Podcasts about Mojca

Italija te dni praznuje 80-letnico republike – v spomin na referendum, na katerem so se volivci in prvič tudi volivke namesto nadaljevanja monarhije odločili za novo pot. Prihodnje leto bodo obeležili 200 let od smrti italijanskega plemiča in fizika Alessandra Volte, po katerem je poimenovan volt, enota za merjenje električne napetosti in električnega potenciala. Kakšno napetost, merjeno v voltih, pa boste kot gostje občutili zaradi novega italijanskega turističnega pravila, po katerem gostinci ne strežejo več vode iz pipe, nam je jasno in glasno razložila dopisnica Mojca Širok.

Ime tedna je postala Mojca Volkar Trobevšek, učiteljica slovenskega jezika na Osnovni šoli Stranje, ki je v okviru iniciative Učitelj sem! Učiteljica sem! postala učiteljica leta 2026. Pri poučevanju ji je najpomembneje, da učenci razumejo, zakaj se učijo določenih vsebin, in kako bodo pridobljeno znanje uporabljali v prihodnosti. Slovenska predstavnica na svetovnem izboru učiteljev je tudi urednica, avtorica in redna sodelavka Planinskega vestnika ter drugih medijev. Piše kratko prozo in poezijo, njena zgodba pa je bila lani nagrajena na Beletrininem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.Kandidata sta bila tudi: Martin Horvat, arheolog in vodja kustodiata za srednji vek v Mestnem muzeju Ljubljana, ki je s svojim več kot 40-letnim delom ter rezultati obsežnih arheoloških raziskav bistveno prispeval k poznavanju urbanega razvoja Ljubljane v srednjem in novem veku ter k napredku srednjeveške in novoveške arheologije v Sloveniji. Za svoje delo je prejel Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo, najvišje priznanje, ki ga vsako leto podeljuje Slovensko muzejsko društvo. Teja Oblak, košarkarica, ki je dosegla pomemben mejnik slovenskega športa in ženske košarke. Kot prva Slovenka je zaigrala v ženski ligi NBA, najmočnejšem ženskem klubskem tekmovanju na svetu. Po dolgotrajnih težavah s poškodbo se je uspešno vrnila na parket, kjer je v dresu Portlanda ob zmagi proti Torontu v 17-ih minutah dosegla tri točke in devet asistenc. Kapetanka slovenske reprezentance je s tem znova potrdila svojo vztrajnost in pomembno vlogo v slovenski košarki ter odprla novo poglavje za slovenske košarkarice na največjem odru.

Oddaja Midva je tudi v tretjem nizu vsak mesec od oktobra do aprila, v radijskih pogovorih predstavljala različne dvojine. In kot že dvakrat doslej, smo ta niz tudi tokrat zaključili s končno skupno oddajo Midva. Nataša Benčič se je skupaj s tehnično ekipo, v kateri sta bila Mitja Marsič in Maksim Vergan, odpravila na Domačijo Bordon v Dekane. Mojca in Boris Bordon - brat in sestra - oba vinarja, sta bila tudi gosta oddaje, tokrat pa tudi gostitelja končnega snemanja, ki ga je obiskalo vseh 7 dvojic tega niza. 14 gostov je veliko povedalo o sebi, v drugem delu oddaje pa tudi o radiu, mediju, ki ga imajo radi. Lara Baruca pa je skupaj z Boštjanom Pertinačem Radiu Koper za rojstni dan zapela njun novi duet Sito let.

Potapljanje na vdih je vse bolj priljubljen šport, pa vendar ostaja na robu. Ljudje ga ne poznajo prav dobro ali pa ne zaupajo podvodnemu svetu in vsemu, kar prinaša globina. Mojca Haberman je ena najboljših potapljačic na vdih na svetu. Pove, kako je biti skoraj 100 metrov pod gladino in kaj človeka vabi tja dol. Je mamljivo drugačno stanje zavesti, občutek naravne droge? Kaj razmišlja v temi in kako telo pripravi do točke, ko je lahko nekaj minut brez kisika? Kakšen odnos ima do morja? Z Mojco sva ob valovih klepetali o strahovih, izgubi zavesti, zaupanju, dihanju in seveda o iskanju novih telesnih in psihičnih meja.

Evropska unija prehaja iz krize v krizo. Svet se močno in hitro spreminja, ob geopolitičnih pretresih postaja tristranski, Evropa pa je na razpotju – ali naj gre po poti strateške samostojnosti ali pa bo postala postranski akter. Stara celina želi ohraniti tudi evropski način življenja, svoboščine, visoke standarde človekovih pravic, demokracije, blaginje in varovanja okolja. O tem, v kakšni kondiciji je Evropska unija, ki se je razvila kot mirovni projekt, pred dnevom Evrope v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje, FDV Univerze v Ljubljani; dr. Matej Accetto, Katedra za ustavno pravo, PF Univerze v Ljubljani; mag. Sibil Svilan, dolgoletni predsednik uprave SID banke; mag. Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja. Avtorica oddaje Sandra Krišelj.

Interventni zakon za razvoj Slovenije: sindikati kritični, delodajalci ga vidijo kot korak v pravo smer.Gospodarstvo lani z višjim dobičkom in dodano vrednostjo, v prvem četrtletju tudi več insolventnih postopkov.Argentina išče izvor okužb hantavirusa, ki je izbruhnil na križarki s 150 potniki. Več deset potnikov se je z ladje izkrcalo.Mojca Širok ob prvi obletnici izvolitve Leona XIV.: Papež je previden in premišljen.Maša zadušnica za dr. Ivana Rebernika: mož globoke vere, velik Slovenec in človek izjemne srčne kulture.ŠPORT: V finalu nogometne lige prvakov se bosta pomerila PSG in Arsenal.Vreme: Pred nami toplejši in bolj sončni dnevi z možnostjo posameznih ploh.Mariborski klinični center zapušča sedem interventnih radiologov, vzrok v neplačvanju pripravljenosti.Tednik Družina praznuje 74. obletnico. To je tednik vseh katoličanov, pravi urednik Boštjan Debevec.ŠPORT: V drevišnji prvi četrtfinalni tekmi jadranske košarkarske lige obračun med Crveno zvzedo in Olimpijo.

O čem drugem bi lahko v Rimu govorili te dni, kot o velikonočnem obredju. Od velikega petka prek nedeljske Pasque pa vse do dela prostega ponedeljka oziroma Pasquette, ko po vsej Italiji doživljajo prometni infarkt. Tudi o podrobnostih iz novega spolnega škandala v vrhu italijanske vlade in o nacionalni tragediji, ko se njihova nogometna reprezentanca že tretjič zapored ni uvrstila na svetovno prvenstvo.

Mojca Fatur je uveljavljena gledališka in filmska igralka, ki je na svoji umetniški poti skozi leta ustvarila številne kompleksne in čustveno močne vloge. Prejela je več priznanj. Njena zgodba presega umetnost. Mojca Fatur je tudi iskrena, srčna pripovedovalka življenja. Ob izidu njene knjige »Zdrava« smo se z njo pogovarjali o zdravju, odnosih - tudi do sebe in sveta širše. Je dokaz, kako je tudi iz najtežjih preizkušenj mogoče zrasti.Mojci se zdi pomembno spregovoriti (tudi)o notranjih stiskah, oklepih, zaledenelih travmah in o osebnih doživetjih, ki nas zaznamujejo. Nas jih je strah. To so primarne rane, s katerimi se kot otroci nismo mogli soočiti. »Saj ni treba, da so za njimi močne zlorabe, zapuščenost … najbolj ranjeni smo od neprisotnosti. Prve rane se začenmos tem, ko starši niso polno prisotni, lahko so prisotni fizično, ne pa v duhu. Opazujem mamice, ko peljejo otročka v vozičku, ali ga dojijo, pa ne gleda otroka v oči, ampak v telefon. »To je neprisotnost, ki rani.V resnici mi je bolezen dala najdragocenejše darilo- sebe sem dobila nazaj. Za zdravje sem se morala poglobiti v globine svoje biti, kjer najdemo najbolj primarno esenco.»Bolezen me je naučila tudi prepoznavanja, kaj je moje in kaj ni, kaj drugi “projecirajo” name. Šokirana sem, kakšna družba postajamo. Moji nameni so čisti, če je nekdo to sposoben sprejeti, prav, če ne, pa tudi.«Ob knjigi »Zdrava«, ki jo je Mojca napisala o svoji izkušnji z boleznijo in predvsem o poti do vnovičnega zdravja, smo jo v oddaji »Via positiva« vprašali tudi, zakaj se je odločila za knjigo, kako se je pisala. Kakšen je njen odnos do življenja in zakaj je pomembno, da se ob bolezni ne poistovetimo z njo?»Najprej sem želela čim bolj razumeti bolezen. A, kot pravijo, kamor gre moja pozornost, tja gre moja energija, tisto hranim. Zato sem se vprašala, želim biti čim bolj bolna ali zdrava? Zaprla sem vse zavihke o bolezni in začela zelo globinsko raziskovati pot do zdravja. Po eni plati skozi knjige, dokumentarce in pod drugi skozi sebe, navznoter. Kakšni občutki gredo skozi mene ob misli na zdravje?«»Ogromno energije porabimo za to, da v sebi tiščimo navzdol in skrivamo tiste dele sebe, ki niso najlepši, vsi se kdaj zlažemo, smo nevoščljivi … , ko bi jo pa lahko za ustvarjalnost, ljubezen, za odnos in radost. Odrasli lahko izbiramo. Česa se bojimo? Soočimo se. Ko se sprejmemo, sprostimo ogromno energije, in s tem se začne zdraviti tudi naša celovitost.«

Pri založbi Družina je v zbirki Slovenci v zgodovini izšla monografija Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini. Predstavnica mlajše generacije slovenskih dirigentov Mojca Lavrenčič je zmagala na letošnjem tekmovanju za dirigentke La Maestra v Parizu.

V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…

Na dan odprtja 25. zimskih olimpijskih iger že vsi poznamo bistvene številke, povezane z izvedbo športnega dela spektakla. Kako pa je z vzdušjem na sodelujočih prizoriščih, kakšna so pričakovanja gostiteljev in navijačev, ali je prisoten strah pred varnostnimi tveganji, kakšna bo finančna slika po končanih igrah in kakšen vtis bi rada država gostiteljica zapustila, ko bo olimpijski ogenj ugasnil? Naša italijanska dopisnica Mojca Širok se nam bo oglasila iz neposredne bližine milanskega stadiona San Siro, kjer se bo samo nekaj ur zatem začelo slovesno odprtje iger.

Ljudje v vseh časih in kulturah potrebujemo nekoga, ki svoje življenje posveti duhovnim dobrinam in v nemirnih srcih prebuja spomin na večnost in na Boga.

Piše Robi Šabec, bere Igor Velše. Zbirka kratkih zgodb Mojce Petaros Nočem več biti nevidna je povedna že s samim naslovom. Nevidnost namreč smemo in moramo interpretirati zgolj kot totalno nasprotje vsega vidnega, kar pa konec koncev pomeni, da vprašanje identitete postane primarni sestavni element pomena »biti viden«. Če bi nadaljevali v tovrstni maniri in se dotaknili t. i. tržaške literarne šole, bi bilo treba dodati, da je na prvem mestu vprašanje narodne identitete, torej biti Slovenec v dvo- ali večkulturnem in večjezičnem prostoru, kar je posebej značilno za dela pisateljev, kot sta Boris Pahor in Alojz Rebula. Tržaška pisateljica Mojca Petaros na tem mestu naredi zarezo, saj je zanjo kot avtorico naslednje generacije, sicer značilna obravnava narodne identitete, vendar ji ostale vrednote, kot sta na primer politična ideologija ali še bolj zasebnost niso podrejene. Nasprotno, v delu Nočem več biti nevidna so pogosti zastavki, ki presegajo vprašanja narodne identitete Slovenca / Slovenke v Trstu, torej zamejstva, in to tudi na način, da trčijo ob vprašanja zdomstva oziroma drugega kot takega. Ta drugi (praviloma) ponuja ogledalo, v katerem protagonisti lahko »postanejo vidni«. Bodimo konkretni in izpostavimo npr. Barbaro v črtici Snežne krogle, ki ob fantu Kataloncu Jordiju v daljnem Madridu reflektira lastno pozicijo in identiteto, da zatrdi: »Kakšno bogastvo je to, da sem doma v dveh jezikih in dveh kulturah!« A olajšanje je zgolj hipno in navidezno, saj v nadaljevanju že sledita trpka ugotovitev in ponovitveni strah pred nevidnostjo, ko se junakinja sprašuje o materinem jeziku svojih morebitnih otrok, rojenih bodisi v tujini bodisi v domačem okolju. Dilema (narodne) identitete sicer ostaja, a je predrugačena, pogojno celo nadgrajena, tako da ne vzdrži več zgolj oznake, ki na eni strani predpostavlja pozitivno vrednoteno slovensko identiteto v opoziciji do negativno obravnavane italijanske. »Ščavo« ni več aktualen, saj je mesto tega »nepotrebnega« drugega zdaj in v avtoričinih črticah nadomestil prišlek, brezdomec, tujec, begunec, Afganistanec … Mojca Petaros to domiselno popiše npr. v zgodbi z naslovom To se pri nas ne dogaja, v kateri obravnava rasizem, zakoreninjen tako v italijanskem predstavniku policijskih enot kot tudi pri zamejcu, klenem slovenskem očetu. Ves problem je pač v tem, da hči, po rodu Slovenka, domov na večerjo prvič pripelje svojega partnerja, ki pa je na žalost tam zbranih napačne barve; je begunec, Afganistanec, se pravi neke vrste »čefur«. Podobno ugotovitev bi lahko razbrali tudi v črtici Čakule, le da tam Afganistanca nadomesti Kubanec. Za avtorico je torej značilno, da narodno identiteto obravnava na manj zavezujoč način, kot je bilo to značilno za omenjene avtorje t. i. tržaške šole, a seveda zgolj v smislu znotraj razmerja Slovenca do Slovenca oziroma Slovenca iz Trsta v razmerju do tržaških Italijanov. Tovrstno obravnavo namreč več kot uspešno nadgrajuje z drugimi dinamikami oziroma relacijami, v katerih mesto tega nesrečnega drugega ni več rezervirano zgolj za tržaškega Slovenca. Tudi zato lahko učenec Jakob iz trdnjave slovenstva pri Sv Jakobu v črtici Domača naloga preprosto zatrdi, da ima raje paneton kot potico. Skozi doživljanje osrednjih protagonistov se Trst – dogodkovni prostor večine zgodb je namreč »mesto v zalivu« – razkriva v vsej svoji multikulturnosti, jasno pa je na ta način izražena tudi njegova nacionalistična komponenta. Ta ni več nastrojena proti nemštvu in še bolj izrazito proti slovanstvu / slovenstvu, kot je bilo nekoč, ampak proti drugemu po barvi kože. Zbirka Nočem več biti nevidna tako tržaškemu in tudi slovenskemu bralcu predstavlja mesto Trst na način, kot ga verjetno lahko ponudi le lucidni tržaškoslovenski pisatelj oziroma pisateljica. Presežki, ki v prvi vrsti poskrbijo za dodatno literarno vrednost dela, so mestoma povsem subjektivni, a vselej subtilni elementi, ki zaznamujejo avtoričino sicer realistično pisanje, vendar pogosto nadgrajeno s posameznimi elementi magičnega realizma – jasno, saj konec koncev nihče ne more rešiti problematike nesrečnega openskega tramvaja, kot je to popisano v kratki zgodbi Vsaka vas ima svoj glas. Naj še dodamo, da se Mojca Petaros v delu ves čas spretno giblje znotraj procesov pripadanja, samospoznavanja, spominjanja, izključevanja, stigmatizacije in drugačenja. Zbirka Nočem več biti nevidna obsega dvajset kratkih zgodb ki s svojimi protagonisti spodbujajo razmislek o (lastnih) prepričanjih o identitetah, pripadnosti, drugačnosti, izključenosti oziroma vključenosti in multikulturalizmu.

Kako bo Italija preživela te predpraznične dni med napovedano veliko splošno stavko, ki jo organizirajo najvidnejši delavski sindikati? Kako bo praznoval svoj prvi božič na svetem sedežu papež Leon XIV.? Kakšne prepire poznajo v slavni Italijanski kuhinji, ki jo te dni pod zaščito prevzema UNESCO?

Tokrat bomo v oddaji Midva, ki predstavlja nove dvojine in enkrat mesečno vstopi v prostor Odprto za srečanja, spoznali sestro in brata- Mojco in Borisa Bordona, vinarja iz Dekanov, tik ob reki Rižani. Njun pokojni oče Ivan je bil prvi med zasebnimi vinarji slovenske Istre, ki je vpeljal lastno blagovno znamko, njegovi otroci, zdaj tudi že vnuki pa nadaljujejo družinsko izročilo in odličnim ter pogosto nagrajenim vinom dodajajo nova vsebinska pogavja - gin, konjak, oljčno olje, turizem in tudi oživitev starega mlina s petimi kolesi, ki je deloval vse do leta 1972 in bo morda, v sodobni preobleki, spet zagnal kolesje. Z Bordonovimi se pogovarja Nataša Benčič.

Sonce nas je razvajalo, oblaki in dež pa prinašajo prijaznejše temperature. Otroci v vrtcu nosijo pri igri zunaj gumijaste hlače, da niso, ko se vrnejo noter na kosilo, preveč blatni. Še sreča, da smo imeli za maraton in 1. november lepo vreme, a ne. Dan je, sploh ob menjavi ure, žalostno kratek in mnogi se tolažimo s čokolado in palačinkami. Ampak sladkarije niso prava zamenjava za družbo, otrok v nas bi tudi rad gumijaste hlače. Pa tobogan in gugalnico. No, čudežev še ni na sporedu, je pa to nedeljo zvečer od 22 h do polnoči spet Mojca.

Lisica obdolži zajčka, da je polizal med … Pripoveduje: Boris Juh. Slovenska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Skupina humanitarnih ladij, ki skuša dostaviti pomoč v Gazo, je bila v preteklih dneh tarča napadov z brezpilotnimi letalniki. Veliko italijanskih ladij je tudi v flotilji, zato je Italija tja poslala vojni ladji. Italijanska letala medtem nad Baltikom prestrezajo ruska. Nacionalni letalski prevoznik pa uvaja novost; na letalih so dobrodošli tudi kužki, kar je bila ob krstnem letu krasna priložnost za fototermin tudi za politični vrh.

V pogovoru z italijansko dopisnico povzemamo italijanske odzive na ameriško uvedbo carin, ki bodo najmočneje prizadele kmetijstvo ter farmacevtsko in avtomobilsko industrijo. H komentarju kliče tudi povedna tišina italijanskih državnih institucij ob nedavni manifestaciji protislovenskega oz. protislovanskega sovraštva, v kateri so neznani storilci ob vhodu generalnega konzulata Slovenije v Trstu izobesili žaljiv napis.

Happy birthday, JK Rowling! We may not have a table at the Ritz or a donkey balloon on standby, but we're celebrating you with heartfelt thanks for stories that resonate so deeply and characters we love like old friends.With love from Kenz, Lindsay, Pools, and all of The Strike and Ellacott Files listeners Special thanks to:Iris, Ali, Ashlyn, Bastian, Beth/Mike/James/Lily,  Carrie, Chloe, Deb, Denise, Ricke, Ginger, Heather, Jack, Jen, Mr Magspie, Kurt, Mary, Mayan, Nathan, Ntongase, Patricio, Rachael, Ragnhild, Tharsila, Beatrice, Virginia, MozartGalbraith, Glenda (Let Women Peak), Katie, Marcus, Svitlana, Kairos, Raven, Domenico, Amanda, Annachiara, Emily, Jyoti, Lisa, Mojca, Nina, @RowlingMore Team, Anaïs, Natasha, Ira, Armando and AbbyLinks:www.thesefilespod.comwww.ko-fi.com/thesefilespodwww.facebook.com/thesefilespodwww.twitter.com/thesefilespodwww.instagram.com/thesefilespodhttp://thesefilespod.tumblr.com

Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna dejavnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.

Ne samo prvi dnevi papeževanja Leona XIV., tudi ponujanje prizorišča za rusko-ukrajinske mirovne pregovore je Vatikan potisnilo v središče zanimanja sveta. To pa seveda še ne pomeni, da bi se italijanska premierka Giorgia Meloni kar tako odrekla svetovni pozornosti in ne bi izkoristila priložnosti, da pristavi svoj lonček. Italijani se soočajo tudi s staranjem prebivalstva. V lanskem letu je bilo v Italiji več starejših od 80 let kot otrok mlajših od 10 let.

Izvolitev novega papeža Leona XIV. vzbuja razmišljanja, kakšen voditelj Katoliške cerkve bo. Bo sledil smernicam svojega predhodnika papeža Frančiška? Prvi nastopi Leona XIV. nakazujejo na socialno noto, pozive k miru, pa tudi, da se Katoliška cerkev ukvarja z izzivi modernih časov, kot je umetna inteligenca. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV Slovenija iz Italije; mag. Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

V oddaji Od slike do besede je bila z nami publicistka in prevajalka Mojca Petaros. Poslušali smo tudi odlomke iz knjige Credo, pisatelja in akademika Alojza Rebule.

V oddaji Od slike do besede je bila z nami publicistka in prevajalka Mojca Petaros. Poslušali smo tudi odlomke iz knjige Credo, pisatelja in akademika Alojza Rebule.

Mojca Koligar je bila vrhunska gorska tekačica, ki je na tekmovanjih doma in v tujini osvajala najvišja mesta. Športu se je predala s telesom, srcem in dušo. Ker se je s tekmovanji preveč izčrpala, pa se je odločila, da preneha. Začela je iskati vzroke za svoje pretirano izčrpavanje in izgorevanje. Danes je prepričana, da sta šport in rekreacija lahko zdravilo, če ju uporabljamo zmerno, ne pa, če ju zlorabljamo. Redna telesna aktivnost spodbuja zdravje, izboljšuje razpoloženje in povečuje kakovost življenja. Pomembno je, da najdemo ravnovesje, poslušamo svoje telo in ostanemo v harmoniji s svojimi potrebami.

Hišo dobrega počutja drži pokonci pet stebrov; zdravje, družina, delo, prijatelji in hobiji, pravi psihiatrinja prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, ki je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Notranji krokodil, v kateri so zbrane osebne zgodbe avtoričinih pacientov in pacientk, s katerimi želi bralkam in bralcem odstreti pogled na duševne stiske, ter s praktičnimi napotki, ki dokazano učinkujejo, pokazati načine za boljše počutje. Tokratna gostja oddaje Med štirimi stenami je govorila o načinih vedenjskih sprememb, o tem, kako krotiti dolgotrajni stres, ki je velikokrat glavni rušilec notranjega miru, in o tem, kako vzdrževati pet stebrov dobrega počutja. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek se je pogovarjala Tita Mayer.

Ne bi pričakovali, da lahko beton krvavi. Pa vendar je to uveljavljen izraz v gradbeništvu. Krvavenje betona pomeni nezaželeno izcejanje vode iz cementne paste betona, ki se pojavi na površju med vibriranjem svežega betona ali v notranjosti elementa ob vgrajeni armaturi ali ob večjih zrnih agregata in zmanjšuje adhezijo kompozita, je zapisano v Terminološkem slovarju betonskih konstrukcij. Mogoče bi pričakovali bolj dramatično razlago, vendar krvavenje betona ni čisto nedolžno, če ste gradbenik. V oddaji se bomo ozrli še po drugih besedah, povezanih z betonom, razložili, kaj vse lahko beton simbolizira in zakaj je Terminološki slovar betonskih konstrukcij tako pomemben za gradbeno stroko. Gosta oddaje: dr. Mojca Žagar Karer in dr. Mitja Trojar, glavna urednika slovarja, ki je izšel pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

Po dvanajstih letih vodenja rimskokatoliške cerkve je umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Kot vsak papež je tudi on pustil pečat v delovanju največje krščanske cerkve. Šele čas in njegov naslednik bosta pokazala, kako močna in globoka je njegova zapuščina. O tem z gosti tokratnega Studia ob 17-ih. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference; dr. Nadja Furlan Štante, teologinja, znanstvena svetnica, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; dr. Boštjan Udovič, prof. mednarodnih odnosov, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV iz Rima.

Po dvanajstih letih na čelu Katoliške cerkve je v 89. letu starosti umrl papež Frančišek, ki je bil prvi jezuit in prvi Južnoameričan na tem položaju. Smrt o papeževi novici je v videosporočilu objavil Vatikan. V nedeljo se je pojavil na Trgu svetega Petra, ko je pozdravil vernike ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu in jim zaželel prijetne praznike. Po končani poslanici je Frančišek v svojem vozili kljub očitni utrujenosti pozdravil navzoče vernike. Prve odzive ob smrti papeža Frančiška je povzela rimska dopisnica Mojca Širok.

Bliža se največji krščanski praznik: velika noč. Katoliška cerkev preživlja težavne čase zaradi bolezni papeža Frančiška, po drugi strani pa jo je skrb za papeževo zdravje povezala. 2025 je za največjo in najvplivnejšo krščansko cerkev tudi posebno, sveto leto; po mnenju papeža je to priložnost za refleksijo, duhovno prenovo in solidarnost z obrobnimi. Sočasno v cerkvi poteka sinodalni proces prenove. O razmerah v Katoliški cerkvi pri nas in po svetu v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Saje, novomeški škof in predsednik slovenske škofovske konference; dr. Igor Bahovec, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Italije.

V pogovoru z jezikoslovko in dialektologinjo preverjamo, kaj nam stari lokalni toponimi povedo o materialni in duhovni kulturi porabskih SlovencevIzmed vseh slovenskih skupnosti, ki so navsezadnje ostale onkraj naših državnih meja, v matici najbrž najslabše poznamo tiste rojake, ki živijo na Madžarskem, v Porabju. Ne le da v deželah na desnem bregu Mure v splošnem slabo poznamo zgodovino tistih s Slovenci poseljenih krajev, ki so stoletja sodili pod krono svetega Štefana, ali da so cestne povezave s Porabjem še danes razmeroma skromne, tudi razumevanje narečja, ki ga govorijo tamkajšnji ljudje, nam povzroča nemalo preglavic. Precejšnjo razdaljo, ki nas torej loči od porabskih Slovencev, zdaj vsaj malo krajša študija Zemljepisna imena slovenskega Porabja, ki je izšla pri Založbi ZRC. Pri pripravi te knjige so moči združili sodelavci Geografskega inštituta Antona Melika ter Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Kaj vse so severno od Goričkega navsezadnje odkrili, smo preverjali v tokratnih Podobah znanja, ko smo pred mikrofonom gostili eno izmed soavtoric Zemljepisnih imen slovenskega Porabja, jezikoslovko, dialektologinjo in raziskovalko na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, dr. Mojco Kumin Horvat. Foto: dr. Mojca Kumin Horvat (Goran Dekleva)

Naša rimska dopisnica je imela v zadnjih nekaj tednih precej več dela z Vatikanom kot Italijo. Sproti je poročala o hudi bolezni papeža Frančiška in o spolnem škandalu patra Rupnika. Medtem se je italijanska politika pogreznila v razočaranje, Giorgia Meloni, ki si je toliko obetala od obdobja po inavguraciji Donalda Trumpa, zdaj doživlja udarec za udarcem na mednarodnem diplomatskem parketu in osupla ugotavlja, da je Italija pristala na stranskem tiru.

V epizodi 174 je bil gostja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, priznana slovenska psihiatrinja, specialistka za duševno zdravje in avtorica številnih strokovnih in poljudnih prispevkov o duševnih motnjah. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razumevanje stresa in mentalne jasnosti Raziskovanje konceptov duševnega zdravja Pogoste duševne motnje v sodobni družbi Vloga odgovornosti in sprejemanja odločitev Vpliv družine in samostojnosti Koncept Dvojnega krokodila Sak Yant: ravnovesje moči in modrosti ============= Celodnevna AIDEA podkast konferenca o tehnologijah prihodnosti, AI revoluciji in podjetništvu v 21. stoletju. https://aidea.si/konferenca-2025 

Mojca Mihelič je ravnateljica OŠ Danile Kumar in predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije. Sama pravi, da je "šolnica" in da je delati v šoli čudovito. Vodi 170 zaposlenih, na njihovi šoli je več kot 1.000 učencev. "Že kot učiteljica sem imela veliko odgovornosti. Dveh zelo hudih odgovornosti pa nisem imela, sedaj ju pa imam: zaposlovanje in finance." Tudi o tem, da ravnateljice in učiteljice niso neprestano na počitnicah, o kadrovskih izzivih in vodenju šol.Strokovni sodelavec: prof. dr. Miha Škerlevaj, Ekonomska fakulteta v Ljubljani

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... Mojca in Jure Žove sta zakonski par, ki stoji za podjetniško zgodbo Your Soul Time - trgovino s kristali, kadili in ostalimi izdelki za privabljanje dobre energije in ustvarjanje magičnega vzdušja. V epizodi lahko slišiš, kako sta v manj kot štirih letih iz spletne trgovine ustvarila posel, ki je presegel 43.000 naročil, poleg fizične trgovine v Ljubljani prav v teh dneh pripravljata otvoritev trgovine v centru Zagreba, kakšno vlogo v njuni zgodbi igra sreča in kaj bi svetovala podjetniškim začetnikom, ki iščete konkretne nasvete za uspešno predstavitev svojih idej na našem trgu? Zapis današnje epizode, v katerem so ujete vse podrobnosti današnjega pogovora in povezave, prek katerih lahko Mojco, Jureta in Your Soul Time spremljaš tudi naprej, najdeš ⁠⁠tukaj⁠⁠. *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠⁠⁠info@ninagaspari.com.

Mojca v svoj piskrček prijazno sprejme živali, saj je zunaj mraz … Pripoveduje: Sabina Kogovšek. Režiserka: Špela Kravogel. Koroška ljudska pripovedka. Premierna izvedba ob 90 letnici Radia v živo iz Slovenske filharmonije, »Na perotih duha« 17.10.2018.

Ni nepomembno, ali učitelj čuti posebno motivacijo v tem, da spodbuja nadarjene, se jim dodatno posveča in jih uči vztrajnega in trdega dela. V državi je veliko takih učiteljev, hkrati pa – kot pravijo v Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije – na žalost tudi nekaj 'črnih lis' med območji, kjer primanjkuje učiteljev ali pa šola in učitelji zaradi pomanjkanja financ, kadra ali energije nimajo motivacije in časa, da bi se dodatno posvečali nadarjenim. Kako uspešen je slovenski šolski sistem pri delu z nadarjenimi? Gostje:dr. Juriševič Mojca, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, poznavalka področja nadarjenih,Žarko Šalabalija, učitelj na Osnovni šoli dr. Jožeta Pučnika, Črešnjevec,dr. Jurij Bajc, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, spremljevalec fizikalne ekipe na mednarodnih olimpijadah,Ciril Dominko, podpredsednik DMFA,Luka Horjak, študent matematike na FMF, prejemnik edine slovenske zlate medalje na mednarodnih olimpijadah v matematiki,Peter Andolšek, Luka Urbanc, Enej Jauk, Špela Gačnik, Andraž Plut in Aleš Rus - slovenski predstavniki na mednarodnih olimpijadah v matematiki, fiziki, astronomiji in ekonomiji, obiskali pa smo tudi upokojenega učitelja fizike in matematike na OŠ Šmarje pri Jelšah Karla Šmigoca.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo prihodnji teden predstavila ekipo kandidatov in kandidatk za novo komisarsko ekipo. Med njimi bo po pričakovanjih nova kandidatka iz Slovenije, nekdanja diplomatka, Marta Kos, ki je v začetku tedna v tej vlogi zamenjala Tomaža Vesela. Zakaj je vlada zamenjala kandidata Vesela, ki ga je predstavila zelo zgodaj z razlago, da lahko tako računa na relevantnejši resor? Je vlada popustila pritiskom iz Berlaymonta? Lahko na račun zamenjave in prispevka k večjemu deležu žensk v sestavi komisije računa na zaželeni resor za širitev? Kaj pomeni odhod Vesela za domača politična razmerja moči? O teh vprašanjih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; dr. Marko Hočevar, politolog, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Mojca Širok, nekdanja dopisnica RTV Slovenija iz Bruslja.

Gostja je Mojca Kranjc, dramaturginja v SNG Drama, prevajalka in urednica gledaliških listov, ki je pred dokončno izselitvijo zaradi prenove Drame poskrbela za vso knjižnično in literarno gradivo. "V tistem gledališču, kjer imamo dialog, ta verbalni element, je pa jezik zelo pomemben."

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe? Sogovorniki: dr. Melanie Rieback, večkrat nagrajena inovatorka, direktorica inkubatorja Radically Open Security in zagonskega podjetja Non-profit Ventures ter predavateljica Podjetništva onkraj rasti (Post Growth Entrepreneurship) na Univerzi v Amsterdamu; Mojca Žganec Metelko, Zavod Knof; Barbara Krajnc, Slovenski tehnološki forum; Andrej Šolinc, direktor podjetniške skupnosti CEED Slovenija.

Mojca Žove in Miha Rekar sta rekorderja. Čisto zares. Oba sta najpogostejša (in bolj priljubljena) gosta na podcastu Lovim ravnotežje in v zakulisju tekmujeta, kdo je bil večkrat v gosteh. Zato je padla odločitev, da za mizo tokrat sedemo skupaj. To je naš drugi skupni pogovor, saj smo prijateljske vezi stkali posebej. V epizodi govorimo o prijateljstvu, podjetništvu, izzivih, knjigah in podcastih, ki jim radi prisluhnemo, pisanju dnevnika, rutinah, pa o opuščanju prisotnosti na družbenih omrežjih, nespodobnem obnašanju na omrežjih in trikih, kako najhitreje zvečer zaspati. V zapisu epizode so vse povezave do (res veliko uporabnih!) zadev, ki smo jih v pogovoru omenili: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda215 *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠⁠⁠info@ninagaspari.com.

Pravljice iz domače in svetovne literature za vsako noč. Ena najstarejših oddaj otroškega in mladinskega programa RA Slo. Na videz obrobna oddaja opravlja veliko kulturno poslanstvo. Najmlajše poslušalce vodi v svet domišljije v izbrani govorici gledaliških igralcev in igralk.

Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica državnega zbora, ni pa več podpredsednica Gibanja Svoboda; sta pa brez strankarske izkaznice Svobode ostala poslanka Mojca Šetinc Pašek in član kabineta predsednice državnega zbora, nekdanji poslanec LMŠ Robert Pavšič. Največja vladna stranka ostaja enotna in še močneje kot prej odločena, da izpelje svoje cilje. Tako lahko najhitreje povzamemo sklepe sinočnje seje sveta Gibanja Svoboda, ki je v javnosti zaradi stopnjevanja napetosti precej odmevna. Druge teme oddaje: - Sindikat Sviz današnji protestni shod proti najnovejšemu vladnemu predlogu odprave plačnih nesorazmerij označuje za zadnje opozorilo - Govor generalnega sekretarja Združenih narodov v varnostnem svetu tako razburil Izrael, da zahteva odstop Guterresa - Prešernova zapuščina, Dalmatinova Biblija in še osem slovenskih pomnikov Unescovega Spomina sveta na ogled v Narodnem muzeju

V tem letu je slovenska policija obravnavala že več kot 40 tisoč nedovoljenih prehodov meje. Namestitvene zmogljivosti v azilnem domu pokajo po šivih. Migranti in begunci spijo v zabojnikih, na prostem in v šotorih. Zaradi velikega števila tujcev so zaskrbljeni tudi domačini, ki živijo ob meji s Hrvaško. Zakaj se število nezakonitih prehodov meje povečuje? Kako Slovenija obvladuje razmere v zvezi z migracijami? Kakšne so razmere v azilnem domu? Ali je naša država pripravljena na prihod večjega števila prebežnikov? O tem v Studiu ob 17.00 z Lucijo Dimnik Rikić in dopisniki. Razmere doma sta preverjali dopisnici Suzana Vahtarič in Nina Brus, politične zaplete, ukrepe in dogajanje na Hrvaškem, v Italij in Evropski uniji pa povzemajo Tanja Borčič Bernard, Janko Petrovec in Mojca Širok. Gosta v studiu pa bosta: Matej Torkar, generalni direktor Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Urša Regvar, vodja področja azila in migracij pri Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja.

V 175. epizodo se vrača Mojca Sekulić, moja prehranska terapevtka in tokrat govoriva o temi, ki mi zadnje leto kravžlja možgane in je absolutno tema, ki jo bomo na tem podcastu še obdelovali – perimenopavza in menopavza. V tej epizodi lahko slišiš ključne informacije o obeh obdobjih, odgovorili bova na vprašanja, kako prepoznamo simptome, kdaj se začne perimenopavza in kdaj menopavza, zakaj je perimenopavza odličen čas za spreminjanje navad in je naše okbo priložnosti za pripravo na menopavzo, zakaj nas naj pemenopavza ne skrbi. Govoriva tudi o tem, kaj lahko naredimo, da uravnavamo simptome obeh obdobij, kako lahko prilagodimo hrano, čemu se je dobro odreči, katere tehnike vadbe so odlične za to obdobje in kateri trendi v prehrani niso dobri za ženske v peri- in menopavznem obdobju. Z Mojco govoriva tudi o inzulinski rezistenci in stresu, ki igrata pomembno vlogo pri lajšanju simptomov, pa o tem, da sta perimenopavza in menopavza povezana s spremembami, ki se odvijajo v naših možganih. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z Mojco omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda175 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Zdravo! V 41. epizodi četrte sezone o zvoku, slušalkah iz nizkocenovnih trgovin, Pelijevih novih očalih in Zijevem sivem bloku, ki zagotovo pomirja. Pozdravimo naše poslušalce na Discordu in poslušalko Vido, ki so ji všeč naše norčave debate, ki se dotikajo bolj življenja, vesolja in sploh vsega, kot poglavja, ki ga v dotični epizodi obdelujemo. Sicer pa se sprašujemo, če je morda Ford zamenjal Zaphoda, kaj je vzel s seboj na pot (Ford, ne Zaphod) in kaj ima z vsem skupaj umetna inteligenca in štiridnevni delovnik. Odgovor je prav nič in je enak odgovoru, kaj ima z vsem skupaj mišji penis. 

Po nekem čudnem naključju tudi obdelamo 38. poglavje 4. knjige.

FEJMRČ! : fejmici.si Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: https://tinyurl.com/y2uyljhm Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - https://tinyurl.com/yxrkqgbc 5€ - https://tinyurl.com/y63643l5 8€ - https://tinyurl.com/y62ywkmt Motitelja: - Gašper Bergant https://www.gasperbergant.si https://www.instagram.com/gasper.bergant/ - Žan Papič https://www.zanpapic.si https://www.instagram.com/zanpapi/ Produkcija: warehousecollective https://www.warehousecollective.si Grafična podoba: Artex https://www.facebook.com/artextisk

How are sustainability business models changing in today's era and what should be the focus on to achieve Net Zero goals? What are some of the challenges that companies face today on the path to Net Zero? EU has recently approved the final version of European sustainability reporting standards - how will those affect companies? What is your advice on which KPIs the companies should track and how ESG should be embedded within the firm? Answers to those questions and much more with a special guest Mojca Markizeti - ESG & Climate Director at Deloitte CE South

Lisica obdolži zajčka, da je polizal med … Pripoveduje: Boris Juh. Slovenska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.