Podcasts about tukaj

Tokratna gostja je sovoditeljica “Denis Avdič šova” in podkasta “Tisti dnevi v mesecu”: Lara Tošić! Skupaj se vprašajo: “Kdo ali kaj je Enola Gay?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 268 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj naju lahko podprete, […]

Številni učinki, ki jih imajo na človeško telo kanabinoidi iz konoplje, so nam znani že tisočletja. Spoznanje, da tudi človeško telo izloča snovi, ki so jim zelo podobne, pa je staro šele dobrih trideset let. Kako naj si razložimo, da je človeško telo opremljeno s sistemom, ki se odziva na snovi iz konoplje – na fitokanabinoida THC in CBD? Odgovor se skriva v endokanabinoidnem sistemu. Ta je eden najbolj zanimivih in dolgo spregledanih regulacijskih sistemov v našem telesu. Med drugim ga sestavljata endokanabinoida anandamid in 2-AG ter specialni receptorji CB1 in CB2. V oddaji Ultrazvok raziskujemo, kako endokanabinoidi vplivajo na naše duševno zdravje in kakšno vlogo bi lahko imeli pri zdravljenju psihiatričnih bolezni, kot sta depresija in shizofrenija. Kaj o tem danes vemo in kakšno mesto imajo pri tem fitokanabinoidi iz konoplje, bosta pojasnila biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek (NIB) in zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana). Sogovornika Ultrazvoka sta v znanstveni reviji Biomedicines objavila pregledni članek o izsledkih študij, ki obravnavajo vlogo endokanabinoidnega sistema pri nevropsihiatričnih motnjah. Avtorja ugotavljata, da endokanabinoidni sistem predstavlja obetavno terapevtsko tarčo pri teh motnjah, vendar so za boljše razumevanje njegovih mehanizmov delovanja ter za potrditev varnosti in učinkovitosti terapevtskih pristopov potrebne nadaljnje predklinične in klinične raziskave. Originalni članek TUKAJ Foto: Konoplja/ slika je simbolična/ Pixabay

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Britanska pisateljica Samantha Harvey je za roman V orbiti leta 2024 prejela prestižno Bookerjevo nagrado, kar pri tako drobnih delih (140 strani) ni prav pogosto. Ena od članic žirije je zapisala, da knjiga sicer ni obsežna, vendar je v njej zbrano vse življenje, neki drugi žirant pa, da je to ljubezensko pismo našemu planetu ter presunljiva potrditev tako posamezne kot kolektivne vrednosti vsakega človeškega življenja. V orbiti ni roman v klasičnem pomenu, v katerem bi se zgodilo kaj izrednega ali bi imel izrazitega glavnega junaka. Kljub premočrtni pripovedi, začinjeni s spomini, je vzdušje tisto, ki ohranja bralčevo pozornost, ga nenehno izziva in preseneča. Seveda pa je izjemno tudi okolje, v katerem se zgodba dogaja: mednarodna vesoljska postaja, kjer je šest astronavtov in kozmonavtov iz petih držav (Velike Britanije, ZDA, Italije, Japonske in Rusije) na devetmesečni misiji. Spremljamo en dan njihovega življenja, v katerem šestnajstkrat obkrožijo Zemljo in v 24 urah vidijo šestnajst sončnih vzhodov in zahodov, šestnajst dni in noči. Med urjenjem so jim zabičali, da si morajo zabeležiti vsak dan, ko se prebudijo, in si reči: To je jutro novega dne. Kajti v svetu tega omejenega, nečloveškega okolja brez gravitacije, z liofilizirano hrano, ponavljajočimi se opravki in raziskavami, spanjem v zraku, strogimi telesnimi treningi, pomanjkanjem prostora in širše človeške skupnosti je treba realni čas kar naprej miselno ozaveščati. In čeprav se počutijo kot povsem rutinski astronavti na dvorišču Zemlje, so tako odmaknjeni od vsega znanega, da tam zgoraj nehote ustvarijo svoj svet in svoja razmerja, drug drugemu nadomeščajo vse druge ljudi »prežema jih občutek zlitja, vse manj so si različni«. Iz svoje perspektive dojemajo in na novo odkrivajo dotlej znane stvari. Odkrivajo, kako bi moralo biti. Kot bi bila esenca človeštva zbrana v tej peščici ljudi in bi med njimi ne bilo več begajočih razlik in oddaljenosti, temveč bi vse postalo bližnje in otipljivo. Ko japonsko astronavtko doseže novica o smrti matere, pomisli, da bi bilo vse v redu, če bi lahko ostala v orbiti do konca življenja, saj bo njena mati mrtva šele, ko se bo vrnila. »Ko planet drvi skozi vesolje in ti drviš za njim skozi svetlobo in temo in so tvoji možgani okajeni od nedoumevanja časa, se nič ne more končati. Mogoče pa sploh ni konca, samo to večno kroženje.« Angleška astronavtka prebira besede, ki ji jih je njen mož zapisal na fotografijo zvezdnega neba: »Tukaj si. Tukaj si bila. Do takrat, ko boš to prejela, boš že osem- ali devetkrat okoli sveta. Moraš priznati, da je težko imeti ženo, ki ti leti nad glavo sedemindvajset tisoč kilometrov na uro. Nikoli ne veš, kje je ali kje jo najti.« Potem ko italijanski astronavt poje svoje kosmiče in pritrdi žlico na magnetni pladenj, razmišlja, k čemu se bo z veseljem vrnil, ko bo napočil čas. »K stvarem, ki jih ne potrebujem. K odvečnosti. K nekemu odvečnemu okrasku na polici. K preprogi.« Pa čeprav bi, ko bi ležal na njej, spet sanjal o vesolju. Ko se šesterica pogovarja o svojih vesoljskih sprehodih, vsi opisujejo nekakšen déjà vu – vedo, da so tam že bili. Ruski kozmonavt pravi, da je to morda povezano z nedosegljivimi spomini iz maternice. »Tak občutek dobim med lebdenjem v vesolju. Da še nisem rojen.« Poleg osebnih uvidov in popolne zavezanosti vesolju so (kljub nespečnosti, bolečim sinusom, propadanju mišic, zmanjševanju kostne gostote, pogrešanjem bližnjih ...) najmočnejši astronavtski pogledi na Zemljo, okoli katere krožijo, ki v devetdesetminutnih razmakih utripa pred njihovimi očmi in se jim razkriva povsem drugače, kot so je vajeni, in katere pojave (med njimi tudi krepitev tajfuna) lahko samo nemočno opazujejo, se jim čudijo, jih občudujejo. »Tukaj je prišla Evropa in že je izginila tam.« Poleg časa, ki se skrči v točko na polju puste beline, konkreten in nesmiseln, padejo tudi meje; vidijo odsotnost meja, z izjemo tistih med kopnim in morjem. Ne vidijo držav, zgolj vrtečo se, nedeljivo kroglo, ki ne pozna možnosti ločevanja, kaj šele vojne. »Tukaj ni nobenih sten ali ograd – nobenih plemen, nobene vojne ali korupcije ali posebnega povoda za strah.« Roman V orbiti Samanthe Harvey v tenkočutnem prevodu Igorja Harba je čudovito brati, vendar je o njem zelo težko pisati. Čeprav je poln tudi znanstvenih dejstev in tehničnih podrobnosti, je pisan v gostem, poetičnem jeziku, ki zahteva počasno použivanje, zbrano razmišljanje in skoraj meditativno stanje duha. Napisan je tako popolno, da smo že ob vstopanju v deseto orbito (poglavja so namreč razdeljena v šestnajst orbit, prav toliko, kot jih vsak dan izkusijo astronavti) dodobra izmučeni, odlično odmerjeno izmenjavanje klavstrofobije in čistega čudenja terja svoj davek. Poleg svežega pogleda na našo mater Zemljo iz zelo posebne perspektive njenih opazovalcev in njihovih razmišljanj o smislu življenja, ljubezni, smrti in preživetju knjiga postavlja tudi druga zelo aktualna vprašanja, vendar drugače od zguljenih okoljevarstvenih manter: o človeškem uničevanju in svinjanju našega planeta, o pohlepu in osvajanjih, s katerimi zaradi nenasitnih potreb spreminjamo naravni svet, o nepovezanosti ljudi, ki nas dela nesrečne ... Pa čeprav se Zemlja z vesoljske postaje zdi »ne majhna, temveč skoraj neskončno povezana, epska pesem v tekočih verzih. V orbiti je droben roman z mogočnim sporočilom: Ali ljudje res ne morejo skleniti miru drug z drugim, miru z Zemljo?

Backrooms temelji na viralni zgodbi, ki se je začela konec prejšnjega desetletja razvijati na podlagi najdene fotografije. Ta prikazuje prazen pisarniški oziroma trgovski prostor s spuščenimi stropi in neonsko osvetljavo, vse v rumenkastih odtenkih in odprto daleč naprej, kot da prostoru ne bi bilo konca. Objavo na spletnem omrežju je spremljalo srhljivo besedilo o izgubljenih dimenzijah, v katere lahko padeš kot v hroščasti videoigri in kjer zmeraj nekaj preži nate. Zmes boleče vsakdanje podobe in tega lovecraftovskega izhodišča je v naslednjih letih navdihnila številne ustvarjalce, ki so pisali zgodbe, programirali videoigre in snemali kratke filme. Najuspešnejši med zadnjimi je bil Kane Parsons, ki je pri šestnajstih, torej še v srednji šoli, posnel kratki film Backrooms o snemalcu, ki vpade v tak prazen prostor in tava od sobe do sobe, dokler ga na koncu ne začne loviti nekakšna pošast. Film je bil uspešnica in ima danes 84 milijonov ogledov, Parsons pa je nadaljeval s serijo povezanih filmčkov, po večini dolgih le minuto ali dve. Kmalu ga je opazil Hollywood in tako je Parsons pri dvajsetih dobil priložnost posneti Backrooms kot celovečerni film. Pri tem so se mu kot producenti pridružili številni uveljavljeni avtorji grozljivk, z Jamesom Wanom, Osgoodom Perkinsom in Shawnom Levyjem vred. Tako je dobil 10 milijonov dolarjev proračuna ter ga izkoristil za kompleksen in morbiden set ter zvezdniško zasedbo, ki vključuje nominiranca za oskarja Renate Reinsve in Chiwetela Ejioforja. Film izredno učinkovito dopolni podobo, vzdušje in neugodje kratkih filmov ter razširi obete, ki jih je bilo mogoče slutiti že iz izvirne spletne objave fotografije. Zgodba je zastavljena v duhu serij, kot je Območje somraka, kjer spremljamo običajno življenjsko zgodbo, v kateri se zgodi odmik v resničnosti. Tukaj imamo ločenca Clarka, faliranega arhitekta, ki se trudi s trgovino s pohištvom, v kateri tudi živi in kamor nikoli ne vidimo zaiti niti ene stranke. Neke noči v kleti odkrije prehod skozi steno in ta ga pripelje v skriven, očitno neskončen svet. Sprva je videti, kot da bi se njegova trgovina še nadaljevala, le da je vsaka soba po svoje napačna. Nekatere so videti kot v hiši iluzij, druge imajo tapecirane strme klančine, iz tretjih vodijo drobna vrata kot v omaro. Clark izkoristi svoj čut za prostor in celo kartira neki del, toda ko hoče vse to razložiti svoji terapevtki, hitro dojame, da je tik pred odločitvijo, da bi ga dala hospitalizirati. Tako si najde pomočnika, opremijo se s kamero, da bi šli še globlje in dlje. In stvari se seveda zalomijo. Glede na to, kako prazni so ti filmski prostori in da je prav ta odsotnost vsebine in funkcionalnosti tisto, kar jih naredi tako srhljive, je prav zanimivo, kako zelo polni so raznih detajlov, ki namigujejo na nekaj več, vendar tega nikoli ne razkrijejo v podrobnost. Tako je, denimo, v nekaterih prostorih postavljen kartonski model, ki v več jezikih predvaja zvočni zapis iz sonde Voyager, ki drvi skozi medzvezdni prostor. Še bolj povedne oziroma sugestivne so različne samo delno uspešne kopije izgubljenih ljudi in predmetov. Backrooms: Brez izhoda pušča odprta vrata za različne interpretacije same funkcije prostora, usode likov in pomena celotnega dogajanja, tako da številni obsesivni oboževalci že preučujejo vsak kader in namig, da bi lahko uzrli kakšno nit, ki bi jih privedla do višjega pomena. Toda obstaja tudi druga šola. To so tisti, ki film cenijo prav zaradi nedoločnosti in pomenske neoprijemljivosti, zaradi načina, kako z vizualnimi in zvočnimi podobami ustvari presunljivo vzdušje. Zaradi surove pisarniške podobe je vse skupaj boleče blizu grozi, ki jo marsikateri občutijo, ko pomislijo na službo. Na tem mestu je ponovno treba omeniti vzporednico s kozmično grozo v delih H. P. Lovecrafta, ki so nastala pred stotimi leti. Ključni povod tako za Lovecraftovo pisanje kot za navdušenje nad njim je izviral iz znanstvenih dognanj o neznatnosti človeka v primerjavi z neznanskostjo vesolja. In podobno se zdi, da bi v današnji dobi lahko dejali, da je uspeh filma Backrooms in drugih sorodnih del, kot je serija Severance, prav tako povezan s ključnim prelomom v družbi. In najočitnejša tarča se zdi vse neizprosnejši vzajemni odnos med človekom in njegovim delovnim mestom ter porastom brezpredmetnosti samih sebi namenjenih služb, ki jih je antropolog David Graber poimenoval Bulšihti. Recenzijo je napisal Igor Harb, bere Dejan Kaloper. Iz oddaje Gremo v kino.

Slovenski nefrolog sodeloval pri objavi treh člankov o kronični ledvični bolezni v znanstveni reviji Lancet.Ledvice lahko izgubljajo svojo funkcijo več let, ne da bi to opazili. Razvije se kronična ledvična bolezen (KLB), ki je po ocenah strokovnjakov ena najhitreje naraščajočih zdravstvenih težav sodobnega časa. Žal je pogosto spregledana, čeprav jo odkrije že enostavna analiza krvi in urina. O tem, kdo je najbolj ogrožen, kako poteka zgodnje odkrivanje bolezni in kakšne so možnosti zdravljenja, v Ultrazvoku govori nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne (UKC Ljubljana). Dr. Škoberne je kot član mednarodne skupine strokovnjakinj in strokovnjakov v ugledni znanstveni reviji Lancet sodeloval pri objavi treh člankov, s katerimi splošno in strokovno javnost opozarjajo na pomen pravočasnega odkrivanja kronične ledvične bolezni. Na podlagi podatkov namreč ocenjujejo, da v razvitih državah kar od 30 do 50 odstotkov bolnikov s KLB še nima prepoznane bolezni. Originalni članki v znanstveni reviji Lancet: Članek 1 TUKAJ Članek 2 TUKAJ Članek 3 (drugopodpisan dr. Škoberne) TUKAJ Oddaja Ultrazvok - Nefrolog: Umetna inteligenca dokazala, da se ledvični bolniki pospešeno starajo TUKAJ  Foto: Andrej Škoberne/ UKC Ljubljana

Pogovor s pediatrinjo in otroško nevrologinjo Jasno Oražem Mrak in s klinično psihologinjo dr. Stašo Stropnik. Mežikanje, grimase, sunkoviti gibi glave, nehoteni glasovi ali besede. To so tiki, ki so najbolj prepoznaven znak Tourettovega sindroma. A za diagnozo se skriva veliko več. V Ultrazvoku razbijamo mite in predsodke o Tourettovem sindromu, predstavljamo najnovejša spoznanja o zdravljenju in zgodbo nagrajenega filma Preklinjam (I Swear). V tednu od 15. do 19. junija bodo dogodki mednarodne konference o Tourettovem sindromu v Ljubljano pripeljali strokovnjake, raziskovalce in ljudi s Tourettovim sindromom z vsega sveta. O sindromu v Ultrazvoku govorita strokovnjakinji s Pediatrične klinike v Ljubljani: pediatrinja in otroška nevrologinja Jasna Oražem Mrak ter klinična psihologinja dr. Staša Stropnik. Mednarodna konferenca TUKAJ Seminar "Tiki in Tourettov sindrom v šoli" kot preddogodek konference TUKAJ Foto: Staša Stropnik (levo) in Jasna Oražem Mrak (desno) s Pediatrične klinike v Ljubljani/ Prvi

S psihologinjo dr. Satjo Mulej Bratec o odmevni študiji, objavljeni v reviji The Journal of Pain.Zakaj obstaja bolečina — in zakaj nas ob prisotnosti ljubljene osebe boli manj? V oddaji Ultrazvok raziskujemo eno najbolj univerzalnih človeških izkušenj: bolečino. Ali je res samo opozorilni signal telesa, ali tudi nekaj, kar nastaja v možganih, odnosih in čustvih? Psihologinja in nevroznanstvenica doc. dr. Satja Mulej Bratec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru razloži, kako lahko že sama podporna prisotnost romantičnega partnerja spremeni naše doživljanje bolečine. Originalni članek v reviji The Journal of Pain TUKAJ Foto: Dr. Satja Mulej Bratec/ Osebni arhiv Satje Mulej Bratec

V podkast je priletela diplomirana klovnesa, igralka in sovoditeljica oddaje Kaj Dogaja: Alenka Marinič! Tokrat se skupaj z našima fantoma sprašuje: “Kdo ali kaj je Valsalvov manever?!?!?!?” … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 265 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! Člani: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj […]

Bil je ulični umetnik. Za mimoidoče je na evropskih trgih igral piščal, ali pa postal živi kip. Danes Argentinec Guillermo Daniel Escalante Rodríguez vodi lončarske delavnice v sklopu Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenijo je pred petnajstimi leti izbral za svoj dom. Tukaj je ostal tudi zaradi Prešernovega trga; navdušen je namreč nad tem, da ga ne krasi vojskovodja na konju, temveč največji slovenski pesnik in njegova muza. To veliko pove o državi in o vrednotah ljudi, ki tam živijo.

O presenetljivi moči gibanja v boju proti simptomom nevrodegenerativnih in motoričnih obolenj.V Ultrazvoku o Parkinsonovi bolezni – nevrodegenerativnem obolenju, pri katerem propadajo možganske celice, ki proizvajajo dopamin. Zakaj število bolnikov narašča? Kako lahko z rednim gibanjem, kakovostnim spanjem, uravnoteženo prehrano ter socialnimi stiki vplivamo na simptome Parkinsonove bolezni in na zdravje možganov? O preprečevanju in lajšanju Parkinsonove bolezni govorita fizioterapevtka Tina Štrumelj z Nevrološke klinike (UKC Ljubljana) in nevrologinja prof. dr. Elena Moro iz Univerzitetne bolnišnice v Grenoblu (Francija). Oddaja predstavi tudi inovativne pristope rehabilitacije – od boksa do bobnanja. Mlada zdravnica, ki preučuje neinvaziven pristop k izboljšanju Parkinsonove bolezni TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ Foto: Elena Moro (levo) in Tina Štrumelj (desno)/ Miran Juršič

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 263 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! ČLANI: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj naju lahko podprete, čakata vas pa že dve epizoda v video in audio […]

Ni ostalo zgolj pri zdravljenju sladkorne bolezni in debelosti ter pri hujšanju. Semaglutid in ostala zdravila vse bolj segajo tudi na področja, kjer jih nismo pričakovali. Študije odpirajo možnosti njihove uporabe pri obvladovanju Alzheimerjeve bolezni in odvisnosti od alkohola.Semaglutid in druga zdravilne učinkovine iz skupine agonistov GLP-1 so v zadnjih letih močno zaznamovala zdravljenje sladkorne bolezni in debelosti. A njihov potencial se morda tu ne konča. Raziskovalci si zastavljajo vprašanje, ali lahko ta zdravila vplivajo tudi na možgane: upočasnijo Alzheimerjevo bolezen in pomagajo pri zdravljenju odvisnosti? Kaj kažejo najnovejše raziskave in kje so meje teh obetov? V oddaji Intelekta o tem govorijo prof. dr. Jens Juul Holst, eden od odkriteljev hormona GLP-1 (Univerza v Københavnu), nevrologinja prof. dr. Milica Gregorič Kramberger (UKC Ljubljana), psihiatrinja asist. dr. Mirjana Radovanović (Psihiatrična klinika Ljubljana) in kirurg Gregor Kunst (Splošna bolnišnica Slovenj Gradec). Foto: Simboličen prikaz človeka s prekomerno telesno težo in prikaz strukture semaglutida (agonist GLP-1), ki je zdravilna učinkovina v nekaterih novih zdravilih za sladkorno bolezen in zdravljenje debelosti/ Pixabay, WikiCommons Semaglutid in GLP-1: preboj v zdravljenju debelosti kot ga vidi patofiziolog TUKAJ Razširjen seznam možnih neželenih učinkov semaglutida in nekaterih drugih agonistov GLP-1 ter za povzetek glavnih značilnosti teh zdravil. Centralna baza zdravil TUKAJ    

V tem solo delu Aleš in Sašo spet izvesta skoraj štiri nove stvari! Katere? … Klikneš, poslušaš, izveš! Naroči se: Zapiski: A res tega ne veš? YT – 262 Naroči se na “A res, TEGA ne veš?” YouTube kanal! ČLANI: https://www.patreon.com/aresteganeves Tukaj naju lahko podprete, čakata vas pa že dve epizoda v video in audio […]

Valentina Gazvoda je soustanoviteljica pražarne Iconic. Pred desetimi leti sta z možem začela sanjati o vrhunski kavi in danes prodata več kot tri tone edinstvene pražene kave. Kako se je začela njena podjetniška pot in zakaj ima pri tem pomembno vlogo tudi vrhunsko kolesarstvo?Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Anja Deželak je grafična oblikovalka in navdušena tekačica. Iz Idrije se je preselila v Trbovlje, oba kraja sta jo zelo zaznamovala. Govorila bo o tem, kako se vizualno ustvarjanje povezuje z aktivnim življenjem, kako jo okolje navdihuje pri delu in kaj jo žene na več kot 100-kilometrskih tekih. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Marjeta Hribar je mednarodno priznana umetnica in ustvarjalka blagovne znamke KUOLMi, ročno izdelanega nakita iz premoga. Z njenimi kreacijami so nagradili nominirance za oskarje in nagrado grammy. V pogovoru zelo neposredno pove, kako se je znašla v Hollywoodu, kaj ji pomeni uspeh in zakaj si pogosto privošči dopust oziroma umik od ustaljenih opravil. Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Nika Mlinarič Hribar je štiri dni na teden fizičarka. Kadarkoli, predvsem ko dežuje, pa je podjetnica. Ima izkušnje iz letalske industrije in obožuje namizne igre. Je soustanoviteljica SnowBoardGames, to je neodvisni studio za izdajanje družabnih iger, ki se osredotoča na vrhunsko ilustracijo, kakovostne komponente in koncept »več igre v manjši škatli«. Med drugim bo razkrila, kako ji fizikalni pogled na reševanje problemov pomaga v podjetništvu in kaj jo vrže s tira.Pogovori so nastali v okviru projekta WIN, katerega namen je izboljšanje zaposlovanja žensk v obrobnih industrijskih regijah v Podonavju. Skozi podkaste si s predstavitvijo osebnih zgodb žensk v Zasavju, prizadevamo povečati prepoznavnost, spodbujati globlje razumevanje potreb žensk in prepoznati institucionalne ovire. Želimo, da se glasovi žensk slišijo, njihove zgodbe slavijo in njihovi boji prepoznajo. Osebne pripovedi služijo kot močno orodje za ponazoritev resničnosti, upov in dosežkov žensk na trgu dela, za razbijanje stereotipov in za navdihovanje sprememb. Projekt je podprt iz programa Interreg Podonavje, ki ga sofinancira Evropska unija. Več o projektu si lahko preberete TUKAJ.

Izsledke razlaga in komentira strokovnjakinja za klinično biokemijo dr. Nataša Karas Kuželički.Zakaj so se po cepljenju proti covidu-19 z vektorskimi cepivi, kot sta AstraZeneca in Janssen, pri nekaterih redkih posameznikih pojavili krvni strdki? Ali obstajajo dokazi, da sta mRNK cepivi Pfizer in Moderna vplivali na pogostejše pojavljanje raka ali bolezni srca? Dve nedavni znanstveni raziskavi prinašata nove odgovore. V oddaji Ultrazvok jih pojasnjuje prof. dr. Nataša Karas Kuželički s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani in pobudnica facebook skupine Science Mama's Forum, ki spremlja najnovejšo znanstveno literaturo o cepivih. V Sloveniji se je proti covidu cepilo več kot 1,2 milijona ljudi. Kaj danes vemo o varnosti cepiv proti covidu-19 in kako razumeti redke zaplete? Originalna študija o strdkih TUKAJ Originalna študija o mRNK cepivih TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ BoBo

Ko hrana ni več samo hrana. Ali se tudi vam kdaj zgodi, da pojeste preveč in kar ne morete nehati? Potem pa sledi vprašanje: Zakaj to počnem? Ali je to vprašanje volje, ali za tem tiči nekaj globljega? V oddaji Ultrazvok predstavljamo izsledke prve raziskave o prenajedanju oziroma o motnji hranjenja z izgubo nadzora (angleško: binge eating disorder) pri nas. Študijo je vodila psihologinja prof. dr. Maša Černelič Bizjak s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Na vzorcu odraslih prebivalk in prebivalcev Slovenije je pokazala, kako razširjeno je hranjenje z izgubo nadzora v naši državi in s katerimi dejavniki je povezano. Zakaj se prenajedamo? Zakaj to pogosto ni povezano z lakoto? Pogovor s strokovnjakinjo odpre tudi naslednje pomembno vprašanje: Ali nam hrana pomaga preživeti notranjo stisko? Kot namreč poudarja dr. Černelič Bizjak, prenajedanje ni le vprašanje hrane ali telesne teže, ampak tudi povezava s čustvi in načini, kako se z njimi spoprijemamo. Enota za motnje hranjenja TUKAJ Zdravljenje motenj hranjenja - tosemjaz.net TUKAJ Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Katie'sCameraClicks/ Flickr, cc  

Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.Generalizirana anksiozna motnja je najpogostejša anksiozna motnja – zaznamujejo jo stalna zaskrbljenost, napetost in občutek, da skrbi nikoli ne utihnejo. V oddaji Glasovi svetov predstavljamo zgodbo 30-letne pacientke, ki je zaradi hude tesnobe prvič poiskala pomoč v urgentni psihiatrični ambulanti. Njeno pot zdravljenja in okrevanja pojasnjuje psihiatrinja Tina Šubic Metlikovič iz Psihiatrične bolnišnice Begunje. Kako se motnja razvije, kaj je zanjo značilno, kakšna je najbolj učinkovita terapija in kako si lahko človek sčasoma ponovno uredi življenje? Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj). Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Psihiatrična bolnišnica Begunje TUKAJ Foto: Tina Šubic Metlikovič/ Osebni arhiv Tine Šubic Metlikovič

Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov. V Sloveniji po ocenah strokovnjakov približno 7 odstotkov prebivalcev redno jemlje antidepresive. Za primerjavo – v Združenih državah Amerike že 11 odstotkov. V tokratni oddaji Intelekta raziskujemo, kako antidepresivi delujejo, kakšne izkušnje imajo ljudje z dolgotrajnim zdravljenjem in s kakšnimi izzivi se soočajo, ko pride čas za opuščanje zdravil. Osvetlili bomo tako osebne zgodbe kot strokovne poglede: od uporabnika, ki z nami deli svojo izkušnjo, do psihiatra, farmacevtke in klinične psihologinje, ki razložijo prednosti terapije z antidepresivi, neželene učinke in tveganja, ki jih prinese opuščanje terapije. Sodelujejo: 47-letni Ljubljančan (uporabnik dnevnega centra ŠENT), prof. dr. Lucija Peterlin Mašič (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani), klinična psihologinja Aleksandra Meško in psihiater Marko Saje (Psihiatrična klinika Ljubljana). Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj) Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24ur/ dan, vsak dan). Klic je brezplačen. Pomoč v primeru duševne stiske TUKAJ Nacionalni program duševnega zdravja (MIRA) TUKAJ Društvo ŠENT TUKAJ Psihiatrična klinika Ljubljana TUKAJ Foto: Slika je simbolična/ Pixabay, jarmoluk, free to use

Marsikdo si danes kar sam postavi diagnozo.Danes se veliko govori in piše o motnji pozornosti in hiperaktivnosti – na kratko ADHD. Tema je prisotna na družbenih omrežjih, forumih, podkastih in v kratkih videih, ki dosegajo milijone ogledov. Marsikdo se v opisu pozabljivosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti, v opisu težav s koncentracijo in z obvladovanjem čustev prepozna in si kar sam ali sama postavi diagnozo. A kaj je resnično ADHD? Zakaj je samodiagnosticiranje lahko nevarno? Kako strokovnjaki postavijo diagnozo odraslim pacientom? Za odgovore smo v Maribor poklicali klinično psihologinjo Taro Klun z Oddelka za psihiatrijo tamkajšnjega Kliničnega centra. Članek o ADHD v Zdravniškem vestniku TUKAJ Foto: Tara Klun/ osebni arhiv Tare Klun

Tina Simčič si v začetku svoje uspešne korporativne kariere prav gotovo ni predstavljala, da bo po drugem dopustu za nego otroka obrnila nov list in se lotila popolnoma novega poklica na delovnem mestu, ki si ga je po svojih željah in potrebah ustvarila sama, in da bo v glavnem delala od doma. A poklici se spreminjajo, sledijo potrebam ljudi in posebnim znanjem zaposlenih. Tukaj je njena zgodba.

V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona. V oddaji Ultrazvok bomo govorili o tem, kako lahko telesna aktivnost – od zmerno intenzivne aerobne vadbe do vadbe za moč in do visoko intenzivnega intervalnega treninga (HIIT) – pomaga pri obvladovanju odvečnih kilogramov in prispeva k zmanjševanju nevarne trebušne maščobe in h krepitvi zdravja. Mladi zdravnik Timur Mušić (UKC Ljubljana) bo pojasnil, zakaj gibanje ostaja nepogrešljiv del boja z debelostjo; in to kljub veliki priljubljenosti novih zdravil za hujšanje. Foto: Pixabay, cc Intelekta o debelosti TUKAJ Članek v Zdravniškem vestniku TUKAJ Intelekta o semaglutidu TUKAJ Intelekta o prehranski podpori in prehranski terapiji TUKAJ  

Ta “sončni vitamin”, kot tudi lahko rečemo vitaminu D, krepi naš imunski sistem, podpira moč mišic, poskrbi za hormonsko ravnotežje in prispeva k zdravju kosti in zob. Analiza slovenskega Inštituta za nutricionistiko je razkrila, da je dejanska količina vitamina D pri skoraj četrtini analiziranih šumečih tabletah bistveno odstopala od deklarirane vrednosti. »V večini primerov je šlo za znatno nižje vsebnosti vitamina D  od označenih,« je povedala dr. prehrane Maša Hribar. Strokovnjakinja bo v oddaji odgovarjala na vprašanja o vitaminu D in prehranskih dopolnilih. Z vitaminom D naj bi – glede na smernice – v Sloveniji med oktobrom in aprilom dopolnjevali našo prehrano. Foto: UI Analiza šumečih tablet Inštituta za nutricionistiko TUKAJ Slovenske smernice TUKAJ  Podrobneje o vitaminu D TUKAJ

Sporočilo tega tedna je: da Bog deluje tudi tam, kjer se nam zdi, da je vse obstalo. Da upanje ni naivnost, ampak odločitev. In da se prihodnost naše družbe začne tam, kjer dovolimo, da nas vodi Beseda – tiho, zvesto in pogumno.Komentar je pripravil Primož Lorbek, upravitelj univerzitetne župnije Maribor in kaplan v župnijah Hajdina in Starše.

V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom. Če bi morali o visokem krvnem tlaku vedeti samo eno stvar – katera bi to bila? Tokratni Ultrazvok se začne tam, kjer bi se običajno končal. Prof. dr. Jana Brguljan Hitij s Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana razloži, na kaj zdravniki vedno znova opozarjajo. Zakaj je zvišan krvni tlak tiha, a nevarna bolezen sodobnega časa? Tokratni Ultrazvok govori o vzrokih za hipertenzijo, o meritvah in o zdravljenju ter tudi o tem, zakaj so spremembe življenjskega sloga prvi in najpomembnejši korak za izboljšanje in ohranitev zdravja. KO za hipertenzijo TUKAJ Slovensko Združenje za hipertenzijo TUKAJ

Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila? Ko se je pred petimi leti rodil deček Urban, zdravila za njegovo redko gensko bolezen ni bilo. Njegova mama Špela se je v želji po pomoči svojemu otroku in vsem drugim otrokom z isto boleznijo povezala z zdravniki, raziskovalci in strokovnjaki iz vsega sveta, da bi razvili novo zdravilo, ki bi Urbanovo bolezen pozdravilo, izboljšalo ali vsaj ustavilo. Uspelo ji je! Iz osebne stiske je nastal projekt, ki je privedel do razvoja zdravila Urbagen — enega redkih na svetu, razvitih brez sodelovanja velike farmacevtske družbe. Zgodba o pogumu, sodelovanju in vprašanju, kako danes nastajajo zdravila za redke bolezni, je zgodba tokratne Intelekte. Foto: UKC Ljubljana Sodelujejo: Urbanova mama dr. Špela Miroševič (Fundacija CTNNB 1), njegov nevrolog prof. dr. Damjan Osredkar (Pediatrična klinika Ljubljana), vodja raziskovalne skupine, ki je razvila samo zdravilo, prof. dr. Leszek Lisowski (CMRI Sydney) in raziskovalec, ki se je projektu pridružil že na samem začetku, dr. Duško Lainšček (Kemijski inštitut Ljubljana).  Fundacija CTNNB 1 TUKAJ

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Osebni arhiv Ane Kisovar. Društvo Endozavest TUKAJ

Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?Psihologinja Ana Kozina opozarja, da smo ljudje zelo naravnani na negativna, na neprijetna čustva. Zato nas spodbuja, naj podpremo in okrepimo svoja pozitivna oziroma prijetna čustva, občutke in razpoloženja: od ljubezni in ponosa, do hvaležnosti in veselja. In na kakšen način lahko to storimo? Na to vprašanje med drugim odgovarja pozitivna psihologija. Ta mlada veja psihologije preučuje pogoje in procese, ki prispevajo k pozitivnim psihološkim stanjem, k dobremu počutju in h krepitvi pozitivnih odnosov. Ultrazvok. Sodeluje prof. dr. Ana Kozina (Pedagoški inštitut Ljubljana, Filozofska fakulteta Maribor). Daljši in bolj poglobljen pogovor z dr. Ano Kozina TUKAJ 

Za gripo vsako sezono zboli med 5 in 10 odstotkov prebivalcev. Po podatkih NIJZ letos prevladuje virus influence tipa A, podtip H3N2, ki je že poleti mutiral v dominantno različico K.Letošnja sezona gripe je v Sloveniji intenzivnejša kot pretekla leta. Oboleli že več kot mesec dni polnijo dežurne, urgentne in infekcijske ambulante zdravstvenih domov in bolnišnic. Tisti, pri katerih se gripa zaplete s pljučnico, morajo v bolnišnici največkrat tudi ostati. Podrobneje v oddaji Ultrazvok. Iztok Konc je govoril s pulmologinjo Biljano Knežević s Klinike Golnik. Foto: Klinika Golnik Pljučnica: Vsako senco nad pljuči moramo raziskati TUKAJ Vsaka pljučnica se lahko zaplete, na legionarsko pa smo posebej pozorni TUKAJ Dr. Fležar: Pljuča se razvijejo do tridesetega leta starosti TUKAJ

Piše Katarina Mahnič, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Jure Godler, vsestranski ustvarjalec – glasbenik, skladatelj, komedijant, imitator, televizijski voditelj in zmeraj bolj tudi pisatelj – je v novi knjigi Mrtvi kot prekinil serijo vohunskih romanov (ki jih sestavlja kar pet komičnih peripetij dinamičnega agentskega dua Spencerja & Novaka) in napisal kriminalni roman, ki je, kot pravi, »bolj v klasičnem slogu Agate Christie«. Preusmeritev iz vohunskega v kriminalni žanr, iz napete adrenalinske satire v možgane kravžljajoči »whodunit«, mu gre odlično od rok oziroma izpod peresa, zato razveseljivo prebrati, da je Mrtvi kot otvoritvena kriminalka nove serije o razreševanju umorov, ki na sceno postavlja še enega detektivskega knjižnega junaka. Poleg dveh najbolj znanih in priljubljenih slovenskih kriminalističnih inšpektorjev, Demšarjevega redkobesednega Martina Vrenka in Golobovega mrkega Tarasa Birse, smo zdaj dobili še pragmatičnega detektiva Hermana Arha, ki se enemu od protagonistov zdi kot kakšen lik iz starega francoskega detektivskega filma. »Arh je dejansko deloval kot nekdo, ki je s časovnim strojem pripotoval iz preteklosti, če že ne zaradi videza, pa zaradi svojega besedišča. Bradati mož z očali je bil oblečen v retro laneno srajco z ovratnikom, ki mu je padala čez trebuh. Hlače je prav tako nosil iz nekih drugih časov, s širokimi hlačnicami in globokim sedlom, najbolj pa je v oči bodel ogromen panamski klobuk bele barve s črnim trakom.« Naslov Mrtvi kot se poigrava s slepim kotom, ki vozniku kljub zrcalom ostane skrito. To je zgodba o dveh prijateljih, ki se poznata že od vrtca in si ne bi mogla biti bolj različna. Bojan, glavni pripovedovalec oziroma zapisovalec, je v tem odnosu grdi raček, Maksimilijan Pinter, na kratko Maks, pa narcističen labod in neusmiljen lomilec dekliških src. Ni čudno, da so se njune poti v mladeniški dobi za več let ločile, in ko se spet srečata in prijateljstvo obnovita, je Maks, ki se je vrnil iz tujine, že kriptomilijonar z lastnim prostornim stanovanjem in še enim, v katerega nastani babico. Tudi dekle ima; spoznal jo je sicer prek spleta in o njej bolj malo ve, a videti je zaljubljen in prepričan v uspeh njune zveze. Bojana zvleče na večerjo k svoji osovraženi družini, kjer jim z velikim užitkom razkrije, da je zdaj bogataš, vendar se lahko za njegov denar obrišejo pod nosom. Najboljšega prijatelja in svojo punco Klariso povabi tudi na svojo razkošno jadrnico, zasidrano na Hrvaškem. Po francoskem bendu, ki sta ga z Bojanom poslušala kot otroka, jo je imenoval Angle mort – Mrtvi kot. In prav na njenem krovu se Maks po prekrokani noči zjutraj zbudi med okrvavljenimi rjuhami, o Klarisi pa ni ne duha ne sluha. Bojan mu nesebično priskoči na pomoč in se na vse kriplje trudi zakriti prijateljev domnevni zločin, a ta je zaradi šoka že začel izgubljati razum in ukrepati po svoje. Roman Mrtvi kot ni krvav in ni na silo intelektualen, pa tudi psihološki triler ni, čeprav ima psihologija v njem pomembno vlogo. Korektno upraviči vse zahteve in pričakovanja kriminalnega žanra, ne bi pa bil nič posebnega, če ga avtor ne bi napisal dinamično in rahlo sarkastično, v živahnem jeziku, polnem iskrivih dialogov, z dobrim ravnotežjem med komedijo in tragedijo, ter ga začinil z zanimivo zgradbo in dobršno mero čudaštva. Po godlerjevsko pač. Tukaj je tragični junak Maks, ki mu nenadno bogastvo prav nič ne pomaga vzdrževati njegove že od najstništva nestabilne psihe. Tukaj so Maksova disfunkcionalna družina, ki jo provociranje sina milijonarja in apetiti po njegovem denarju še bolj raztreščijo; pa njegova ljubljena prebrisana babica Marjanca, ki pred vsemi drugimi družinskimi člani hlini nepokretnost in demenco, da se jim maščuje, ker so jo vtaknili v dom. Tukaj je Klarisa, skrivnostna Maksova ljubica, o kateri pa bralec izve tako malo, kot malo ve o njej Maks; razen da je bila prikupno dekle. In tukaj je izmuzljivi Bojan, ki v zgodbi, ki jo je sam zapisal, izpade kar preveč prijateljsko vdan, dobronameren in razumevajoč, skoraj viteški. Zanimivo je, da se detektiv Herman Arh pojavi šele v osmem poglavju, na dobri polovici romana, ko ga kot Slovenca, ki dopustuje na Hrvaškem, hrvaški kolegi povabijo, da prevzame primer izginule slovenske potnice na jadrnici Angle mort. Drzno odločitev, da osrednji lik kriminalistične preiskave uvede tako pozno, je pisatelj pojasnil z besedami, da je odlika dobre detektivke zaplet sam, kombinacija motivov in vzgibov in tudi ustvarjalnost umora samega. Detektiv po njegovem sodi v drugi plan, »a vseeno deluje kot katalizator, ki na koncu razkrije vse podrobnosti in pojasni okoliščine umora«. Arh na koncu Bojanove izpovedi na pičlih desetih straneh v Pripisu res razplete zamotano štorijo, vendar pojasnilo za bralca ni popoln šok, saj se mu je tu in tam marsikaj poblisknilo že prej. Morda je največja pomanjkljivost te, sicer kratkočasne in duhovite kriminalke ta, da se pogled med branjem ne znajde prav pogosto v mrtvem kotu. Pravzaprav se z njim resnično in dokončno sreča le Maks Pinter, kar posrečeno ubesedi Herman Arh: »Zlo se mu je mojstrsko prihulilo v mrtvi kot. In niti najmanjšega opozorila ni dalo od sebe.« Zanimivo bo opazovati, kakšno mesto si bo novi detektiv izboril v družbi drugih fiktivnih stanovskih kolegov; poleg dveh že omenjenih jih v slovenskem trenutno močno zastopanem kriminalističnem žanru kar mrgoli. Občutek imam, da se bo dobro znašel.

Prehranska podpora in prehranska terapija morata biti skrbno premišljeni, slediti morata strokovnim smernicam in temeljiti na posameznikovih izvidih. V zadnjih desetletjih je prišlo do novih spoznanj o presnovnih procesih in tudi o vlogi ustrezne klinične prehrane. Številne študije so pokazale, da lahko neprimerna ali nezadostna prehrana povzroči razvoj nekaterih bolezni, podaljša okrevanje, poslabša izid zdravljenja, ali celo poveča smrtnost bolnic in bolnikov. Slovenski podatki kažejo, da je podhranjen skoraj vsak tretji bolnik. Grozijo mu kaheksija, sarkopenija in sarkopenična debelost. Zato mora biti deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane namreč dokazano izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. Več v Intelekti. Sodelujejo: strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek (Onkološki inštitut Ljubljana), družinska zdravnica doc. dr. Milena Blaž Kovač (Zdravstveni dom Ljubljana) in magistrica klinične dietetike Nadja Righetti (Bolnišnica Sežana). Iniciativa Ntrition day (dan prehranske vizite) TUKAJ

Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Robert Markoč.

Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje? Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična. Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ Register endoprotetike Slovenije TUKAJ Poglavja: 00:01:56 Dr. Majdič o vlogi prehrane 00:04:56 O bolnišnici Radoslav Marčan in Vado Keranović 00:09:23 Dr. Levašič o registru artroplastike in registru endoprotetike,

Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Bolnik, ki ne jé, še zlasti bolnik, ki mu ne dovolimo jesti, ima slabši izid zdravljenja,« opozarja slovenska strokovnjakinja za klinično prehrano prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek. Zato mora biti bolnik deležen ustrezne prehranske podpore ali ustrezne prehranske terapije. Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost. »Ni »zdravila«, ki bi za toliko zmanjšalo smrtnost, kot ustrezna klinična prehrana,« doda dr. Rotovnik Kozjek z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja je ob letošnji iniciativi Nutritional day (pobudi Prehranske vizite) gostja oddaje Ultrazvok. Spletna stran iniciative TUKAJ

November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.Naštevamo lahko imena: e-cigareta, vejp, vap, pod, mod, puff, bar, osebni uparjalnik, brezdimni in ogrevani tobačni izdelki … Naštevamo lahko snovi: vlažilci (propilen glikol in/ ali glicerol), rakotvorne snovi (formaldehid, nitrozamini, benzen), težke kovine (nikelj, krom, svinec, aluminij, kadmij, mangan, kositer, baker) … Naštevamo lahko bolezni: astma, bronhitis, emfizem, imunološke pljučnice, rakava obolenja. O škodljivosti tako imenovanih elektronskih cigaret, o zavajanju nikotinske in tobačne industrije ter o primerih iz prakse v Ultrazvoku pulmologinja prof. dr. Mihaela Zidarn s Klinike Golnik. Članek na MMC: Po letih zmanjševanja kajenja zadnja leta znova porast, predvsem med mladimi TUKAJ

V romanu, s katerim je pred približno 40 leti poznejši norveški nobelovec tudi zaslovel, se nam Fosse razkriva kot dostojen naslednik Samuela Becketta, nemara največjega književnika druge polovice 20. stoletjaLjubitelji in ljubiteljice gledališča so imeli doslej že kar nekaj možnosti seznaniti se z ustvarjanjem predlanskega Nobelovega nagrajenca za književnost, norveškega pesnika, pisatelja in dramatika Jona Fosseja. Njegovo igro Noč poje pesmi svoje so, na primer, na odru Male Drame v Ljubljani uprizorili že pred več kot 20 leti. Potem so v sezoni 20/21 Fossejevo dramo Ime igrali v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica, no, v Mestnem gledališču ljubljanskem pa si je prav ta čas moč ogledati predstavo Fossejeve Tukaj v temnem gozdu. Nekoliko drugače pa je s tistimi, ki, raje kakor da bi hodili v gledališče, ostajajo doma in berejo v naslanjaču. Doslej smo namreč v slovenščini imeli na voljo eno samo Fossejevo prozno delo – Melanholijo I, ki je v prevodu Jane Kocjan luč sveta ugledala leta 2011 pod založniškim okriljem mariborske Litere. Za tisto izdajo je po uredniški plati poskrbela Petra Vidali, no, ista urednica pa zdaj stoji za Čolnarno, drugim Fossejevim romanom, ki je – ponovno v prevodu Jane Kocjan, a tokrat pri drugi založbi, pri novomeški Gogi – pred nekaj tedni prišel na naše knjižne police. Čeprav se torej zdi, da prevajanje Fossejeve proze pri nas nekoliko zaostaja za uprizarjanjem Fossejevih dram, to seveda še ne pomeni, da Norvežanovo ustvarjanje razpada na dve samostojni, kvečjemu le ohlapno povezani polovici. Prav nasprotno; tisti, ki tako hodijo v gledališče kakor berejo v domačem naslanjaču, namreč pravijo, da imamo tu v resnici opravka z dvema stranem enega in istega kovanca. Zato smo se v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili Petro Vidali, spraševali, kaj se pravzaprav pokaže, če Fossejeve drame postavimo ob bok Fossejevim romanom, še zlasti, seveda, čisto sveži Čolnarni? Kako je, drugače rečeno, njegov opus videti s ptičje perspektive, kaj nam sporoča in v kakšni govorici to počne? Foto: Goran Dekleva

Kaj je bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje lesa ali kajenje Zdaj ne moremo več zanikati dejstva, da nam onesnažen zrak skrajša življenje. Vendar na kakšen način? Kaj je za ljudi bolj škodljivo: izpušni plini, kurjenje drv, ali kajenje? V Ultrazvoku odgovarja fizik dr. Griša Močnik. Sogovornik tokratne oddaje je s sodelavci in sodelavkami Centra za raziskave atmosfere Univerze v Novi Gorici v sodelovanju s kolegicami in kolegi iz tujine dokazal, da se škoda v pljučih, ki jo povzročijo trdni delci v vdihanem zraku, razlikuje glede na vir onesnaževanja. Izmerili so, kakšen je tako imenovani oksidativni potencial trdnih delcev PM10 in PM2,5. Z njim lahko prikažemo vpliv trdih delcev na zdravje ljudi. Rezultate odmevne študije so pred tednom dni (22. 10. 2025) objavili v znanstveni reviji Nature, prof. dr. Griša Močnik pa jo bo predstavil v oddaji Ultrazvok. Mednarodne analize in primerjave sicer kažejo, da je zrak v Sloveniji med bolj onesnaženimi v Evropi. Zelo negativno izstopa zlasti Ljubljana. Deskle v občini Kanal ob Soči, Sarajevo, Chamonix v Franciji pa so trije kraji od triinštiridesetih, ki po najslabši kakovosti zraka izstopajo v prelomni študiji. Originalni članek v reviji Nature TUKAJ

Dorian Šilec Petek, režiser, oblikovalec prostora in avtor videa v gledališki predstavi Tukaj v temnem gozdu, Jona Fossa, norveškega pisatelja in dramatika, ki je leta 2023 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. V igri Tukaj v temnem gozdu pripoveduje o tesnobi, psihološkem stanju in preizpraševanju človeka v 21. stoletju. Predstava je uprizorjena v nekdanjem Kinu Komuna, ki je prav s to predstavo na novo oživela nekoč priljubljeno kino dvorano.

⏰ Driiiiing! Ofsaaaajd! 422! Tukaj je, stisnila nekako čas, prejšnji teden nikakor ni šlo, zdaj pa, ker ste tako zelo, zelo, zelo želeli. Ker se je reees dosti dogajalo. Seveda se je. In čisto, čisto, čiiiisto na koncu Ofsajda - se zgodi kaj? Olimpija zamenja trenerja. Seveda ga. Itak. Ker Ofsajd pravilo. Ko mi snemamo, ni noben trener varen.

SMS6 in letni koncert APZ Tone TomšičSo trije dogodki, ki smo jih postavili v središče današnje oddaje. Bili smo tudi na glasbeno-performativnem projektu z naslovom The eternal now in predstavitvi monografije o Lucijanu Mariji Škerjancu. Tukaj sta še vabili: na uvodna koncerta ciklov Plečnik in a cappella v Ljubljani ter Prisluhi v Mestnem gozdu v Celju.

Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

Javnega življenja niso ustavili. Švedska se je boja proti novemu koronavirusu in covidu lotila s strategijo, ki je bila drugačna od večine drugih evropskih držav. Brez strogega lockdowna in policijske ure, brez zapovedane uporabe zaščitnih mask, brez zapiranja osnovnih šol. Namesto na prepovedi so stavili na priporočila. Prav zato je bil tako imenovani švedski model obvladovanja pandemije novega koronavirusa za mnoge najbolj učinkovit način boja proti covidu. Pa je temu res tako? Kaj se je dogajalo Švedskem? Ali je bil Švedski pristop bolj primeren? Sogovorniki intelekte so bili v takratno dogajanje na Švedskem aktivno vpleteni. To so »oče« švedske strategije, infektolog in med epidemijo prvi državni epidemiolog dr. Anders Tegnell, članica tako imenovane skupine dvaindvajsetih virologinja dr. Lena Einhorn, ki je v javnem pismu izrazila odmevno kritiko in zaskrbljenost nad načinom švedskega boja proti covidu, in ekonomist dr. Joakim Sonnegard, sekretar neodvisne komisije, ki je ocenila ravnanje švedske politike in stroke v prvih dveh letih pandemije. V oddaji so izpostavili prednosti in slabosti tako imenovanega švedskega modela boja proti covidu. Oddaja je nastala kot del projekta Pet let pozneje. Sodelujoči: Lena Einhorn, Joakim Sonnegord, Anders Tegnell, Blaž Oder in Luka Smajila. Maja Moll, Renato Horvat in Matej Rus, ki so brali prevode. Za tehnično izvedbo so poskrbeli: Janez Ahlin, Jernej Boc, Damjan Rostan in David Lap. Pripravil Iztok Konc. Foto: MMC RTV/ Kaja Sajovic Daljši intervju z dr. Tegnellom TUKAJ  Podkast "Pet let pozneje" TUKAJ

Svetle in temne plati sreče. Katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju? Zakaj zahodne potrošniške družbe od ljudi zahtevajo, da so srečni? Kaj sreča sploh je? Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada živimo v Sloveniji srečni ljudje. Po sreči smo namreč na drugem mestu: takoj za Finci, skupaj z Belgijci, Avstrijci in Romuni. Tako raziskava. Kaj pa pravijo naključni mimoidoči na ljubljanskih ulicah in strokovnjaki, s katerimi smo govorili? Sodelujejo: psihologinja prof. dr. Andreja Avsec, filozofinja in sociologinja prof. dr. Renata Salecl in nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Raziskovalce zanima, kako je občutek sreče odvisen od človekovega spola, starosti, religioznosti, izobrazbe. Zanima jih, katere osebnostne lastnosti so najboljša kombinacija za srečo v življenju. Znanstveniki že razumejo, kako se sreča odseva v možganih. Sreča pa ima tudi svojo temno plat. Izpostavimo industrijo sreče in prisiljeno srečo, ki vodi do različnih konfliktov. Foto: Pixabay, cc Znanstvena monografija »Psihologija subjektivnega blagostanja: znanstvena spoznanja o sreči« TUKAJ

⏰ Driiiiiing! Tukaj je! Novi Ofsajd! Jubilejni? Eeeeeem. Je, ja. Je. Taki smo. Sprotni, haha. Bila je dostava nekje v drugi polovici oddaje. Pa ne take sorte ;). Ampak dostavila pa bova. V sklopu 400. oddaje vabiva na kviz v živo!!!

⏰ Driiiiing! Reprezentančni Ofsajd je tu. Tam, kjer smo začeli dolgih 9 let tega. 388 oddaj nazaj. Tukaj je 399. Žiga Kos je v taki formi, da ga še jaz res rad poslušam! In, ja, prihaja 400 oddaja. Okrogla. Jubilejna. Potrudimo!

Ranga Dias z ameriške univerze Rochester je leta 2020 zaslovel, potem ko je v reviji Nature poročal o prvem superprevodniku pri sobni temperaturi. To je bil velikanski uspeh, eden izmed svetih gralov moderne fizike, ki je Diasu na široko odprl pot do Nobelove nagrade, svetu pa do učinkovitejše prihodnosti z manj izgubami energije. A danes vemo, da je za njegovim domnevnim odkritjem prevara in vrsta goljufij. Poneverbe podatkov v znanosti postajajo vse pogostejše, dodatno skrb vnaša sivo polje umetne inteligence, ki namesto znanstvenikov lahko piše tudi članke. Kako je z integriteto v znanosti, kako lahko vemo, kaj je res in kdo zavaja?Sogovornika: dr. Nataša Karas Kuželički, Fakulteta za farmacijo, urednica v reviji Drug Development Research dr. Andrej Ule, upokojeni profesor logike, teorije znanosti in analitične filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti   Zapiski: Vse je znano: Dias o supervodnosti zavajal in lagal Exclusive: official investigation reveals how superconductivity physicist faked blockbuster results Epilog afere superprevodnosti: Ranga Dias kršil znanstveno intergriteto Superconductivity scandal: the inside story of deception in a rising star's physics lab Poročilo preiskovalne komisije Univerze v Rochesteru Tukaj lahko najdete umaknjenje članke Primer suma poneverbe podatkov pri slovenski raziskovalki Z dovoljenjem smo uporabili insert iz intervjuja Detektivka z ostrim pogledom, ki razkriva "zločine" v znanosti, avtorica Lea Udovč, rubrika Poglobljeno na portalu N1, 24. 7. 2022. Bere Lidija Hartman.