Podcasts about tokratna

Tokratna sogovornica oddaje Drugi pogled je iz Brazilije. Fernanda Spolaor se je v Slovenijo preselila konec leta 2019, saj je tu dobila službo. Dela, ki jo je pripeljalo v Ljubljano, sicer ne opravlja več, je pa še vedno tu, s Slovencem je tudi poročena. Njeno rojstno mesto je sicer Rio de Janeiro, kamor se večkrat vrača, živela pa tam ne bi več, pravi. Z veseljem raziskuje svojo novo domovino, Slovenijo, to objavlja tudi na potovalnem blogu Mauka Travels.

Tokratna postaja svetovnega prvenstva za motokrosiste je bila Portugalska. V Aguedi sicer ni nastopil po šestih dirkah vodilni motokrosist sezone Tim Gajser, ki se je poškodoval v Švici. Slovenske barve je na zahodu Evrope zastopal le Jan Pancar, ki lovi najboljšo deseterico v seštevku prvenstva. Podrobneje tudi o tekmah športnih plezalcev, ki so s tremi prizorišči zaokrožili uvodni del sezone svetovnega pokala v Aziji.

Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.

Kot navadno v pravljicah se glavni junakinji zgodi krivica s strani njene družine. In kot navadno nastopi rešitelj, ki poskrbi, da bo ta krivica popravljena. Tokratna zgodba se začne takole: nekoč je živel kralj, ki je imel tri hčere. Prisluhni Vir: Portugalske pripovedke, zbral in prevedel Miro Bajt, Zavod za ustvarjalnost Hymnos, Ljubljana, 2006, Zbirka Pripovedke sveta, bere Nataša Holy

Svetovna razstava Expo se je po 55-ih letih vrnila v japonsko Osako. Med 160-imi razstavljalci, ki sledijo temi trajnostnega razvoja, je tudi Slovenija. V ospredju tehnoloških rešitev, ki jih ponuja naša država, pa je človek, je povedala generalna komisarka Slovenije za Expo 2025 Saša Leban. V oddaji tudi o tem: - Izrael do izpustitve talcev napovedal širitev ofenzive po skoraj vsej Gazi - Na podeželju vse več težav z iskanjem zdravstvenih kadrov - Pogačar z drugim mestom debitiral na kolesarskem spomeniku Paris-Roubaix

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje šestega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava se bo posvetila našim bralnim navadam. Koliko še beremo, kaj in kako? In kaj se je v minulih »internetnih desetletjih zgodilo z našo pozornostjo in sposobnostjo osredotočenja? Voditeljica Karin Sabadin se je o tem pogovarjala s pisateljico in pesnico Katarino Gomboc Čeh, pisateljem, publicistom in režiserjem Goranom Vojnovićem ter urednikom in založnikom dr. Samom Rugljem. Vabljeni k poslušanju!

Od oktobra l.2009 Društvo za antične in humanistične študije Slovenije organizira Grošljev simpozij, s katerim poleg spomina na pokojnega klasičnega filologa Milana Grošlja (1902-1979) predvsem skrbi za ohranjanje preostankov klasične izobrazbe v našem prostoru. Pretekli teden (18. - 20. marec) so v Atriju ZRC SAZU skupaj z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU pripravili že 16. po vrsti Grošljev simpozij, ki se ga je zadnja leta nekako prijelo ime »Grošljevi dnevi«. Tokratna tema oziroma delovni naslov srečanja zgodovinarjev, klasičnih filologov, arheologov, antropologov in drugih humanističnih profilov je bila »Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata« (forminga je antični liri soroden glasbeni instrument). Prvovrstni kanonski avtor, starogrški pesnik zbȏrovske lirike Pindar (518-438 pr.n.št.) je bil klasik, ki so ga v naš jezik prevajali razmeroma malo, tako da je simpozij v treh popoldnevih skušal z obstoječega vira odstrniti širino in globino te lirike in predvsem časa v katerem jo je pesnik usvarjal. Prvi dan je bil v znamenju prevajanja pesnika in izdaje nove študije o njem, drugi se je posvečal zgodovinsko-arheološkim platem športnih iger pri Starih, sklepni pa je izzvenel v poskusu vživetja v Pindarjev duhovni svet. V našem studiu smo se o fenomenu obdobja in lirike Pindarja v njegovem in sprejemu v našem kulturnem okolju skozi čas pogovarjali s tremi gosti, dr. Nado Grošelj, osrednjo organizatorico simpozija od začetka, prevajalcem pesnika doc. dr. Branetom Senegačnikom in postdiplomskim študentom Rokom Ribičem (vsi iz UL FF). FOTO: Z leve Rok Ribič, Nada Grošelj in Brane Senegačnik v avli radia VIR: Program Ars

V tokratni oddaji Odprto za srečanja vam ponujamo v poslušanje zadnjega v nizu pogovornih večerov s skupnim naslovom Četrt stoletja, ki jih v teh mesecih soorganiziramo v Gledališču Koper. Tokratna razprava je bila še posebej pereča, saj se je posvetila akutni mednarodno politični situaciji s poudarkom na epohalnih spremembah, ki se kažejo v obdobju vnovičnega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Palestinsko vprašanje, ukrajinska vojna ter vloga Evropske unije so le tri od tem, o katerih so na povabilo odgovornega urednika Primorskih novic Denisa Sabadina razpravljali univerzitetni profesorji Matjaž Nahtigal, Primož Šterbenc in Boštjan Udovič ter državni sekretar v vladi Roberta Goloba Vojko Volk.

Tokratna oddaja Karitas je prinesla pogovor z Matejem Pirnatom, ki je sodelavec Škofijske karitas Celje. Z njim smo se pogovarjali o solidarnosti in subsidiarnosti. Spregovoril je tudi o konkretnih dejanjih teh dveh vrednot, ki ju v Slovenski karitas še posebej cenijo.

Sand mode on! Tokratna epizoda Atmosfercev je nekaj posebnega - ekspedicija v legendarno puščavo Empty Quarter (Rub' al Khali), kamor smo se podali na povabilo Andreja in s podporo Forda. V tej uri in pol dolgi podcast pustolovščini se poglobimo v izkušnjo vožnje po največjem peščenem prostranstvu na svetu, kjer vsaka sipina piše svojo zgodbo, veter riše nenehno spreminjajočo se pokrajino, sonce pa osvetljuje oder osupljive praznine.Spoznali smo, kaj pomeni prava avtomobilska turna smuka, kjer ni prostora za nespoštljivo tiščanje plina - samo prefinjena tehnika, pravilna razporeditev moči in branje terena ti omogočijo , da se zliješ s pokrajino.Prisluhni epizodi ter se z nami zapelji v divjo avanturo, kjer moč konjev sreča veličino sipin, in kjer vsak zavoj volana pomeni lekcijo spoštovanja narave..ZAPISKI:Andrej na Instagramu - https://www.instagram.com/ai_dxb_offroad?igsh=MXF5MHRrMGc1aTJzeQ==Rashed na Instagramu - https://www.instagram.com/rashed_marak?igsh=ZWlia3oyaDJtNXYxUroš Podlogar Photography - https://www.instagram.com/uros_podlogar_photography?igsh=dHh0MjF5aTZtcDdyhttps://urospodlogar.com/

Tokratna oddaja Lahko noč, otroci bo nekaj posebnega, saj bomo v njej gostili Zverinice! To je nov podkast Radia Slovenija, v katerem boste lahko spoznavali živali. Od majhnih do ogromnih, od morskih do kopnih, od tistih na tleh do tistih v zraku. Kako se prehranjujejo, kako gradijo zavetje, kdo je glavni, kdo je hiter in kdo počasen? To se o živalih sprašujemo in si hkrati odgovorimo v novi otroški izobraževalno-igrani seriji Zverinice. V prvi oddaji igrata glavno vlogo radovedni deček Denis in morski konjiček, ki ima srečanje s svojo zaročenko. In če bo hotel priti pravočasno, bo moral zares pohiteti. Nemogoč izziv za najpočasnejšo žival na svetu. V podvodni svet morskega konjička nas bosta popeljala igralca Anja Novak in Blaž Šef. Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat. Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma. Režiserka: Saška Rakef. Igralca: Anja Novak in Blaž Šef. Mojster zvoka: Urban Gruden. Zverinice so izvirna oddaja Francoskega radia France Inter, ki nastaja v sodelovanju s francoskim Nacionalnim prirodoslovnim muzejem. Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, januar 2025.

Tokratna epizoda oddaje Radio Ga Ga bo posvečena prazniku vseh zaljubljencev - Valentinovem. Izvedeli bomo, kaj so za praznik pripravili domači glasbeniki od Jana Plestenjaka, do Helene Blagne in Fredija Milerja in kakšne valentinove želje danes svojim izbrancem pošiljajo Robert Golob, Branko Grims, Donald Trump in Borut Pahor. Kako voziti v zimskih razmerah in kako praznik vpliva na stanje na cestah, nam javlja naš prometni reporter, Franc Kangler. Uroš Slak pa se bo tokrat posvetil vprašanju prodaje alkohola na območju šole skupaj s Francem Breznikom, Luko Mescem in Martinom Strelom. V Duhovni misli se bomo spraševali Komu zvoni?, Zvezdano bo zanimalo Kaj je ljubezen?, na koncu pa bomo vsi izvedeli, kaj o novi nabavi vojaške opreme mislita Karel Erjavec in Borut Sajovic, če nam seveda prej ne zmanjka časa. Se vidimo in slišimo v petek dopoldan na Prvem.

V Celovcu je že vse pripravljeno za nocojšnjo podelitev Tischlerjeve nagrade, ki jo bo za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem prejel Franc Kattnig. Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta pa prireja nocoj tradicionalni ponedeljkov večer v Peterlinovi dvorani. Tokratna tematika je slovensko odkrivanje starega Egipta. Govorila bosta arheolog dr. Tomislav Kajfež in umetnostna zgodovinarka dr. Vesna Kamin Kajfež, večer bo uvedel prof. Jernej Šček. V Zagrebu pa so danes ob Svetovnem rokometnem prvenstvu odprli slovensko-hrvaško poslovno središče, ki sta ga pripravila Rokometna zveza Slovenije in Rokometna zveza Hrvaške. Podpredsednik Vlade Republike Slovenije in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in državna sekretarka Vesna Humar bosta jutri po napovedih sodelovala na okrogli mizi na temo Vloga slovenskih in hrvaških pripadnikov manjšin v mednarodnem gospodarskem in športnem sodelovanju.

Tokratna gostja je voditeljica Lea Mederal Gams, ki jo sicer lahko spremljate v oddaji Potep z Leo, AMPAK danes gre pa Lea na potep s Sašotom … ker se bosta skupaj podala po poti neznanja in iskala odgovor na Alešovo vprašanje: “Kdo ali kaj je Fabjon?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko […]

Lepo pozdravljeni v naši duhovni oddaji! Tokratna duhovna misel je vezana na odnose. Nikoli ne bom pozabil svojega kolega, ki mi večkrat reče, da je v življenju uspešen zato, ker je v zelo lepih, ljubezenskih in spoštljivih odnosih s svojo družino, s svojo ženo in z otroki. Odnosi so nekaj, kar človeka dviga in kar človeka lahko tudi zelo potre. Je nekaj, kar ti omogoča leteti, in je nekaj, kar ti lahko omogoči, da zboliš. Človek je odnosno bitje in lahko ima v moči vere tudi odnos s presežnim. Odnos je nekaj, v čemer se lahko človek pogovarja, gradi, dela, ustvarja in kot ljudje smo ves čas v odnosih. Zato je dobro imeti dober odnos, najprej s samim seboj. Prisluhniti svojemu srcu, svojemu utripu srca, svoji misli, svojemu telesu. Človek, če nima odnosa s svojim telesom, lahko hitro zboli. Zelo pomembno je imeti odnos, lep odnos, spoštljiv, prijateljski odnos, poslovni odnos z bližnjimi, s katerimi živimo, »fair play«, se pravi poštenost drug do drugega. Ne nazadnje, odnos z Bogom, ki ga lahko izražamo v molitvi. Odnos do Stvarstva, ki je podpis Božjega prsta. Odnos do sveta, ki je tudi izraz tega, kar je Bog ustvaril. In kako postati boljši v odnosih? Več poslušati, manj govoriti. Opazovati. Biti manj občutljiv, pa hkrati čuteč. Prisluhniti v stiskah bližnjega in v vsakem človeku najti brata in sestro. Odnos lahko gradiš tako, da tudi sam sprejmeš, da si ljubljen od Boga in ne nazadnje od ljudi, ki so ti bližnji. Odnos gradiš tako, da sprejmeš lep odnos bližnjega. Vse dobro vam želim in vas toplo pozdravljam!

Tokratna zgodba je zgodba družine Krepek iz Maribora. Zgodba mamice Biljane, očeta Antona in sina Matea. In zgodba Junakov 3. nadstropja. Je zgodba, ki ne vpraša, samo zgodi se. Smo dovolj močni, da preživimo tudi najtežje dogodke v življenju? Anton Krepek in sin Mateo zdaj vesta, da morata naprej, prav vsak dan posebej, kot gre tudi pot po Caminu, in da se moramo tudi življenja učiti znova in znova. Antona Krepka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokratna strokovna gostja je meteorologinja na Agenciji Republike Slovenije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik, ki razloži, kako številke pretvarja v besede.

Tokratna gostja je bila Ana Višnikar, ustanoviteljica Družabnika. Ukvarja se s programom družabništva, ki je oblika oskrbe z druženjem in podporo starejšim pri vsakodnevnih dejavnostih.

Tokratna oddaja nas je popeljala v vsebino stare knjige, popeljala nas je pa tudi v zgodovino oddaje Od slike do besede. Ta ni prav stara, ima pa velik opus. V štirinajstih letih je 728 tednov in vsak teden smo predstavili eno knjigo ali kakšno drugo ustvarjalno dejavnost.

Tokrat vam predstavljamo novo knjigo Irene Cerar, sicer avtorice priljubljenih družinskih pohodniških vodnikov po Sloveniji in zamejstvu (serija Pravljične poti). Tokratna pa je naravopis – Svetišča narave, sedem tednov vseživosti, kjer si je zadala prav poseben izziv, saj se je za sedem tednov odpravila v naravo, da bi vsakega od najbolj značilnih slovenskih habitatov izkusila na lastni koži. O tem iskrenem poskusu dialoga s pokrajinami, vidnimi in nevidnimi, zunanjimi in notranjimi, kot so zapisali pri založbi UMco, kjer je knjiga tudi izšla, se je avtorica oddaje Liana Buršič pogovarjala z Ireno Cerar.

Celice vseh organizmov - od mikrobov do človeških celic - si lahko predstavljamo kot majhne tovarne. Beljakovine, ki v celicah nastajajo, pa kot obrtnike. Za obveščanje vseh različnih delavcev v tovarni skrbi molekula RNK. Ne le da nosi informacije za nastanek beljakovin, sama aktivno pomaga pri njihovem nastanku in med drugim uravnava izražanje genov. Molekula RNK je tako nepogrešljiv del delovanja celic, znanje, ki ga imamo o njej in njeni vlogi, pa s pridom uporabljamo v medicinske namene. Ena izmed takšnih, prodornejših metod je bila denimo uporaba molekule RNK za razvoj cepiva med pandemijo covid-19. To seveda ni edini možen način uporabe molekule RNK v klinični praksi. Tokratna gostja Podob znanja dr. Tadeja Kuret z medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, deluje na presečišču medicine in molekularne biologije. Raziskuje, kako nam lahko molekula RNK pomaga razumeti nekatere vnetne bolezni. Zanima jo tudi, kako lahko molekulo RNK uporabimo v zdravstvu: za diagnostiko bolezni ter nove oblike terapij.

Ko se je Darja Bormatenkova pred skoraj desetimi leti preselila v Slovenijo, si ni predstavljala, da ljudje v prostem času hodijo v hribe. V Kazahstanu, iz katerega prihaja, to namreč ni v navadi oziroma je le šport, rezerviran za profesionalne alpiniste. Zdaj pa se 35-letna Kazahstanka z največjim veseljem odpravi na višje nadmorske višine, uživa pa tudi na slovenski obali. Tokratna gostja Drugega pogleda pa nam je še povedala, da je Slovenija postala njen dom.

Tokratna oddaja nam je prinesla ljudsko izročilo v sveži preobleki. Gal Gjurin je namreč izdal zgoščenko z naslovom Ljubke ljudske (Zgodbe o Slovenkah).

Tokratna tema je nogomet, ki v Sloveniji zadnja leta prinaša vse boljše rezultate. V prvi polovici epizode je govora o Konferenčni ligi, v kateri sta Olimpija in Celje skupaj že zbrala tri zmage, Ljubljančani so v odličnem boju, da si priborijo boje na izpadanje, dobre možnosti pa ima tudi Celje. V drugi polovici pa je bilo govora o reprezentančnem nogometu, Slovenija bo v prihodnjih dneh igrala v Ligi narodov. Bonus posnetek: celotna novinarska konferenca selektorja Matjaža Keka.

Tokratna oddaja bo zelo razgibana. V ponedeljek bo godoval Sveti Martin, ki po tradiciji spremeni mošt v vino. Martinovo je praznik druženja, ob katerem se zberejo tudi številni Slovenci na tujem. Pogledali bomo, kaj načrtujejo v Cambridgeu v Angliji in na Predarlskem v Avstriji. Še pred tem pa bomo z zvokom potovali v Srbijo – iz prve roke, torej od učencev, boste slišali, kako poteka dopolnilni pouk slovenščine v Beogradu. Zbrali smo tudi nekatere osebne zgodbe naših srbskih rojakov – o njihovih družinah v Sloveniji in spominih na našo državo. V Novem Sadu pa pripravljajo tradicionalno prireditev Dnevi slovenske kulture, ki združijo Slovence iz vse Srbije, pa tudi goste iz Slovenije.

Tokratna oddaja nosi zaporedno številko 300 in tako smo v njej gostili evropskega direktorja Jezuitskega združenja za begunce, p. Alberta Aresa. Svojemu razmišljanju je dal naslov: Migracije: krepitev sedanjosti in gradnja prihodnosti. Svoje misli ob jubileju sta pripravila tudi provincial slovenskih jezuitov p. Miran Žvanut in direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je vesolja.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih o vesolju: Je bil asteroid, ki je pokončal dinozavre, z Zemlje viden dlje časa? Ali v vesolju obstaja enaka oblika življenja, kot ga poznamo na Zemlji? Kaj bi se zgodilo, če bi se Zemlja vrtela dvakrat hitreje?  Bi lahko z raketo obiskali kakšno drugo galaksijo?  Koliko časa bi potrebovali, da bi dosegli drug sončni sistem? Kako določimo starost zvezd?  Kako to, da lahko luno vidimo tudi podnevi?  Kaj je onkraj vesolja? 

Začetek jeseni je v dunajski galeriji Albertina pospremilo odprtje treh večjih razstav. Ob 70. rojstnem dnevu enega najuspešnejših in najbolj znanih sodobnih umetnikov na svetu Erwina Wurma so pripravili njegovo retrospektivo, pri njih gostujejo velike hiperrealistične risbe Newyorčana Roberta Longa, po 20 letih pa spet na ogled postavljajo skoraj 100 del Marca Chagalla. Tokratna epizoda Kulturnic ponuja barvit sprehod med razstavljenimi umetninami.

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je telo.Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo telo: Kolikokrat na dan vdihnemo? Zakaj so modrice najprej modre in potem spreminjajo barvo? Zakaj imamo eno stopalo večje od drugega? Ali je spomladanska utrujenost mit ali za tem stoji znanstvena razlaga? Zakaj imamo različne barve oči? Kako v telesu nastajajo solze?

Delovna skupina za nov plačni zakon v javnem sektorju se je prav zdaj lotila nadaljevanja pogajanj. Predstavnikom vlade in sindikatov javnega sektorja namreč včeraj ni uspelo uskladiti vseh odprtih členov plačnega zakona. Odprta ostajajo ključna vprašanja, pravijo sindikati.Pogajalci pričakovano tudi tokrat niso razkrili vsebine, so pa izrazili upanje, da bodo do sredine prihodnjega tedna našli skupni jezik in omogočili podpis izjave o usklajenosti. V oddaji pa tudi o tem: - Premier Golob namignil, da bi Sloveniji po zamenjavi komisarksega kandidata lahko pripadel resor za širitev Unije - Vojna iz Gaze se bo, kot kaže, občutneje razširila na Libanon, Izrael želi vrniti obmejne prebivalce - Ob svetovnem dnevu varnosti pacientov zdravstvene ustanove odpirajo vrata. Tokratna tema: napake v diagnostiki

V Radiovednih druženjih se spominjamo radiovednih vprašanj, ki ste nam jih zastavili poslušalci. Tokratna tema je znanost v kuhinji. Nekaj najbolj priljubljenih epizod Radiovednih na temo znanost v kuhinji: Zakaj je korenček znatno bolj sladek, če ga nastrgamo? Je res, da ne smemo pojesti celega hlebca, če je plesniv le del kruha? Zakaj je limona bolj kisla, če jo ližemol, kot pa če jo grizemo? Zakaj mleko vzkipi, voda pa ne? Zakaj različne čajne mešanice različno dolgo namakamo v vreli vodi? Kako nastane pokovka? Zakaj kuhani njoki plavajo? Zakaj jočemo, ko režemo čebulo? Zakaj so na steklih mikrovalovne pečice narisane pikice ali črtice?

Tokratna epizoda podkasta Umetnost Lenarjenja je namenjena odgovarjanju na vprašanja poslušalcev! Hvala vsem, ki ste prispevali svojega! Začnemo z vprašanji na temo nespečnosti in duševnega zdravja, se pomaknemo v bolj medicinske vode, sledi starševstvo, nekaj poljubnih vprašanj... in na koncu spregovorimo še o knjigah in o pisanju. Z vami tokrat delim tudi nekaj informacij o svoji naslednji knjigi, ki je v času snemanja te epizode že skoraj pripravljena za uredniško obdelavo :) Hvala vsem, ki me spremljate! Med pogovorom omenjam še dve epizodi podkasta Umetnost Lenarjenja in sicer: Pogovor z nutricionistom Jernejem Ogrinom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=-TtxPYx5kb0&t=1532s Pogovor z urednikom in pisateljem Andrejem Blatnikom, dostopen na: https://www.youtube.com/watch?v=js4GpJXN5qg&t=1938s

Alenka Pirjevec je dolgoletna lutkovna ustvarjalka, ki je kar 40 let delovala v ljubljanskem Lutkovnem gledališču. Čeprav jo poznamo predvsem kot izvajalko in avtorico lutkovnih predstav ter izdelovalko lutk, pa pot do tega poklica ni bila tako premočrtna. Tokratna gostja Razkošja v glavi, ki se je partizanskima staršema rodila manj kot dva meseca po koncu druge svetovne vojne, je že v času šolanja pol leta živela v Parizu, še v Beograd - kjer je dokončala študij igre in honorarno igrala v Narodnem gledališču - pa jo je zasledovalo ime karizmatičnega očeta, profesorja primerjalne književnosti in literarne teorije Dušana Pirjevca, ki je sredi 60-ih let prišel v spor z jugoslovanskimi oblastmi. Šele ko v prestolnici nekdanje Jugoslavije - kljub dobrim kritikam - v gledališču ni dobila stalnega mandata, se je odločila vrniti v Ljubljano, tu pa sta se njeni ljubezni do likovnih umetnosti ter igre povsem po spletu naključij združili v lutkovnem ustvarjanju, ki je nato definiralo njeno ustvarjalno in poklicno pot. Alenka Pirjevec je o svojem življenju - v svojem izrazitem slogu, torej neposredno in s humorjem - za tokratno Razkošje v glavi pripovedovala Alji Zore.

Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.

Tokratna oddaja je bila obarvana botanično. Najprej smo se posvetili kraljici gora – alpski možini. O rezultatih genetskih analiz te rože je spregovoril vodja Botaničnega vrta v Ljubljani dr. Jože Bavcon, ki je predstavil tudi sodelovanje vrta pri zanimivi razstavi o simboliki rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Več o razstavi sta povedali kustosinja dr. Dijana Pita da Costa in direktorica muzeja krščanstva Nataša Polajnar Frelih.

Tokratna epizoda je posnetek iz prve okrogle mize Money-How Live, kjer smo se pogovarjali o priložnostih na domači borzi. Gosti okrogle mize: - Primož Cencelj, direktor naložbenega sektorja, Modra zavarovalnica - Daniel Medved, direktor oddelka investicijskega bančništva, NKBM - Boštjan Mencinger, aktivni investitor na Ljubljanski borzi - Matej Šimnic, direktor področja analiz, Capital Genetics Epizoda je objavljena tudi na Youtube

Tokratna tema Svetovalnice je bila povezana z arhivistiko. Kakšni so danes glavni cilji te pomožne zgodovinske vede? Predvsem smo iskali nasvete za urejanje domačih dokumentov in fotografij. Pogosto se zgodi, da pokojnik zapusti veliko dragocenega gradiva, s katerim ne vemo, kaj bi storili. Z nami je bil prof. dr. Peter Pavel Klasinc.

Tokratna nova gostja je novinarka in voditeljica oddaje Ugriznimo znanost Renata Dacinger, ki v tem delu skupaj s Sašotom poskuša uganiti: “Kdo ali kaj sta Irska dvojčka?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Ti je podkast všeč? Lahko ga podpreš tukaj

Tokratna epizoda je jagodni izbor intervjujev Temne strani Lune, v katerih so nastopile znanstvenice. Podkast sodeluje v mednarodnem projektu »Ženske in dekleta v astronomiji«,  ki poteka med 11. februarjem, Mednarodnim dnevom žensk in deklet v znanosti, in 8. marcem, mednarodnim dnevom žensk. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! V tokratni epizodi sva uporabili krajši posnetek intervjuja s Cecilio Payne-Gaposchkin iz knjižnice in arhivov Niels Bohr Ameriškega instituta za fiziko (ZDA), ter krajši audio posnetek intervjuja z Joan Feynman, ki je objavljen ja Youtube kanalu Web of Stories - Life Stories of Remarkable People.  Zahvala vsem znanstvenicam, ki so s svojim glasom prispevale k ustvarjanju te epizode: prof. Nina Gunde Cimerman (BF UL), prof. Andreja Gomboc (UNG), prof. Maruša Bradač (FMF UL), prof. Gabrijela Zaharijas (UNG), astrofizičarka in komunikatorka znanosti dr. Tijana Prodanović, dr. Aysegul Tekel (Istanbul Kültür University, Turčija), dr. Anita Zanella (INAF), dr. Lara Ulčakar (IJS), mag. Tadeja Veršič (Univerza na Dunaju), Ivana Novak (Cosylab), Marija Judež. --- Zapiski epizode | 6 - Cecilia in Joan [Cecilia Payne Gaposchkin in Joan Feynman] 12 - Mladi in astronomija, 22 - Astronomska odprava v Gruzijo [Marija Judež] 15 - JWST [Maruša Bradač] 17 - Črne luknje [Andreja Gomboc] 19 - Ekstremofili in iskanje življenja v vesolju [Nina Gunde Cimerman] 26 - Astronavtka bo! [Lara Ulčakar] 27 - Prisluhni mi! [Anita Zanella] 28 - Dr. Cosmic Ray [Tijana Prodanović] 30 - SKA - največji radijski teleskop na svetu [Ivana Novak] 32 - Turški miti in legende [Aysegul Tekel] 33 - Skrivnostna nevidna snov [Tadeja Veršič] 34 - Divje vesolje [Gabrijela Zaharijas] Intervju s Cecilio Payne-Gaposchkin - Owen Gingerich, 5. marec 1968 March, Niels Bohr Library & Archives, American Institute of Physics, College Park, MD USA  Joan Feynman - Web of Stories - Life Stories of  Remarkable People [Listeners: Christopher Sykes, Alexander Ruzmaikin; date recorded: 2019] Novice: Natečaj GoChile: Zvezdnate ptice južnega neba Opazovanja: (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2023”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Tokratna epizoda je skoraj v celoti posvečena obisku našega cenjenega predsednika Mateja Klinca Klinota na Ferskih otokih, kjer je bil priča edinim trem golom, ki jih je Olimpija do danes prejela pod vodstvom Zorana Zeljkovića. Kasneje se pogovarjamo še o aktualnih zadevah v zmajevem gnezdu.

Zavarovanja veljajo za enega od temeljev urejenih osebnih financ. Ponudbe je veliko, v množici zdravstvenih, premoženjskih, življenjskih, nezgodnih in še kakšnih pa se je pogosto težko znajti. Tokratna oddaja pod drobnogled jemlje predvsem nezgodna, življenjska in premoženjska zavarovanja. V katerih primerih so smiselna in koliko zavarovalnih polic naj bi sklenil posameznik? Je kombinacija zavarovanja z naložbeno komponento dobra izbira ali je za varčevanje bolje izbrati druge produkte? V oddaji tudi o tem, zakaj so mnogi ljudje, ki so bili prizadeti v avgustovskih poplavah, dobili le skromna izplačila.Sogovornika: dr. Miha Dominko, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani Samo Ravnikar, skrbnik zavarovanj, Avalon Tim

Po (pre)dolgem premoru se vrača naš slavni Nogometni antikvariat! Tim Dobovšek in Miha Zupan vas bosta ob asistenci Aljoše Cankarja popeljala v čudoviti anarhični svet Kraljevine SHS in njenega nogometa.Tokratna epizoda je nekoliko bolj politično obarvana, ker je prišlo v obdobju 1928-29 do velikih sprememb v državi, ki so se neizbežno odrazile tudi v nogometu. Umor Stjepana Radića v jugoslovanskem parlamentu je sprožil serijo dogodkov, ki so vodili v šestojanuarsko diktaturo. Poleg ostalih zanimivosti v prepletu nogometa in politike, boste v tej epizodi izvedeli tudi, da je bila prav na dan začetka diktature (6. januar 1929) v Zagrebu tekma med ASK Primorjem in 1. HŠK Građanskim.Ob tej priložnosti smo se izjemoma sprehodili tudi po nogometnih podzvezah širom Jugoslavije in malo pokukali, kaj se je dogajalo v njihovih ligah.

Zdravo. Tokratna epizoda je polna poslovnih idej (dobimo ideji za aplikacijo proti tinitusu in predlagamo avtobusnim podjetjem, naj začnejo na svojih linijah predvajati podkaste). Ugotovimo tudi, da peš hoja koristi zdravju in da vsak avtobus šteje. Artur in Fenchurch sta na Zahodnem kraju in počneta tisto, kar počne vsak galaktični štopar večino svojega časa. Čaka ... tako, kot čaka večina nas od plače do plače. Kot pravi Aljo gre leto tik-tak naokol', le od plače do plače noče. Mi pa najdemo povezavo med Retrogradnim merkurjem in prihodi vesoljcev in da je eden od vesoljcev, ki jih Artur pozna, prišel z letečim krožnikom in poskrbel za vrsto nepopisnih izgredov v krčmah. Tudi o Sirijski korporaciji, pospeševalcih prodaje njenih izdelkov in zaostalih civilizacijah, telefonskem klicu in o Galaktični uniji je govora, pa najbrž še o čem. Lepo poslušanje želimo.

Tokratna gostja kot gledališka lektorica in prevajalka vse od leta 1996 skrbi za govorno podobo v SNG Drama. V njenem opusu, ki šteje več kot 300 uprizoritev, so zajete tudi predstave izven matične hiše, tako doma kot v tujini. Največ dela ima na bralnih vajah z igralci, kjer jih jezikovno popravlja do prve generalke.

Tokratna gostja Globalne vasi je Elena Lazarova, 27-letna socialna delavka iz Brežic, ki je že kmalu po študiju in po približno letu dni dela v Sloveniji odšla iskat boljše možnosti na severu Stare celine. Trenutno živi v Aarhusu na Danskem, kjer dela v enem izmed klubov za (popoldansko) bivanje otrok in mladostnikov. Navdušujejo jo tamkajšnji bolj odprti in sodobni pristopi k vzgoji in izobraževanju, kot jih je bila vajena iz domovine, ki po njenem še vedno preveč posega po klasičnih avtoritativnih metodah komunikacije od zgoraj navzdol. Slednje namreč po njenih izkušnjah ne omogočajo tako učinkovitega vcepljanja občutka družbene odgovornosti otroku in razvoja njegove osebnosti. Poudarja pa, da pri pedagogiki "po dansko" ne gre za kakšno čislanje permisivne vzgoje. V Sloveniji je več te represivne vzgoje, vsaj jaz sem jo tako občutila. Več je omejevanja, včasih mogoče celo zastraševanja, pogojevanja. Tukaj pa tega recimo ni. Ne bi rekla, da je permisivna vzgoja kot takšna, ampak je več tega spodbujanja, da bo otrok ali najstnik postal aktiven, da bo dobil več samozavesti, bo odgovoren sam zase in gledal tudi na ostale ljudi. Veliko je poudarka na skupnosti. Elena Lazarova O tem, da se tam otrok ne zavija v vato (razen morda dobesedno), med drugim priča tudi tamkajšnja navada puščanja otrok, tudi dojenčkov na svežem zraku ne glede na temperaturo. Ljudje na Danskem, pravi Elena, dejansko že od majhnih nog negujejo svoje stike z naravo. In še dobro, da je tako, če upoštevamo tudi, da se tradicionalno prehranjujejo precej nezdravo. Po dobrem letu bivanja se na Danskem počuti precej domače, vendar kot dodaja, v njej še vedno vre balkanska kri, medtem ko Danci manj izkazujejo svoja čustva. Ko sem začela delati, sem pokazala vse občutke. Ni mi težava jok, jeza, jaz pokažem vse in sem avtentična in sem to, kar sem. Menim, da je to tudi dobro za otroke, da vidijo, da je pedagog tudi človek. Sodelavci so se morali kar privaditi na to, zdaj pa mi že pokažejo svoje občutke na neki taki pristni ravni in so mi zadnjič tudi rekli, da so zelo hvaležni, da sem prinesla to balkansko kri, ki je tudi njih odprla. Elena Lazarova

Tokratna gostja Globalna vasi je pravnica Anteja Ubović, ki se je z možem pilotom po propadu slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways preselila na Švedsko. 6-članska družina zdaj prebiva v manjšem naselju približno 40 km od najbližjega večjega mesta Uppsala. Anteja v intervjuju razlaga o svojih »novih začetkih«; učenju jezika in obveznem dodatnem univerzitetnem izobraževanju, ki ji omogoča delo v švedskem pravu, o bogastvu ponudbe prostočasnih aktivnosti v naravi, ki jim ga nudi novo okolje, pa tudi o tamkajšnjih sodobnih pristopih k izobraževanju otrok od vrtca naprej. Na Švedskem denimo otroci vse do četrtega razreda osnovne šole ne poznajo pojma domača naloga, tudi šolskih potrebščin ne nosijo s seboj v šolo in nazaj domov … se pa že zelo zgodaj v sklopu učnega procesa srečujejo z raznimi tehnologijami, kot so pametne mobilne naprave oz. tablični računalniki.

Ne boste verjeli, kje vse uspevajo Slovenci. Tokratna gostja Globalna vasi je pravnica Anteja Ubović, ki se je z možem pilotom po propadu slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways preselila na Švedsko. 6-članska družina zdaj prebiva v manjšem naselju približno 40 km od najbližjega večjega mesta Uppsala. Anteja v intervjuju razlaga o svojih »novih začetkih«; učenju jezika in obveznem dodatnem univerzitetnem izobraževanju, ki ji omogoča delo v švedskem pravu, o bogastvu ponudbe prostočasnih aktivnosti v naravi, ki jim ga nudi novo okolje, pa tudi o tamkajšnjih sodobnih pristopih k izobraževanju otrok od vrtca naprej. Na Švedskem denimo otroci vse do četrtega razreda osnovne šole ne poznajo pojma domača naloga, tudi šolskih potrebščin ne nosijo s seboj v šolo in nazaj domov … se pa že zelo zgodaj v sklopu učnega procesa srečujejo z raznimi tehnologijami, kot so pametne mobilne naprave oz. tablični računalniki. Otroci že praktično v vrtcu uporabljajo iPade, ampak to je mogoče enkrat tedensko, v šoli pa malo več. Imajo aplikacije, na katerih imajo različne snovi - od matematike, angleščine, do plesa celo. In potem delajo na teh iPadih, rešujejo razne naloge. Anteja Ubović

Tokratna centrifuga gre nekako v smeri ponedeljkovega dneva duševnega zdravja – delno do pretežno anksiozna. In če smo včasih sebe in sodržavljane označevali za polarizirane, smo danes zagotovo vsaj bipolarizirani.

Tokratna epizoda je namenjena prav posebni dami

Tokratna naslovna slika do potankosti opiše naše razpoloženje ob vnovičnem snidenju, ki bi se moralo zgoditi že slab mesec nazaj, ko se je končala sezona lige NBA. Ja, ja, ok, prepozni smo, neresni smo, brezveze, da zdej snemamo, … No, vseen smo posneli, ampak tudi tokrat bi skoraj ostali brez, ker smo na rooftopu bili […]