POPULARITY
Izazovi i pritisci kojima su roditelji danas svakodnevno izloženi, kako u najbližoj okolini, tako i od strane nepoznatih, na raznim društvenim mrežama, dovode mame i tate u situaciju da se oko dece trude preko svojih mogućnosti, što kod većine uzrokuje sagorevanje, priča u novoj Mamazjaniji psihološkinja Nevena Lovrinčević. U novoj epizodi našeg podkasta, psihološkinja Nevena osvrće se na promene u vaspitanju dece danas i nekad, koje potiču od načina života roditelja i njihovog odnosa prema deci i porodici. „Naše bake nisu razmišljale o tome da li su dobre majke ili nisu, sve su nekako prirodno radile i bez pritisaka podizale decu. Danas, kao da je na roditeljima zadatak da budu savršeni, a nikome nije jasno šta to znači. Ne treba da se opterećuju razgovorima i slobodnim vremenom provedenim sa decom, već sa njima samo treba da žive“, kaže Nevena. Svakodnevne aktivnosti, ističe ona, mogu dovesti do skladnog i ispunjenog odnosa između roditelja i dece. „Dovoljno je da, recimo, ako kuvate, date detetu da nešto mućka, da vam pomaže, i to je zajednički provedeno vreme koje deci znači“. Tanka je granica, međutim, između roditelja koji želi da bude brižan, nežan i onoga koji se prema detetu postavi kao drug/drugarica, što nije preporučljivo. „Ta granica mora da se zna, jer ona određuje autoritete i ograničenja u ponašanju, a ona su svakom detetu potrebna. Nije uloga deteta da donosi odluke, već da sluša šta roditelj govori“, kaže ona. U Neveninoj knjizi „Ko je gazda u kući“, govori o autoritetima, koji se menjaju, ali su i dalje prisutni. „Autoritet uvek ima odrasla osoba. Ako Vi detetu dajete da jede, vodite ga kod lekara, čuvate, pazite, štitite, ono onda oseća Vas kao autoritet. Nije neophodno lupanje šakom o sto, niti povišen ton, mada i to ponekad nije isključeno, jer odražava emociju, koju ne treba da krijemo od dece. Samo bez preterivanja, naravno“, objašnjava Nevena. Odnosi u kući i prema detetu, najviše utiču na emocionalno stanje i ponašanje dece. „Poremećaji u ponašanju, kao i emocionalni disbalans, potiču iz kuće i najčešće zbog pritisaka roditelja za savršenstvom kod deteta. Oni prenose svoje zamisli, inhibicije na dete, koje to oseća, ili mu je direktno rečeno. Takođe, toksično roditeljstvo izaziva brojne probleme, a to je najčešće preslikano ponašanje naših roditelja, kada dete optužujemo da je krivo što nismo ostvareni u životu, što smo zbog njega mnogo propustili, a ono ni hvala da nam kaže“, naglašava naša gošća. Ona nam na samom početku opisuje šta je to roditeljstvo, ali i u čemu se današnji roditelji razlikuju od onih od pre nekoliko decenija. Objašnjava takođe i zašto „plišano“, moderno roditeljstvo nekad nije dobro, ali i kako da osvestimo toksične roditeljske obrasce koje preslikavamo iz svog detinjstva. Svetuje kako da uspostavimo autoritet nad detetom, a zašto u vaspitanju batine nisu dozvoljene, ali povišen ton jeste. Priča i o uzrocima poremećaja u ponašanju i emocionalnih problema kod današnje dece. Govori i o uspavljivanju dece, o čemu je pisala u knjizi „Naučite dete da spava“, a mnogi su joj zamerili što apeluje da se deca sama uspavljuju, iako se taj savet odnosi samo na roditelje koji su iscrpljeni i one kojima zdravstveno stanje zavisi od sna. Ona objašnjava da ovo nije uvek poželjan obrazac i da je u svakoj porodici drugačije, ali da, i u ovom slučaju, roditelji moraju biti fleksibilni i prilagođavati se najbolje što mogu.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj v najnovejšem poročilu naši vladi med drugim vnovič svetuje reforme na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter plač v javnem sektorju. Za letos nam sicer OECD napoveduje gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa nekaj več - 2,7 odstotno gospodarsko rast. Druge teme: - V Združenem kraljestvu naj bi po 14-ih letih oblast prevzeli laburisti. - Bela hiša zavrača ugibanja o izstopu Bidna iz predsediške tekme. - Košarkarji za ohranitev upanja na olimpijski nastop potrebujejo zmago nad Novo Zelandijo za 10 točk.
Kako lahko Slovenija odpravi zaostanek za najrazvitejšimi članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Ta v najnovejšem poročilu naši državi svetuje reforme javnih financ, zelenega prehoda in stanovanjskega trga. Druge teme: - Brezposelnih v državi znova rekordno malo - Varnostni sporazum med Slovenijo in Ukrajino še nastaja, podpis morda prihodnji teden - Slovensko morje znova preplavila sluz. V težavah tako ribiči kot turistični delavci in gostje
Martin Vrtačnik razlaga, kaj počne gledališki lektor oziroma oblikovalec govora. On je tisti, ki svetuje igralcem, največkrat o pravorečnih in drugih vprašanjih.
Na martinovo smo se pogovarjali z Jernejem Lubejem. Preživlja se kot samostojni somelje, pripravlja svetovanja in turistična vodenja z degustacijami (ali brez), svetuje in streže vina v gostinstvu predvsem pa pomaga ljudem, da bi bolje razumeli vina. Želi si, da bi si ljudje vzeli več časa ob srečanju z njimi, da bi si tekočino v kozarcu ogledali, jo povohali in da bi si med okušanjem vzeli čas. Ko je v času epidemije koronavirusa začasno izgubil voh in okus, je odkril nov način zaznave vina, z največjim organom, kožo. Kurja pol ali mravljinci po hrbtu so mu dali vedeti, da gre za dobro vino in ta nova obzorja zaznavanja vina še danes s pridom izkorišča.
Letos smo priča precej skromnemu pridelku jabolk, kar je posledica spomladanskega dogajanja pa tudi lanske suše, pravi Martin Mavsar, svetovalec specialist s KGZ NM. Svetuje, da jabolka v sok, če sami nimamo primerne opreme, peljemo v predelavo na najbližjo kmetijo, kjer ponujajo take storitve…
Poslušalka je vprašala, zakaj pride do elastičnosti mase za piškote? Je lahko vzrok maslo? Piskoti dobijo nemogočo, zamaknjeno obliko. Sestra je odgovorila, da mora maslo dobro umiksati z rumenjaki ali sladkorjem, če je testo bolj krhko, pa ga mora dobro zdrobtiniti. Vzhajalno sredstvo (pecilni prašek) pa moramo dati že v moko, kajti če pride v stik z jajci ali drugo vlažno snovjo, ne deluje. Svetuje še, naj da polovico masla, polovico pa margarine, saj bodo tako imeli daljšo obstojnost, pa tudi aroma je dobra.
Poslušalka je vprašala, zakaj pride do elastičnosti mase za piškote? Je lahko vzrok maslo? Piskoti dobijo nemogočo, zamaknjeno obliko. Sestra je odgovorila, da mora maslo dobro umiksati z rumenjaki ali sladkorjem, če je testo bolj krhko, pa ga mora dobro zdrobtiniti. Vzhajalno sredstvo (pecilni prašek) pa moramo dati že v moko, kajti če pride v stik z jajci ali drugo vlažno snovjo, ne deluje. Svetuje še, naj da polovico masla, polovico pa margarine, saj bodo tako imeli daljšo obstojnost, pa tudi aroma je dobra.
Svetuje mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel - klinična psihologinja z Onkološkega inštituta v Ljubljani Želja je, da nas takrat, ko prestopimo prag zdravstvene ustanove, sprejmejo z razumevanjem in da smo deležni čim bolj celostne oskrbe. Bolezen namreč niso le znaki in simptomi, niso le telesne bolečine, ampak velikokrat tudi skrbi in različne psihične težave. Celostna obravnava je še zlasti pomembna pri onkoloških bolnikih. Diagnoza rak namreč močno in s strahom zareže v življenje posameznice in posameznika ter njegovih bližnjih. Pomoč lahko ponudijo tudi psihoonkologi. V Svetovalnem servisu na vprašanja o psihični pomoči in podpori bolnikom z rakavimi obolenji odgovarja klinična psihologinja mag. Andreja Cirila Škufca Smrdel z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Foto:Europa Donna Slovenija/ zajem zaslona
Izgorelost strokovnjaki opisujejo kot poklicni stres, kot sindrom neustreznih odnosov do drugih in do sebe, ki se razvije, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti. Kako naj bi živeli, da bi preprečili izgorelost, kako se spopadati s stresom, zakaj je pomemben dopust in kako naj ga preživimo? V studiu Prvega je gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.Svetuje zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina Izgorelost strokovnjaki opisujejo kot poklicni stres, kot sindrom neustreznih odnosov do drugih in do sebe, ki se razvije, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti. Kako naj bi živeli, da bi preprečili izgorelost? Kateri so opozorilni znaki in telesni simptomi, ki opozarjajo na izgorelost? Katere osebnostne lastnosti lahko vodijo v izgorelost? Kako se spopadati s stresom, zakaj je pomemben dopust in kako naj ga preživimo? V studiu Prvega je gostja zdravnica in psihoterapevtka Tina Bončina.
Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnemu soncu, mehanična zaščita (oblačila, pokrivala in sončna očala) in uporaba zaščitnih krem. Na koliko časa moramo nanos kreme obnoviti? Ste vedeli, da je največja težava pri uporabi pršil njihova neenakomerna in nezadostna porazdelitev? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu po osmi s prim. mag. Ano Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje. Tudi o kožnih znamenjih bomo govorili.Svetuje prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnemu soncu, mehanična zaščita (oblačila, pokrivala in sončna očala) in uporaba zaščitnih krem. Na koliko časa moramo nanos kreme obnoviti? Ste vedeli, da je največja težava pri uporabi pršil njihova neenakomerna in nezadostna porazdelitev? O vsem tem v petkovem Svetovalnem servisu po osmi s prim. mag. Ano Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje. Tudi o kožnih znamenjih bomo govorili.
Zakaj šarkelj na sredin upade, je zanimalo poslušalca. Sestra pravi, da bi se to lahko zgodilo, ker je premalo pečen ali ker je testo zelo mehko (z veliko tekočino). Svetuje tudi, da pekač med peko obrnemo oz. zamenjamo položaj v pečici.
Redna telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih vpliva na to, kakšno bo naše življenje v starosti. Zgolj zavedanje, da je vsakodnevna rekreacija koristna, pa verjetno ni dovolj. Kako poiskati motiv za redno hojo in tek in v tem tudi uživati? Katere dejavnosti in vaje so najbolj koristne, da v starosti ne bi imeli težav z ravnotežjem in gibčnostjo? Svetuje profesor športne vzgoje Urban Praprotnik.
Na vrtovih smo krompir večinoma izkopali in postavlja se vprašanje, kaj posejati ali posaditi na to prosto mesto. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor pravi, da če poskrbimo za zalivanje in senčenje je možnosti za pridelavo zelo veliko.
Na vrtovih smo krompir večinoma izkopali in postavlja se vprašanje, kaj posejati ali posaditi na to prosto mesto. Miša Pušenjak, svetovalka specialistka za pridelavo vrtnin s KGZ Maribor pravi, da če poskrbimo za zalivanje in senčenje je možnosti za pridelavo zelo veliko.
Epidemija koronavirusa dobiva nov zagon. Glavno vlogo imajo uvožene okužbe, vendar se v njihovi senci že množijo lokalne, ugotavljajo na Inštitutu Jožef Stefan. Včeraj so ob tisoč 807-ih testih potrdili 111 okužb, kar je največ po 15-em juniju. Da se četrti val ne bo preveč razbohotil, predvsem pa, da ne bodo bolnišnice znova preobremenjene, bi bilo dobro, da se vsaj starejši od 40 let čim prej cepijo in se s tem zavarujejo pred hujšim potekom bolezni. Preostale teme oddaje: - UKOM zaradi začasnega zadržanja uredbe o opravljanju javne službe STA zavrnil junijsko izplačilo - Bolgarski parlament prvič v novi sestavi - Tudi psihiatrična bolnišnica Idrija se spopada s pomanjkanjem kadra
Kolikor bolnikov, toliko oblik bolezni covid-19, bi lahko rekli. Nekateri jo prebolijo, ne da bi sploh vedeli, da so se okužili, drugi imajo še po več mesecih najrazličnejše posledice. Kako lahko omilimo ali morda celo preprečimo hujši potek bolezni? Kateri so doslej znani zapleti ob bolezni in predvsem - kako poteka okrevanje po covidu-19? Svetuje dr. Neža Majdič, dr.med., vodja tima za klinično prehrano na URI Soča. Voditeljica: Lucija Fatur.
Med novoletne zaobljube si marsikdo želi uvrstiti več gibanja za zdravje in dobro počutje. Kako premagati lenobo in se tudi v zimskih mesecih spodbuditi za sprehod in tek? Kaj pridobimo z rednim gibanjem? Zakaj ni smiselno opustiti zimskega teka? Svetuje profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Decembrski praznični čas, ki naj bi bil vesel in v pričakovanju, je letos povsem drugačen. Nekaterim stisko povzroča že samo konec leta, to leto pa se občutek nemoči zaradi nastalega položaja še povečuje. Marsikdo občuti tudi osamljenost. Kako naj se spopademo s temi občutki, kako si lahko pomagamo, kako premagamo tesnobne misli? Svetuje psihoterapevtka dr. Saša Krajnc.
Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.
Naša gostja je bila dr. Veronika Dolenc, profesorica športne vzgoje ter kondicijska in osebna trenerka. Svetuje, da se vsake spremembe lotimo počasi in postopno.
S staranjem se mnogokrat ne zavedamo, koliko nevarnosti se skriva v naših stanovanjih: preproge, ob katere se lahko spotaknemo, stopnišča brez držala, tudi v kopalnici po navadi nimamo ročajev. Ko razmišljamo o prenovi, seveda najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo veliko primernejše za tretje življenjsko obdobje, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. Svetuje predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ.dipl.org.
V triinštirideseti epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim podjetnico, strokovnjakinjo za digitalni marketing, predavateljico in prijateljico Mojco Marš Žove. Mojca od leta 2014 vodi svojo agencijo Super Spicy Media, ki je specializirana za Facebook oglaševanje, v tem času pa je postavila močan in strokoven odtis, zato se šest let kasneje lahko pohvali, da iz svoje domače pisarne v Sloveniji sodeluje z velikimi podjetji iz celega sveta. Mojca je tudi priznana predavateljica, ki občasno organizira (hitro razprodane) delavnice v Sloveniji in na sploh navdihujoča oseba, ki jo v življenju (med drugim) navdušuje tudi avtomobilizem. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo vse informacije in dodatne povezave, ki sva jih omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda43/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari SPLETNA STRAN: https://ninagaspari.com/
V času počitnic smo govorili o čem drugem, kot o počitnicah, predvsem o tistem počitku, ki ga svetuje Jezus, ko pravi: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte.« Kako se umiriti in okrepiti – ne le telo, tudi globino duha in srca; kako prodreti do duhovne spokojnosti in zadovoljstva … O tem in še marsičem je tekla misel z duhovnikom Karlom Gržanom. Ne zamudite. ► DARILO za naše poslušalce: lepe pobarvanke in pesmice za otroke. Takoj in brezplačno jih dobite na lepepobarvanke.si (ponosni pokrovitelj oddaje)
Zadnja epizoda sezone tradicionalno ponuja odbita priporočila. Kateri digitalni pripomočki, aplikacije, podkasti, serije ali filmi so navdušili valovsko multimedijsko redakcijo?
Kaj lahko uporabimo namesto sladkorja pri pripravi mlečnega kruha, sprašuje poslušalka. Sestra ga niti ne uporablja, ker je mlečni kruh sam po sebi sladikav, razen tiste pol žličke pri kvasu. Svetuje, da sladkor nadomesti z žličko medu. Pri tem kruhu dobro dene pinjenec ali sirotka. Tak mlečni kruh zabelimo z mešanico olja in masla. Tudi tekočine naj bo dovolj, da bo testo mehko in se kruh pri rezanju ne do drobil.
Svetuje mag. Jože Mohar.
Svetuje mag. Zdenka Kramar.
Statistični podatki vzbujajo strah: dvajsetkrat višje tveganje za aterosklerozo in hudo koronarno bolezen srca, pogostejša angina pektoris, bolj verjeten srčni infarkt in možganska kap. Povišan holesterol se lahko pojavi že pri otrocih, zato je pregled pri zdravniku nujen. Zdravila in zdrav življenjski slog preprečijo hujše zaplete. Povišan holesterol pri otrocih je pogosto posledica dedne bolezni. Diagnoza: družinska hiperholesterolemija. Oddaja: Ultrazvok. Svetuje: doc. dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike v Ljubljani. Pripravlja: Iztok Konc. Foto: BoBo
Odbita do bita v zadnji epizodi tretje sezone tradicionalno pred mikrofon povabi odbite sodelavce. Maruša, Anže, Gašper, Jan, Maja, Matevž in Matej tokrat priporočajo Youtube kanale.
Osnovnošolci in maturantje se bodo v prihodnjih tednih morali odločiti, kako nadaljevati svojo pot. Strah pred tem, da je odločitev lahko napačna in da ima nepopravljive posledice, je velik predvsem pri tistih, ki sploh ne vedo, kaj bi v življenju zares radi počeli. Kako jim pomagati, predvsem pa, kako jih razbremeniti strahu pred morebitno napačno odločitvijo? Svetuje dr. Miha Lovšin, vodja področja za karierno orientacijo na Centru za poklicno izobraževanje.