utakmicu, pa zamalo stavio sve na veresiju kući protiv Igokee – bodovi, ipak, ostadoše kraj Morave. Budućnost je muku mučila u Skopju i na kraju se izvukla, a Mega i Zadar odigrali su fantastičan meč koji se završio pobedom domaćina. Za kraj, da kažemo da je FMP slavio u Splitu, a da se Mornar pobedom nad Cibonom oprostio od Fetsa Rasela, koji će karijeru nastaviti u Galatasaraju. Imate dva dana da ovo analizirate, pa onda prvo imate NBA podkast, a dan kasnije i derbi. Vikend uživanja sledi sasvim sigurno! Vidimo se!

Feljutott az A-csoportba a magyar jégkorong-válogatott. Élmények Ljubljanából. Fura dolgokat etettek a Tamba Bay Rays játékosaival, élesbe fordul a kézilabda Bajnokok Ligája és remek playoffot játszanak az NBA-ben