Podcasts about nacionalni

Fluent Fiction - Serbian: Finding Harmony on Fruška Gora: A Rare Bird Adventure Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-04-03-22-34-02-sr Story Transcript:Sr: Пролеће је процветало у Националном парку Фрушка гора.En: Spring had blossomed in Nacionalni park Fruška gora.Sr: Ваздух је био испуњен песмом птица, а стазе су биле окружене густом шумом, светлуцавом од боја дивљег цвећа.En: The air was filled with birdsong, and the trails were surrounded by a dense forest, shimmering with colors of wildflowers.Sr: Близило се Ускрс.En: Easter was approaching.Sr: Милан, тихи и радознали еколог, и Јована, отворена фотографкиња, састали су се на туру за посматрање птица.En: Milan, the quiet and curious ecologist, and Jovana, the outgoing photographer, met on a bird-watching tour.Sr: Милан је тајно желео да ухвати савршену фотографију ретке птице за престижни часопис.En: Milan secretly wanted to capture the perfect photo of a rare bird for a prestigious magazine.Sr: Са друге стране, Јована је тражила нова искуства за своју фотографску збирку.En: On the other hand, Jovana was seeking new experiences for her photography collection.Sr: Оба су нашли истог водича који је знао где та птица може бити.En: They both found the same guide who knew where the bird might be.Sr: На почетку је било тешко.En: At first, it was difficult.Sr: Милан и Јована су се сукобљавали.En: Milan and Jovana clashed.Sr: Његова тишина се није уклапала у њену живахност.En: His silence did not fit with her liveliness.Sr: Водич је осећао тензије, али је покушавао да их убеди да раде заједно.En: The guide felt the tension but tried to persuade them to work together.Sr: Како су данi пролазили, Милан је схватио да би им било боље ако удруже снаге.En: As the days went by, Milan realized they would be better off if they joined forces.Sr: Јована је пристала, спремна да успори и ужива у путу.En: Jovana agreed, ready to slow down and enjoy the journey.Sr: То је било ново искуство за обоје.En: It was a new experience for both.Sr: Једног сунчаног јутра, док су корачали кроз шуму, водич показа на гранама дрвета.En: One sunny morning, as they were walking through the forest, the guide pointed to the branches of a tree.Sr: Био је то ретки птица којег су обоје тражили.En: There was the rare bird they both were seeking.Sr: У тишини и фасцинацији, Милан и Јована су ухватили савршене кадрове.En: In silence and fascination, Milan and Jovana captured the perfect shots.Sr: Док су гледали кроз своје објективе, осетили су заједничку дивну везу.En: As they looked through their lenses, they felt a wonderful connection.Sr: Милан је осетио топлину према Јовани, а она је научила да цени тренутке заједништва.En: Milan felt warmth towards Jovana, and she learned to appreciate moments of togetherness.Sr: Оба су се смејала и договорила да наставе да истражују природу заједно.En: They both laughed and agreed to continue exploring nature together.Sr: Заједнички рад и дељење искуства је волшебно преобратио и Милана и Јовану.En: The combined work and shared experience magically transformed both Milan and Jovana.Sr: Милан је постао друштвенији, ценивши везе са људима.En: Milan became more sociable, appreciating connections with people.Sr: Јована је научила радост сарадње и стрпљења, и схватила је дубље значење свог рада.En: Jovana learned the joy of collaboration and patience and realized the deeper meaning of her work.Sr: Путовање је било тек почетак њихове нове, блиставе везе у трагању за лепотом природе.En: The journey was just the beginning of their new, bright relationship in the quest for the beauty of nature. Vocabulary Words:blossomed: процветалоdense: густомshimmering: светлуцавомprestigious: престижниexperiences: искустваclashed: сукобљавалиsilence: тишинаliveliness: живахностtension: тензијеpersuade: убедиforces: снагеfascination: фасцинацијиcaptured: ухватилиlenses: објективеconnection: везуappreciate: цениsociable: друштвенијиcollaboration: сарадњеpatience: стрпљењаsharing: дељењеtransformed: преобратиоquest: трагањуbeauty: лепотомguide: водичrealized: схватиоagreed: присталаjourney: путовањеtogetherness: заједништваrare: реткиquiet: тихи

Afera Litijska, ki je odnesla takratno pravosodno ministrico Dominiko Švarc Pipan, se nadaljuje s kazenskim pregonom nekaterih vpletenih. Nacionalni preiskovalni urad je namreč podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ena fizična oseba pa je ovadena zaradi ponarejanja listin pri nakupu sodne stavbe. Druge teme: - Socialni partnerji pred podpisom dogovora, prelomnim za pokojninsko reformo - Vodja francoske skrajne desnice Le Pen spoznana za krivo zlorabe evropskih sredstev - Del Logatca kljub vnovičnem vzorčenju brez pitne vode. Tako bo ostalo vsaj do jutri.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi različne aktivnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Saro Ahlin Doljak, ki je odvetnica, profesorica na Evropski pravni fakulteti, mediatorka in pisateljica. Njeno življenje od leta 2011 zaznamuje multipla skleroza, zaradi katere ne more govoriti in je gibalno ovirana, zato uporablja invalidski voziček. Vendar pa je diagnoza in zapleti bolezni niso ustavili. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Današnja Frekvenca X je v znamenju pomladi. V tem delu leta je na severni polobli vse bolj očitno, da pomlad iz leta v leto prehiteva, to pa vpliva na hitrejše cvetenje rastlin in sproža neusklajenost razvojnih ciklov živali. Naša osrednja gostja bo Američanka Camille Parmesan, ki je kot ena prvih z raziskavami selitev metuljev v 90. letih prejšnjega stoletja empirično dokazala delovanje podnebnih sprememb na naravo. Maja Ratej ob njej gosti še vrsto slovenskih strokovnjakov, ki prehitevanje pomladi spremljajo v sadovnjakih, med opraševalci in pticami. Gostje: dr. Camille Parmesan, raziskovalni center CNRS v Franciji, vodilna znanstvenica pri IPCC, dr. Matej Stopar, Kmetijski inštitut Slovenije, dr. Danilo Bevk, Nacionalni inštitut za biologijo, dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo. Zapiski: Akcija Pru Čmru Članek Camille Parmesan iz leta 2003 Fotografija: Ricardo B. Brazziell / Austin American-Statesman

Izplen telefonskega pogovora med Trumpom in Putinom nejasen, Ukrajina in Rusija z novimi napadi.Bruselj predstavil načrt o krepitvi evropske obrambe, ki naj bi prinesel 800 milijard evrov naložb. Nacionalni posvet o krepitvi odpornosti na Brdu pri Kranju: V čase, ki prihajajo, ne smemo priti nepripravljeni. V izraelskih napadih na Gazo v zadnjih dneh umrlo več sto ljudi. Kaj to pomeni za nadaljevanje mirovnega procesa?Papež ponoči brez maske za mehansko predihavanje.Vreme: Popoldne in jutri bo večinoma jasno, z dnevnimi temperaturami od 10 do 19 stopinj C.

Fluent Fiction - Serbian: From Nerves to New Hopes at Beograd's Art Gala Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.com/sr/episode/2025-03-08-23-34-01-sr Story Transcript:Sr: Пролеће је у Београду поробило маглинку града својим свежим дахом и светло је испунуло све улице.En: Spring in Beograd captivated the city's mist with its fresh breath, and light filled all the streets.Sr: У Националном музеју Србије, свечано је било отварање изложбе уметности поводом Међународног дана жена.En: At the Nacionalni muzej Srbije (National Museum of Srbija), there was a grand opening of an art exhibition in honor of International Women's Day.Sr: Просторна галерија, осветљена топлим светлом, препуна је посетиоца.En: The spacious gallery, illuminated by warm light, was full of visitors.Sr: Под великим лустерима, људи у свечаним оделима лагано су прелазили од једног дела до другог, дискутујући о уметности.En: Under large chandeliers, people in formal attire slowly moved from one part to another, discussing art.Sr: У средини свега тога био је Милош.En: In the midst of all this was Miloš.Sr: Он је био ентузијаста уметности и имао је скривену жељу да постане кустос.En: He was an art enthusiast with a hidden desire to become a curator.Sr: Али сада је, више од свега, желео да остави утисак на директора музеја, надајући се да ће обезбедити праксу.En: But now, more than anything, he wanted to make an impression on the museum director, hoping to secure an internship.Sr: Осећај нервозе га је прогонио, бојећи се да му недостаје кредибилитет и искуство.En: A feeling of nervousness haunted him, fearing that he lacked credibility and experience.Sr: Крај њега су стајали Ана и Стефан, његови добри пријатељи.En: Next to him stood Ana and Stefan, his good friends.Sr: Ана је погледала Милоша, приметивши његову нервозу.En: Ana looked at Miloš, noticing his nervousness.Sr: "Мили, зашто не започнеш разговор с неким?En: "Mili, why don't you start a conversation with someone?Sr: То ће те опустити", предложила је.En: That will relax you," she suggested.Sr: Милош је одлучио да скупи храброст.En: Miloš decided to muster up the courage.Sr: Пришао је групи која је дискутирала о једном живописном слици.En: He approached a group discussing a vibrant painting.Sr: Почео је страсно говорити о слици, објашњавајући зашто га фасцинира и како она одражава емоције уметника у посебном стилу.En: He started to speak passionately about the painting, explaining why it fascinated him and how it reflected the artist's emotions in a unique style.Sr: Његова речитост и страст полако су привукли пажњу присутних.En: His eloquence and passion gradually attracted the attention of those present.Sr: Директор, стојећи недалеко, ухватио је део Милошеве дискусије.En: The director, standing not far away, caught a portion of Miloš's discussion.Sr: Интригиран, пришао им је.En: Intrigued, he approached them.Sr: "Чини се да знате много о уметности.En: "It seems you know a lot about art.Sr: Причајте ми још", рекао је директор.En: Tell me more," the director said.Sr: Милошу срце убрза, али је успео да настави са истом жаром.En: Miloš's heart raced, but he managed to continue with the same fervor.Sr: Разговор је постао дужи и продубљенији.En: The conversation became longer and more in-depth.Sr: Директор је био задивљен Милошевим разумевањем и ентузијазмом.En: The director was impressed with Miloš's understanding and enthusiasm.Sr: Када је разговор завршен, Милош је сањао да чује речи које је толико прижељкивао: "Треба ми неко ко има такву страст.En: When the conversation ended, Miloš dreamt of hearing the words he so desired: "I need someone with such passion.Sr: Био бих срећан да те примим као приправника у нашем тиму.En: I would be happy to have you as an intern on our team."Sr: "Милош је био одушевљен.En: Miloš was thrilled.Sr: Успео је.En: He had succeeded.Sr: Страх и сумња замењени су новостеченим самопоуздањем у своје способности и страст према уметности.En: Fear and doubt were replaced with newfound confidence in his abilities and passion for art.Sr: Са осмехом на лицу, знао је да је на правом путу да оствари своју жељу.En: With a smile on his face, he knew he was on the right path to fulfilling his desire.Sr: Ана и Стефан су поносно климали главама, осећајући срећу за свог пријатеља у овом новом почетку.En: Ana and Stefan nodded proudly, feeling happiness for their friend in this new beginning.Sr: Земља његових снова постала је реалност, а музика пролећа и уметности испуњавала је његово срце.En: The land of his dreams became a reality, and the music of spring and art filled his heart. Vocabulary Words:captivated: поробилоmist: маглинкаillumination: осветљењеchandelier: лутерformal: свечаниhonor: поводомgallery: галеријаexhibition: изложбаcurator: кустосimpression: утицајcredibility: кредибилитетhaunted: прогониоfascinated: фасцинираeloquence: речитостpassion: страстintrigued: интригиранfervor: жарin-depth: продубљенијиenthusiasm: ентузијазамinternship: праксаconfidence: самопоуздањеfulfilling: остваритиdesire: жељаvibrant: живописанemotions: емоцијеsecured: обезбедитиdiscussion: дискусијаimpression: утисакsuccess: успеоreality: реалност

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi razne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Tilna Ribnikarja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.

Zakaj so rjave alge in morski travniki ključni za ekološko ravnovesje in kakšen je njihov potencial pri shranjevanju ogljika? Kako znanstveniki ugotavljajo razloge za upad določenih vrst in kakšne rešitve razvijajo za njihovo vnovično naselitev? Zakaj v našem morju ni več bračiča? Kakšno je stanje biotske raznovrstnosti v severnem Jadranu? O tem, in o drugih temah, pomembnih za ohranjanje pestrosti življenja v morjih bomo v današnji oddaji Morje govorili s priznano morsko biologinjo dr. Martino Orlando Bonaca, letošnjo dobitnico nagrade Miroslava Zeia za izjemne dosežke, ki jo podeljuje Nacionalni inštitut za biologijo.

Gospodinjstva bodo vsaj do julija v celoti oproščena plačila prispevka za obnovljive vire energije.Zaposleni v slovenskih zaporih s protesti opozorili na slabe delovne razmere: Če nam vlada ne bo prisluhnili, bomo zaostrili sindikalne dejavnosti.Nov plačni sistem v javnem sektorju: Župani in poslanci veseli, čistilke in medicinske sestre razočarane.Incident v Münchnu: V množico z avtom zapeljal 24-letni Afganistanec, ranjenih več ljudi, policija sumi, da je šlo za napad.Donald Trump v telefonskem pogovoru z Vladimirjem Putinom o končanju vojne v Ukrajini, ZDA bodo Kijevu še naprej pomagale, a v zameno za naravna bogastva.Nacionalni preiskovalni urad v povezavi z mafijskim umorom Satka Zovka v zadnjih dneh pridržal štiri ljudi, tožilka Mateja Gončin spet ostala brez varovanja - komentar penologinje doktorice Damjane Žišt.Predstavljen sklepni dokument sinode - gre za proces soodgovornosti vseh članov Cerkve, ki bo trajal več generacij.13. februar je svetovni dan radia - še vedno velja za najzanesljivejši medij.Šport: Nogometaši Celja in Olimpije v boj za osmino finala evropske konferenčne lige.Vreme: Jutri bo na Primorskem deževalo, drugod povečini snežilo.

V drugi epizodi o prehranskih dopolnilih nadaljujemo pisanje slovarja o najbolj prodajanih in oglaševanih izdelkih. Ali je magnezij res treba jemati ob mišičnih krčih? Je omega-3 učinkovita kot preventiva? Kaj pa kolagen, ali se resnično dokoplje do zadnjega nohta? Kako je v praksi in komu se predpisuje prehranska dopolnila? Kaj pa otroci - res potrebujejo te izdelke za boljšo rast in razvoj možganov? Tole je nekaj poudarkov druge oddaje Frekvence X o prehranskih dopolnilih. Sogovorniki so: - dr. Nada Rotovnik Kozjek, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani,  - Mia Majerr, klinična dietetičarka, oddelek za klinično prehrano Onkološkega inštituta v Ljubljani, - dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko, - dr. Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje in - dr. Tanja Varl Turk, Center za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide skozi raznovrstne dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali doktorico Tjašo M. Kos. Z njo se je pogovarjala Lara Gril.

Agencija za energijo kljub pozivom ohranja nov sistem obračunavanje omrežnine.Gospodarstvo skrbijo ukrepi te vlade; pričakuje ukrepe, ki bodo spodbujali in ne zavirali.Gorenak pred interpelacijo Poklukarja: presenečen bom, če bo minister ostal na položaju.Slovenija od jutri brez guvernerja in brez glasovalnih pravic v Evropski centralni Banki.Zavod za zaposlovanje: v minulem letu najnižja brezposelnost v zgodovini Slovenije.Podjetje Meta v ZDA napovedalo konec preverjanja dejstev na Facebooku, na lažne novice bodo opozarjali uporabniki sami. Pred 30 leti pri frančiškanih na Kostanjevici zaživela prva Skupnost srečanje v Sloveniji.Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje: Če ste bolni, ostanite doma!ŠPORT: Naši rokometaši proti Katarcem do druge zmage na drugi od treh pripravljalnih tekem pred svetovnim prvenstvom.Vreme: Oblačnost bo od zahoda narašča; jutri oblačno in deževno, pihal bo jugozahodnik.

Čeprav so se najpomembnejše in najusodnejše zgodbe leta 2024 spisale na Bližnjem vzhodu in v Združenih državah Amerike, je bilo letošnje leto zelo pomembno - morda celo prelomno - tudi za Evropo. Še več držav se je nagnilo v desno, v Franciji in Nemčiji sta Nacionalni zbor in Alternativa za Nemčijo postali prva in druga najmočnejša stranka. Ob koncu leta je v Nemčiji padla vlada Olafa Scholza, nemško gospodarstvo je v težavah. Na ravni Evropske unije je vse več zavedanja, da institucije in države članice potrebujejo konsenz in enotnost, da bi se soočili z izzivi sodobnega sveta. Preseganje delitev in iskanje soglasja bo naloga evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. O najpomembnejših poudarkih evropske politike in družbe smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Markom Lovcem.

Mi, naš snovni svet, naše misli in naša prepričanja se spreminjajo. Vse to se dogaja na tekočem traku časa, ki mu ne moremo določiti ne konca ne začetka, čeprav ritmi dneva in noči, letnih časov, gibanja nebesnih teles in konsenzi človeških družb, izraženi v urah in koledarjih, vseeno lahko večkrat zapored ali neskončno velikokrat zarišejo začetke in konce; ti se sklenejo v isti točki, oddaljujejo, približujejo, vračajo in znova sklenejo.Tako kot letni krogi, ki se v našem časovnem pasu začenjajo pozimi in se pozimi, vsako leto znova, istega datuma, tudi končujejo. Na podlagi stalne razstave Slovenskega etnografskega muzeja Človek in čas: Od ponedeljka do  večnosti, tokrat v oddaji Sledi časa o odnosu človeka do časa, razumskem in čustvenem dojemanju časa ter urah, ki nam merijo čas, in urarjih, ki merilnike našega časa popravljajo. Pri razstavnem projektu sta sodelovali tudi kustosinji dr. Janja Žagar in dr. Tanja Roženbergar, medtem ko so ure ena izmed  pomembnih raziskovalnih vsebin tudi v Pokrajinskem muzeju Kočevje, kjer se jim še posebej posveča kustosinja Živa Pogorelec. V času digitalizacije, ko so telefonske in druge naprave nadomestile koledarje in najrazličnejše merilnike časa, se izgublja se tudi pomen znanja in manualnega dela, materialne in nematerilane dediščine, zato je popravilo mehanskih ur že vpisano v Nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Tudi v Pokrajinskem muzeju Celje so se zato, da rokodelstvo, tudi urarstvo, ne bo odšlo v pozabo, odločili za pravo Ulico obrtnikov in učenje teh veščin.

Bite. Smo v eni najčistejših držav na svetu in najčistejši državi v Afriki. Dobrodošli v Ruandi.

Visoko v Alpah se dogaja nekaj, kar je še nedolgo nazaj veljalo za nepredstavljivo. Ledeniki, stoletja stabilni in mogočni, se talijo s hitrostjo, ki presega vse, kar smo videli doslej. Po ocenah znanstvenikov naj bi do konca stoletja izginilo več kot 90 % alpskih ledenikov – samo letos so švicarski izgubili kar 2,5 % svoje prostornine. Pred stoletjem je bilo na območju Švice še 4.000 ledenikov, danes jih ostaja le še četrtina. Slovenija premore dva mikro ledenika, Triglavskega in ledenik pod Skuto, ki sta zaradi toplih talilnih sezon tik pred izginotjem. Taljenje prinaša številne posledice: motnje v oskrbi s pitno vodo, večjo ranljivost za naravne nesreče in naraščajočo nevarnost za obiskovalce gora.Sogovorniki:mag. Miha Pavšek, višji strokovnoraziskovalni asistent, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melikadr. Jure Tičar, znanstveni sodelavec, ZRC SAZU Geografski inštitut Antona Melikadr. Renato Roberto Colucci, raziskovalec, italijanski Nacionalni svet za raziskave, Inštiut za polarne znanosti

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Nekdaj je bilo smučanje v Sloveniji brez prave konkurence. Smučišč, predvsem tistih majhnih, z eno žičnico ali celo le z vrvnimi vlečnicami, je kar mrgolelo, osnovne šole so imele zaloge smučarske opreme. Danes je drugače, podnebne razmere so naredile svoje, majhna smučišča izumirajo. Zdi se, da smučanje vedno bolj postaja šport elite. O tem so nedavno govorili na okrogli mizi v Alpskem smučarskem muzeju v Begunjah, Aleš Smrekar pa je srečanje izkoristil tudi za iskanje morebitnega odgovora na bolj retorično vprašanje: "Ali je smučanje še slovenski nacionalni šport?"Sogovorniki: dr. Andreja Štelcar, pediatrinja Uroš Zupan, direktor Smučarske zveze Slovenije Boštjan Paradiž, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Dejan Plastovski, direktor direktorata za šport, ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport Luka Vrančič, direktor Turizma Kranjska Gora

V okviru Vseslovenske akcije ozaveščanja in socialnega vključevanja invalidov z naslovom Vidiš človeka ali invalidnost, ki invalide prek raznolikih dejavnosti vključuje v javnost in družbo, je nastalo nekaj pogovorov, ki jih boste lahko slišali v oddaji Med štirimi stenami. Akcijo organizira Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije z namenom, da javnost spozna uspehe in zanimive življenjske zgodbe posameznikov, ki znajo kljub invalidnosti izkoristiti svoje prednosti in stopajo po edinstvenih poteh. Danes boste spoznali Nina Batagelja. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.

Uporaba prehranskih dopolnil se je v zadnjih letih v Sloveniji izjemno povečala. Vse več je tudi ponudnikov, ki s spornim oglaševanjem skušajo zabrisati mejo med prehranskimi dopolnili in zdravili. Ali so prehranska dopolnila res bližnjica do zdravja, kako varna so, koliko je kršitev na področju oglaševanja prehranski dopolnil, kakšne so kazni in zakaj kršitelji kljub kaznim nadaljujejo s spornim oglaševanjem prehranskih dopolnil. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Andreja Mojškrc, inšpektorica z zdravstvenega inšpektorata; Tomaž Gorjanc, vodja sektorja za elektronske medije na AKOS; Urška Blaznik, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Jaka Repanšek, predsednik oglaševalskega razsodišča pri SOZ.

Nastavlja se štrajk bolničkog osoblja. Vozači kola hitne pomoći prekinuli štrajk. Oni kažu – zbog prijetnji, dok resorni ministar kaže da je njima štrajk - zakonom zabranjen. Lokalna zajednica u općini Dvor na Uni zabrinuta jer se nastavljaju pripreme za izgradnju centra za smještaj nisko i srednje radioaktivnog otpada, a da studija utjecaja na okoliš još nije napravljena. Još manje od mjesec dana je rok za izbor 10 sudaca Ustavnog suda, za što je potrebna dvotrećinska većina u Saboru, a da pregovori vladajućih i oporbe nisu ni počeli. Nacionalni plan stambene politike predstavljen članovima saborskog Odbora za prostorno uređenje i graditeljstvo.

Slovenija je gostila največjo evropsko komunikološko konferenco, kjer so potekale razprave o vlogi medijev in komunikacije v času političnih konfliktov, okoljskih groženj, pandemij in vpliva umetne inteligence. Motnje in šumi v politiki, gospodarstvu, zdravju in tehnologiji so preoblikovali komunikacijo in ustvarili družbeno nepredvidljivost s potencialno negativnimi posledicami. Pri tem je še posebej pomembna vloga javnih medijev, ki pa so v različnih evropskih državah pod vse večjim političnim in kapitalskim pritiskom. Poleg slovenskih se spoznamo z aktualnimi razmerami na Poljskem, v Nemčiji in na Finskem. Kako kakovostno upravljati javne medijske servise, kako jim zagotoviti neodvisnost in poskrbeti za prilagoditev sodobnim razmeram in potrebam? Sogovorniki: prof. dr. Beata Klimkiewicz, Jagelonska univerza v Krakovu; prof. dr. Mina Horowitz, Univerza v Helsinkih; prof. dr. Barbara Thomass, raziskovalka medijev in članica sveta ZDF; prof. dr. Marko Milosavljević, Fakulteta za družbene vede.

Fluent Fiction - Serbian: Lost Legends: The Secret Quest in Tara's Hidden Cave Find the full episode transcript, vocabulary words, and more:fluentfiction.org/lost-legends-the-secret-quest-in-taras-hidden-cave Story Transcript:Sr: Лука је гледао кроз прозор аутобуса док су облаци сивог неба прелетали изнад планине.En: Luka je gledao kroz prozor autobusa dok su oblaci sivog neba preletali iznad planine.Sr: Јесен је свуда била у пуном сјају—дубоки црвени и златни листови покривали су земљу, а прохладан ваздух испуњавао је плућа свежином.En: Jesen je svuda bila u punom sjaju—duboki crveni i zlatni listovi pokrivali su zemlju, a prohladan vazduh ispunjavao je pluća svežinom.Sr: Екскурзија у Национални парк Тара је обећавала авантуру, али Лука је имао другачији циљ.En: Ekskurzija u Nacionalni park Tara je obećavala avanturu, ali Luka je imao drugačiji cilj.Sr: Милена је седела поред њега, проницљиво га посматрајући.En: Milena je sedela pored njega, pronicljivo ga posmatrajući.Sr: „Лука, сигурно ћеш кренути у потрагу за том пећином, зар не?“ упитала је.En: „Luka, sigurno ćeš krenuti u potragu za tom pećinom, zar ne?“ upitala je.Sr: Била је авантуристкиња, увек спремна да открије истину.En: Bila je avanturistkinja, uvek spremna da otkrije istinu.Sr: „Наравно, али морамо бити опрезни“, одговорио је Лука, док је вадећи мапу из торбе покушавао да смисли план.En: „Naravno, ali moramo biti oprezni“, odgovorio je Luka, dok je vadeći mapu iz torbe pokušavao da smisli plan.Sr: Знао је за легенду о сликару који је овде наводно оставио уметничко дело у давно заборављеној пећини.En: Znao je za legendu o slikaru koji je ovde navodno ostavio umetničko delo u davno zaboravljenoj pećini.Sr: Никола је пришао, осећајући несигурност.En: Nikola je prišao, osećajući nesigurnost.Sr: „Да ли је ово мудро? Чувар парка је упозорио да нико не иде с пута“, рекао је скептично, гледајући Луку.En: „Da li je ovo mudro? Čuvar parka je upozorio da niko ne ide s puta“, rekao je skeptično, gledajući Luku.Sr: „Разумем твоје бриге, Никола, али ово је јединствена прилика“, одговорио је Лука, покушавајући да убеди пријатеља.En: „Razumem tvoje brige, Nikola, ali ovo je jedinstvena prilika“, odgovorio je Luka, pokušavajući da ubedi prijatelja.Sr: На крају, Милена и Лука су успели да убеде Николу да им се придружи, иако његов инстинкт говорио другачије.En: Na kraju, Milena i Luka su uspeli da ubede Nikolu da im se pridruži, iako njegov instinkt govorio drugačije.Sr: Чим су стигли у парк, група је кренула стазама кроз густе шуме.En: Čim su stigli u park, grupa je krenula stazama kroz guste šume.Sr: Лишће је шуштало под ногама, а ветар се играо њиховим косама.En: Lišće je šuštalo pod nogama, a vetar se igrao njihovim kosama.Sr: Лука је тихо сигнализирао Милени и Николи и њих троје су се полако, али храбро изгубили иза једног грма, скрећући с пута.En: Luka je tiho signalizirao Mileni i Nikoli i njih troje su se polako, ali hrabro izgubili iza jednog grma, skrećući s puta.Sr: Док се пејзаж мењао и облаци најављивали олују, срце им је убрзано куцало.En: Dok se pejzaž menjao i oblaci najavljivali oluju, srce im je ubrzano kucalo.Sr: Пронашли су улаз у пећину, скривен иза густог растиња.En: Pronašli su ulaz u pećinu, skriven iza gustog rastinja.Sr: Лукина радозналост је растирала било какав страх—осетио је да је на прагу нечега великог.En: Lukina radoznalost je rastirala bilo kakav strah—osetio je da je na pragu nečega velikog.Sr: Скакутали су по каменим површинама пећине све док грмљавина није осветлила мрак, подсећајући их на реалност.En: Skakutali su po kamenim površinama pećine sve dok grmljavina nije osvetlila mrak, podsećajući ih na realnost.Sr: „Морамо се вратити“, позвао је Никола, док је киши почела да падају све јаче.En: „Moramo se vratiti“, pozvao je Nikola, dok je kiša počela da pada sve jače.Sr: Не желећи да ризикују, вратили су се натраг, али не пре него што је Лука заметио мали предмет у сенци пећине.En: Ne želeći da rizikuju, vratili su se natrag, ali ne pre nego što je Luka zametio mali predmet u senci pećine.Sr: Био је то комадић старог платна, делић историје које је обећавао тајанствену причу.En: Bio je to komadić starog platna, delić istorije koje je obećavao tajanstvenu priču.Sr: Када су се вратили у групу, Лука је схватио једну важну ствар – пријатељи су вреднији од било какве тајне.En: Kada su se vratili u grupu, Luka je shvatio jednu važnu stvar – prijatelji su vredniji od bilo kakve tajne.Sr: Без Николе, не би никада имао храбрости да се врати.En: Bez Nikole, ne bi nikada imao hrabrosti da se vrati.Sr: Осећао је захвалност јер није све у самоистраживању; понекад је важније поделити авантуру са другима.En: Osećao je zahvalnost jer nije sve u samoistraživanju; ponekad je važnije podeliti avanturu sa drugima.Sr: Нека тајне остану за други пут, сада је време да се ужива у тренуцима са пријатељима.En: Neka tajne ostanu za drugi put, sada je vreme da se uživa u trenucima sa prijateljima. Vocabulary Words:gazed: гледаоclouds: облациautumn: јесенsheen: сјајchilly: прохладанexhilaration: свежинаexcursion: екскурзијаventure: авантураintent: циљkeenly: проницљивоquest: потрагаcave: пећинаadventurer: авантуристкињаprudent: опрезанunveiled: откријеlegend: легендаallegedly: наводноartwork: уметничко делоuncertainty: несигурностwarnings: упозорењаwiseness: мудростunique: јединственаinstinct: инстинктdense: густfoliage: лишћеrustled: шушталоveered: скренулиlandscape: пејзажlooming: најављивалиthunderstorm: олуја

Danes pa nekaj o prehranjevalnih praksah slovenske mladine. O tem, kdo kaj jè, kdo česa ne jè in zakaj. Skratka o pojavu, ki ga imenujemo »izbirčnost,« pogovorno »zbirčnost«, globoko na slovenskem podeželju pa »kočljivost«, celo »špuravost« ali »žnetlavost«, naši stari pa so mu rekli tudi »lišpavost.« V Sloveniji imamo prehrano za šolajočo se mladino subvencionirano. Obstajajo različne kategorije, odvisno od premoženjskega stanja družine oziroma skrbnikov, ostaja pa dejstvo, da imajo lahko osnovnošolci subvencionirano malico in kosilo, srednješolci pa malico. Ukrep, čeprav je pogosto politično manipuliran, se kljub vsemu zdi eden najbolj socialnih ukrepov države in je eden redkih, ki smer plovbe slovenske barke drži v pravi smeri. Ampak kot je navada, se je zapletlo tudi pri tem ukrepu. Muslimanska skupnost v Sloveniji je izvedla raziskavo, med katero so preverili stanje šolske prehrane glede na ponudbo svinjskega mesa. Kot vemo, je v tej verski praksi uživanje svinjskega mesa prepovedano. Muslimanska skupnost je še poudarila, da imajo njihovi otroci ustavno pravico dobiti jedilnik brez te vrste mesa. Na isti čoln so takoj skočili še vegetarijanci, ki bi jim redna ponudba vegetarijanskega obroka prav tako olajšala življenje, ker se ne bi bilo treba več vznemirjati, da bi njihov sonček prišel v stik z mesekom. Potem v nizkem štartu čakajo še vegani, ki so že do zdaj trdili, da je v šolah pogosto citiran verz Ježek bežek, kam pa kam greš ves s hruškami obdan … … ideološko obarvan, ker se norčuje iz prepričanja, da je treba odklanjati vso hrano živalskega izvora. A treba je vedeti, da muslimani niso edina religijska skupina v slovenski šoli z željo po prilagojenem jedilniku. Večinsko katolištvo bi v petkih absolutno uživalo ribe, v postnem času pa prosijo, če bi lahko država subvencionirala samo kruh in vodo. Ampak seveda se tu še ne konča. Sicer majhna, a vseeno obstoječa skupnost hindujcev apelira na zakonodajalca, da z jedilnikov umakne govedino, judovska skupnost se pridružuje muslimanski, kar je izjemno redek primer, pri prepovedi svinjine; po drugi strani pa se učenci, katerih starši prihajajo iz azijskega sveta, sprašujejo, čemu slovenske šole ne ponujajo pasjega mesa. Ki je menda zdravo in za šolajočo se mladino tako koristno. Sicer ni podatka, če imamo v slovenskih šolah koga z mongolskim kulturnim in religioznim vzorcem, ampak bog ne daj mu postreči ribo, polinezijskim učencem pa ne mleka in mlečnih izdelkov. Ampak ne smemo se ustaviti le pri religioznih ali kulturnih praksah. Šole morajo poskrbeti tudi za dietno kuhinjo; brezglutenski obroki se zdijo razumna zahteva, potem pa so tu še učenci, ki so intolerantni na laktozo ali trpijo za diabetesom. Ves ta sprehod skozi različne kombinacije jedilnikov pa je bil potreben, da se dokopljemo do bistva vsega problema. Če bi bili starši modrejši, se ne bi ukvarjali, kaj jedo otroci, ko so v šoli, ter bi bili veseli, da sploh jedo – privilegij, ki je na planetu vse manj samoumeven. Potem pa so tu še šolske kuharice. Kot vemo vsi, ki smo se prikotalili skozi osnovnošolsko šolanje … Lahko se zameriš ravnatelju, lahko se zameriš učiteljici matematike, kar je zelo pogosto, lahko se zameriš celo knjižničarki, ne smeš pa se zameriti kuharici v šolski kuhinji. In – ali hišniku, o čemer pa bomo govorili ob drugi priložnosti. Kot je staršem z nerazumnimi, nesmotrnimi in razvajenimi stališči in zahtevami uspelo uničiti že mnogo dobrega v slovenski šoli, jim bo z vtikanjem nosu v lonce šolskih kuhinj slej kot prej uspelo uničiti tudi šolsko prehrano. Univerzalno pravilo je: vsi otroci so lačni in vsi otroci so po malem izbirčni. Ampak otroški svet je narejen praktično in se izbirčnost ali preference pri hrani uravnajo same od sebe. Prejšnje generacije, ki smo doživele višek kulinarične ponudbe malic pri sendviču s pariško, smo religiozne, kulturne in zdravstvene omejitve med populacijo regulirale s tem, da so deklice dale salamo iz sendviča dečkom, ti pa deklicam nazaj rezino sira. Pa so bili zadovoljni kulturni vzorci in vsi bogovi na panteonu. Ampak seveda se izbirčnost ne konča v osnovnih in srednjih šolah. Kje pa! Ker se socialnost obroka razteza tudi na študentsko populacijo – spet trdimo, da gre za pohvalno in dobrodošlo prakso – se je z začetkom študijskega leta začelo komplicirati tudi tam. Če spomin ne vara, so se prvi boni na univerzi v Ljubljani, ki je tedaj nosila neko drugo ime, pojavili v prvi polovici osemdesetih let dvajsetega stoletja. Ker so na začetku veljali za vse izdelke v študentskih kantinah, so bile prve generacije študentov subvencionirane od države s pivom, kar je bil zelo socialen, a nekoliko manj študijsko naravnan ukrep. Pozneje so se boni spremenili do oblike, ki jo poznamo danes, ko ponudniki študentske prehrane, trenutno jih je 220, ponujajo prehrano v 307 lokalih. Večinoma seveda v Ljubljani, študentske organizacije pa poudarjajo, da se je število ponudnikov v zadnjih osmih letih skoraj prepolovilo; sklepamo, da ima to nekakšno povezavo z ljubljanskim turističnim boomom. Se pravi; bolj kot je hrano mogoče prodati turistom, manj je interesa prodati jo študentom. A to še ni vse. Zapletlo se je pri kakovosti prehrane. Ponovno brez podatkov in najbrž narobe sklepamo, da so prve generacije, ki jim je bilo dovoljeno biti izbirčen v osnovni šoli, zapustile šolske klopi in se preselile v predavalnice. Tako imamo pobudo različnih študentskih društev, da se boni omejijo ali ukinejo, nadomestijo pa naj jih študentske menze, ki bi lahko bolje skrbele za zdrave in uravnotežene obroke, kot to počnejo lokavi gostilničarji, ki jih zanima samo profit. Še več; v razgreto ozračje se je vključil celo Nacionalni inštitut za javno zdravje s projektom »Dober tek študent«. V septembru 2023 so izvedli vizualno oceno 35 obrokov, izbranih glede na najpogosteje unovčene študentske bone. Z Nacionalnega inštituta so sporočili, da bodo letos šli še korak dlje. Letos izbrane obroke ne bodo le vizualno ocenili, temveč jih bodo tudi poskusili, s čimer bomo dobili nov kamenček pri borbi za zdravo in uravnoteženo prehrano študentov. Kot vidimo, so bitke na bojnem polju subvencionirane prehrane naše mladeži – ki se bojujejo tako v kuhinjah kot v poslanskih klopeh, sploh pa za štirimi stenami domov, kjer se otroci pritožujejo nad teksturami, okusi in postrežbo – besne in pri mesnih obrokih celo krvave. In najbrž se nikjer v našem javnem življenju tolikokrat ne omeni ustava republike Slovenije kot pri subvencionirani šolski prehrani. Zaradi tega se »Ustavna komisija« državnega zbora zavzema, da bi s tresočo kuhalnico kot ustavno dopolnilo v ustavo dodali ne člen, temveč celotno »Slovensko kuharico« Felicite Kalinšek, kar bi posledično vsem šolajočim se v Sloveniji omogočilo ustavno pravico, da jedo točno tisto, kar jim paše.

Ameriški predsednik Joe Biden se po neuspeli debati z Donaldom Trumpom brani pred pritiski naj odstopi od kandidature. Tudi v njegovi stranki ga pozivajo naj to stori kot pravi domoljub. Sam pravi, da tega ne bo storil ravno zato, ker je domoljub. V tem tednu je Biden v Washingtonu gostil vrh zveze Nato, kjer so Ukrajini obljubili nove pošiljke sistemov zračne obrambe patriot. Na parlamentarnih volitvah v Franciji je v drugem krogu prišlo do preobrata, saj je desničarski Nacionalni zbor zasedel šele tretje mesto, zmagalo pa je levo zavezništvo Nova ljudska fronta. V evropskem parlamentu pa bo Nacionalni zbor del nove politične skupine Patrioti za Evropo, ki jo je pomagal ustanoviti predsednik madžarske vlade Viktor Orban. O vseh vrstah patriotov, pravih in manj pravih, tokrat v Labirintih sveta razmišlja Matej Hrastar.

Drugi krog parlamentarnih volitev v Franciji je poskrbel za preobrat. Po projekcijah je zmagovalec prvega kroga, skrajno desni Nacionalni zbor na tretjem mestu, največ mandatov pa se obeta levici. Vodja skrajno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon je poudaril, da je treba zdaj strogo spoštovati voljo ljudstva. Po njegovih besedah je bil poraz predsednika Emanuela Macrona in njegove koalicije jasno potrjen. Ostali poudarki oddaje: - Delo na upravnih enot od danes znova nemoteno. - Poslanke in poslanci danes z vprašanji premieru Golobu o aferi Litijska in nakupu računalnikov. - Pesem Neznano Žana Vidca zmagovalka letošnjih Melodij morja in sonca.

Drugi krog predčasnih in nepredvidljivih parlamentarnih volitev v Franciji prinaša negotovo prihodnost ne le za ustanovno članico Evropske unije, ampak tudi za samo povezavo. Skrajno desni Nacionalni zbor je na poti iz dolgoletnega političnega obrobja do prevzema krmila vlade, sredinsko zavezništvo predsednika Emanuela Macrona pa kljub reformam za modernizacijo države do katastrofalnega poraza. Je Francija na pragu zgodovinskega preoblikovanja političnih sil v državi? Tema tokratnega Studia ob 17-ih z voditeljico Sandro Krišelj in gosti ekonomistom Rokom Sprukom, sociologom in filozofom Stojanom Pelkom, filozofom in teologom Edvardom Kovačem ter dopisnico RTV Slovenija Mojco Širok.

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Veter in valovi so v zadnjih dneh s površja morja spet razpihali zaplate sluzi, ki se od sredine junija letos pojavlja takorekoč v celotnem severnem Jadranu. Želatinaste prevleke so mandrače in druge dele naših obal večkrat obarvale v rjavkasto-rumeno barvo. Ta, sicer, povsem naraven in občasen pojav, ne ponuja prav nobenega estetskega užitka morja željnim obiskovalcem. Že zato si večina ne predstavlja, da bi čofotala v sluzi. Vsem, pa tudi tistim, ki jih to ne moti, Nacionalni inštitut za javno zdravje odsvetuje kopanje tam, kjer se je sluz pojavila. Ker se vanjo lahko ujamejo tudi škodljivi organizmi. Kaj pa morski organizmi? Kako nanje vpliva sluzenje? In kakšne so trenutne razmere? Kaj pomeni za ribiče, ki ob letošnji sluzi opozarjajo predvsem na škodo pri ribolovu zaradi delfinov. O vsem tem v tokratni oddaji. Pripravila jo je Lea Širok, ki je preverila tudi, kako se sluzaste zaplate ponoči zasvetijo, če vanje vržeš kamenček.

V Franciji, kot rečeno, poteka prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. Po predvolilnih napovedih bi prvič v zgodovini države lahko zmagala skrajna desnica, desničarski Nacionalni zbor naj bi namreč dobil več kot tretjino glasov in tako več kot podvojil število svojih poslancev. Več glasov kot vladajoči Macronovi liberalci bi po napovedih zbralo tudi levosredinsko zavezništvo Nova ljudska fronta, v katerem so levica, socialisti in zeleni. Obeta se tudi višja volilna udeležba, ki je bila pred dvema letoma nekaj manj kot petdesetodstotna. V oddaji tudi: - Madžarski premier Orban predstavil novo skrajno desno evropsko zavezništvo. - Državno podjetje Gen energija po državi predstavlja projekt drugega bloka krške nuklearke. - Strokovnjaki pred olimpijskimi igrami opozarjajo na velika tveganja zaradi pričakovane vročine in vlage.

Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.Sogovornice: Nina Jugovar, dermatovenerologinja; Nika Juriševič Dolinar, specializantka dermatovenerologije; dr. Simona Uršič, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Ana Gornik, oftalmologinja; Tajka Selan, magistrica industrijske farmacije in Tika Hribar, spletna vplivnica.

Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."

Savezna vlada će uspostaviti program za pomoć žrtvama obiteljskog nasilja koji bježe od nasilnika. Premijer je objavio ovu vijest nakon sastanka s vodećim predstavnicima država i teritorija kako bi se suočili s nacionalnom krizom rodno uvjetovanog nasilja.

Nacionalni preiskovalni urad je po državi preiskal prostore Darsa zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja na škodo družbe. Med drugim naj bi eden od šestih osumljencev drugi družbi omogočil pridobitev 16 miljonov evrov vrednega posla. Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek je ob tem sporočila, da takim mafijskim načinom dela v državi ni mesta. Preiskava poteka pol leta po medijskem razkritju sumov podkupovanja in kartelnega dogovarjanja pri Darsovih poslih. Druge teme: - Socialni partnerji so na današnjem srečanju s premierjem Robertom Golobom naredili korak naprej. Minister za delo Luka Mesec je povedal, da so se dogovorili za oživitev ekonomsko socialnega sveta v prihodnjem mesecu, sam pa si bo prizadeval, da se to zgodi čim prej. Mesec je še povedal, da naj bi vlada jutri obravnavala izhodišča za pokojninsko reformo. - Evropski parlament je potrdil nova javnofinančna pravila za članice, ki bodo začela veljati prihodnje leto. Nova fiskalna pravila so nekoliko bolj prožna kot stara, od držav pa zahtevajo, da postopno zmanjšujejo javni dolg. - Stranke na Hrvaškem po parlamentarnih volitvah začenjajo pogajanja o sestavi vladi in ob tem prehajajo v sklepno fazo pred junijskimi evropskimi volitvami. Nosilec liste HDZ-ja je premier Andrej Plenković, zato so glasna ugibanja, ali želi politično kariero nadaljevati v Bruslju.

Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj? Odpravimo se na epsko potovanje z arktičnimi čigrami, skrivnostnimi netopirji mračniki, veličastnimi metulji monarhi in milijoni kopitarjev v afriških savanah. Gostje: dr. Al Vrezec, Nacionalni inštitut za biologijo; Primož Presetnik, Center za kartografijo flore in favne; dr. Rudi Verovnik, biotehniška fakulteta v Ljubljani; dr. Miha Krofel, biotehniška fakulteta v Ljubljani.

Ususret sezoni gripe, u Australiji je predstavljeno novo cjepivo na bazi matičnih stanica. Stručnjaci kažu da je nova formula osmišljena na način da u boljoj mjeri odgovari na sojeve virusa gripe koji kruže svijetom. Novo cjepivo je uključeno u Nacionalni program cijepljenja, a vlasti se nadaju da će ono zaštiti članove zajednice i smanjiti pritisak na zdravstveni sustav.

Rio Tinto nastavlja rad u Srbiji nadajući se novoj Vladi koja će mu to omogućiti. Srbija i BIH su države u kojima Evropska unija želi da sprovede neokolonijalizam prljavih tehnologija, zato je u Srbiji neophodno sprovesti portugalski scenario. Srbija je najmanje pošumljena zemlja u regionu i najsiromašnija zemlja površinskim vodama. Šumski fond je ugrožen, najviše na administrativnoj granici sa Kosovom i Metohijom, pitanje je zašto država ne reaguje? Dok JP Srbija šume vode nestručni ljudi koji su imenovani po političkoj liniji, nema reči o pošumljavanju. Ako postanem gradonačelnik Beograda, lično neću hapsiti nikoga zbog endemske korupcije u Beogradu, to će raditi novoformirana kancelarija beogradskog revizora, tužilaštvo i policija. Beograd na vodi i K distrikt nije moguće srušiti jer desetine hiljada ljudi tamo živi, ali može da se ispita odgovornost za te projekte i podvuče crta investitorskom urbanizmu i devijantnoj i bahatoj naprednjačkoj estetici. GSP mora povećati plate vozačima, centralizovati javne nabavke i kupiti nova vozila. Neophodno je modernizovati Beovoz, uvesti rečni saobraćaj i vratiti se izgradnji prioritetne linije metroa od Zemuna ka Ustaničkoj. Nije jasno zašto ne osposobimo vozače romske populacije, umesto što uvozimo radnu snagu iz Bangladeša. Umesto da trošimo 628 miliona evra za Nacionalni stadion, bolje je da za taj novac konačno rešimo problem otpadnih voda, da nam se kanalizacija ne izliva u reke. Gost: Ratko Ristić, Profesor Šumarskog fakulteta i kandidat za gradonačelnika Beograda

Nacionalni napori za suzbijanje kockanja doveli su do uspostave BetStopa. BetStop - nacionalni registar kockara, sigurna je i besplatna inicijativa australske vlade. Registrirati se možete bilo kada, a nakon što se registrirate, pružatelji internetskih i telefonskih igara na sreću neće dopustiti da se kladite, onemogućiti će vam otvaranje novih računa za klađenje i neće vam moći slati marketinške poruke. Ovo je jedna od mjera koje se provode i na koje pozivaju zagovornici borbe protiv kockanja koji zahtjevaju veću kontrolu nad industrijom koja ima za cilj zadržati kockare - kockanjem.

Dobrodošli v posebni seriji epizod podcasta Lovim ravnotežje, v katerih bom gostila zanimive sogovornice in sogovornike, s katerimi bomo govorili o izzivih na področju duševnega zdravja.  V tretji in zadnji epizodi serije »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč,« ki jo v sklopu aktivnosti ob mesecu duševnega zdravja pripravljam z Mestno občino Ljubljana, gostim junakinjo in junaka. David Zupančič je specializant infektologije, pisatelj ter avtor knjige Življenje v sivi coni in prihajajoče knjige Znanost mirnega življenja. Marjeta Ferlan Istinič je vodja oddelka za upravljanje nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA, nad katerim bdi Nacionalni inštitut za javno zdravje. V današnji epizodi govorimo o Nacionalnem programu duševnega zdravja MIRA, ki poteka od leta 2018. Kakšni so rezultati in kaj vse se načrtuje do leta 2028. Govorimo tudi o učenju tehnik mirnega življenja, čustvovanja in poti do boljšega počutja. V zapisu epizode lahko najdete vse povezave, prek katerih lahko spremljate moja sogovornika in njuno delo, povezavo do video pogovora, povezave do vsebin, ki smo jih v pogovoru omenile in povezavo do kontaktov organizacij, ki nudijo pomoč vsem, ki se znajdemo v duševni stiski. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/junaki3 Pogovor za zadnjo epizodo od treh v seriji podcast pogovorov »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč« smo posneli v novem Centru Rog in je na voljo tudi v video obliki: https://www.youtube.com/watch?v=_-QcT5yFExI Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ *** Posebna serija podcasta Lovim ravnotežje vključuje tri epizode z naslovom »Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč«. Nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana.

Hitne službe iz cijele zemlje sastaju se ovaj tjedan u Canberri na Nacionalnom summitu o pripravnosti za katastrofe. Oni žele učiti iz prošlosti, uoči sezone koja će, kako se predviđa, biti opasna sezona šumskih požara.

Malo je institucij pri nas, ki bi tako celovito in poglobljeno predstavljale in podajale kulturo in literaturo, resno glasbo, jazz in šanson, radijske igre, humanistične razmisleke in znanstvene dosežke, kot to počne program Ars. Tretji program Radia Slovenija, program Ars, je v šestih desetletij delovanja postal nepogrešljiva kulturno-umetniška institucija. Ob vrhuncu praznovanj se sprašujemo, kakšna je vloga programa Ars v zdajšnjem medijskem prostoru, med ponudniki kulturnih vsebin in pri utrjevanju narodne samobitnosti? Zakaj je treba krepiti njegovo poslanstvo kljub številnim sodobnim digitalnim kanalom in ponudnikom vsebin? O tem v Studiu ob 17.00 z Natašo Lang. Gostje: Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica 3. programa Radia Slovenija – programa ARS; Vinko Möderndorfer, pisatelj, pesnik, esejist, radijski, filmski in televizijski režiser; Milko Lazar skladatelj in multiinstrumentalist; Peter Frank, urednik novih medijev in socialnih omrežij na Arsu; Aleksander Čobec, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori. Tina Lengar Verovnik iz Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Tretji teden od uničujočih poplav so na prizadetih območjih še vedno osredotočeni na obnovo domov, vzpostavljanje prometnih povezav, nujno oskrbo. Ljudje so najprej reševali svoja življenja, potem imetje, zdaj pa potlačena čustva prihajajo na površje. Vse bolj se kaže potreba po sanaciji duševnih stisk ljudi. Prvi so se nanje odzvali psihologi Enote za psihološko pomoč pri Civilni zaščiti, od srede naprej pa na terenu delujejo mobilni teami, ki jih usklajujeta Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kako priti do ljudi v stiski? Kakšno vlogo ima država in kakšno nevladne organizacije? Kako bo dolgoročno poskrbljeno za psihosocialno blagostanje ob tem ko že brez izrednih razmer vlada manko usposobljenega kadra? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z Evo Lipovšek. Gostje: Matej Vinko, predstojnik Centra za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje; Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje; Peter Markič, psiholog Enote za psihološko pomoč Civilne zaščite; Julija Pelc, psihologinja, predsednica strokovnega sveta Društva psihologov Slovenije, koordinatorka brezplačnega telefona za psihološko oporo ob poplavah.

【主要话题】[00:03:52] 足球相关新闻, 五大联赛冠军和欧战决赛[00:16:19] 卡市相关: 5-6月足球系列讨论Panini Select, Topps Chrome[00:55:52] 卡片讨论:  F组 克罗地亚/比利时/摩洛哥/加拿大 2022 Prizm Landmark 地标解析【主播】若淅，尤文图斯铁粉, goldenlimit开箱UP主【嘉宾】囧囧，B站UP主, 萨尔茨堡红牛球迷 囧_囧囧囧囧囧Jimmy，西班牙,  巴塞罗那球迷, TCG玩家Fliex, 阿森纳球迷, 亨利专收【延伸阅读】克罗地亚2022版地标卡伊万 佩里希奇 Ivan Perisic元素包含:普利特维采湖群国家公园 (Nacionalni park Plitvička jezera)公园内有许多有石灰岩沉积形成的天然堤坝这些堤坝又形成了一个个湖泊、洞穴和瀑布杜布罗夫尼克城墙 (Dubrovačke gradske zidine)大麦町(Dalmatian) 又译达尔马提亚狗、达尔马西亚狗或斑点狗，是狗的品种之一比利时2022版地标卡罗梅卢 卢卡库 Romelu Lukaku元素包含:安特卫普中央车站 (Antwerpen-Centraal railway station)布鲁塞尔广场上的守护狮  吉莱佩大坝上的石狮子 (Gileppe Dam Lion)摩洛哥2022版地标卡阿什拉夫 哈基米 Achraf Hakimi元素包含:摩洛哥陶罐鼓 (Marocco Tbilat)单峰骆驼(Camelus dromedarius)摩洛哥编织加拿大2022版地标卡阿方索 戴维斯 Alphonso Davies元素包含:枫糖 (Maple Syrup)加拿大每年出口的糖浆价值超过1亿4千万加元芳堤娜城堡 (Château Frontenac)座落于加拿大魁北克市圣劳伦斯河北岸，1981年1月15日被设为加拿大国家历史遗产驼鹿 (Alces alces) 是世界上最大的鹿科动物，是驼鹿属下的唯一种。它们分布在加拿大的大部分地区。雄性驼鹿肩高平均在1.5-1.8米，高得能到2米。图腾柱 (Totem Pole)展示了一个部落、家庭或个人的历史，也体现了对某些领土、歌曲、舞蹈和其他文化方面的所有权。【Staff】后期：若淅监制：若淅封面设计：韩智澄【音乐BGM】Intro:晴天 (钢琴版) - LazypianistBGM:Time - Toshiki Soejima & Nahokimama【关于我们】网站：https://podcard.buzzsprout.com/邮件：goldenlimit@gmail.comSupport the showThanks for listening!Follow us on Instagram or Weibo感謝您的收聽, 歡迎追從我們的社媒

Neki stručnjaci za tehnologiju dali su strašna upozorenja o umjetnoj inteligenciji, rekavši da bez zakonske regulative Umjetna Inteligencija može uzrokovati bilo šta, od egzistencijalne prijetnje do izumiranja čovječanstva. Australska savezna vlada je objavila Nacionalni dokument za nauku i tehnologiju o generativnoj UI, zajedno sa dokumentom za diskusiju o regulaciji tehnologije.

Novela zakona o omejevanju tobačnih izdelkov, ki je zdaj v medresorskem usklajevanju, predvideva omejitev arom v elektronskih cigaretah, prepoved kadilnic v zaprtih javnih in delovnih prostorih ter omejitev prodaje prek interneta. Uporaba novih tobačnih in nikotinskih izdelkov narašča med mladostniki, tudi osnovnošolci, kar zbuja skrb. Javna razprava je končana, zakonodajne spremembe podpirajo tudi zdravstvene ustanove in društva, saj je kajenje cigaret eden ključnih dejavnikov tveganja za nastanek pljučnega raka. V združenju vejperjev pa menijo, da je oviranje dostopa do manj škodljivih alternativ kajenju, tudi do elektronske cigarete, nesprejemljivo. O vsem tem voditeljica Aljana Jocif s sogovorniki. Gostje: Nataša Blažko, Ministrstvo za zdravje; Tomaž Čakš, Nacionalni inštitut za varovanje zdravja; doc. dr. Mihaela Zidarn, Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik; Lara Romih, predsednica Zveze aktivov svetov staršev Slovenije; Slaven Kalebič, Združenje vejperjev Slovenije.

Za posledicami onesnaženega zraka v Evropi vsako leto umre več kot 350 tisoč ljudi, samo v Sloveniji približno tisoč. Kakovost zraka se sicer izboljšuje, vendar onesnaženje še vedno presega dovoljene meje, ki jih Svetovna zdravstvena organizacija sicer zaostruje. Zlasti za trdne delce poročila kažejo, da ni varne meje, pod katero ne bi bilo vplivov na zdravje. O tem, kako onesnažen zrak dihamo, kakšni so posledice in ukrepi za zmanjšanje tveganja, voditeljica Špelo Novak s sogovorniki. Gostje: Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na univerzi v Novi Gorici; Marjeta Benčina z okoljske organizacije Focus; Majda Pohar, Nacionalni inštitut za javno zdravje; Tanja Koleša, vodja sektorja za kakovost zraka na Agenciji Republike Slovenije za okolje; Tanja Bolte, direktorica Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Tudi v Frekvenci bomo primaknili piko letošnjemu letu, a revizije se ne lotevamo sami, ampak ob pomoči nekaterih letošnjih Zoisovih in Puhovih nagrajencev. Tako boste lahko slišali, kakšni raziskovalni uspehi so njim prinesli to prestižno nacionalno priznanje v znanosti in kaj je po njihovem zaznamovalo globalno znanstveno leto. Pregled je ob njihovi pomoči pripravila Maja Ratej. Gostje: Dr. Lenart Škof, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Dr. Blaž Likozar, Kemijski inštitut Dr. Rok Žitko, Inštitut Jožef Stefan Dr. Matej Praprotnik, Kemijski inštitut Dr. Blaž Zupan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Dr. Tea Lanišnik Rižner, Medicinska nagrada Dr. Ester Heath, Inštitut Jožef Stefan Dr. Maja Ravnikar, Nacionalni inštitut za biologijo

Republički budžet - šta vidimo, a šta ne? Srbija 2025 je nepostojeći plan, već promocija Aleksandra Vučića. Iako se za novi stadion predviđa milijardu evra, za to ne postoji studija opravdanosti. Javna preduzeća – balast ili potreba? Javne nabavke – manipulacije? Finansiranje političkih partija? U Srbiji postoje nezakoniti vršioci dužnosti godinama, Vlada u odlasku potvrdila reizbor njih 1.258 u državnoj upravi. Zakon o ministarstvima po volji vlasti, zbog zapošljavanja prekobrojnih partijskih kadrova. Zakon o sprečavanju korupcije je napisan sa manom jer se nakon dve godine od prestanka javne funkcije brišu podaci o imovini funkcionera. U Zakonu o utvrđivanju porekla imovine ne postoji kontrola imovine u kripto valutama. Gost: Nemanja Nenadić, Transparentnost Srbija

Bilo je gunđanja i u Egiptu, kad su tamošnji crnotravci i robovi zidali piramide, pa ipak su taj škrgut zuba i jauci onih koji su se strmoglavili sa skele utihnuli, a piramide stoje i dan-danas, gorde i večite kao što biće i naš Nacionalni stadion.