Radijski dnevnik

V španski prestolnici Madrid je vse pripravljeno za veliko rajanje, potem ko se je v domovino vrnila nogometna reprezentanca, ki je ponoči osvojila naslov svetovnih prvakov. Prav zdaj poteka sprejem nogometašev pri predstavnikih države.Premier Pedro Sanchez se je že pred tem zahvalil nogometašem za njihove predstave, trud in zmago ter poudaril, da zmaga pripada vsem Špancem. Preostali poudarki oddaje: Predsednica Pirc Musar razočarana nad razpletom evropske kandidature Fajonove Jutri občutna podražitev pogonskih goriv Kmetijski minister Cigler Kralj na obisku v Pomurju napovedal pomoč za blaženje cen gnojil in energentov

Pozornost svetovne javnosti bo nocoj usmerjena v New York, kjer se bosta v finalu svetovnega prvenstva v nogometu na stadionu Met Life pomerili Španija in Argentina. Prvič v zgodovini finalnih obračunov se bosta za naslov pomerili vodilni reprezentanci Fifine lestvice: Argentinci so prvi, Španci pa drugi. Obenem bo to tudi prvi finalni obračun zadnjih zmagovalcev evropskega in južnoameriškega prvenstva. Po ocenah bo tekmo prek zaslonov spremljalo kar 1,8 milijarde ljudi po vsem svetu. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina po obsežnem ruskem napadu na Kijev zaveznice poziva k pomoči pri krepitvi protiraketnih sistemov. - Mineva 120 let od odprtja 144 kilometrov dolge Bohinjske železniške proge, ki je srednjo Evropo povezala z morjem. - Na severovzhodu države močna neurja z vetrolomi in točo.

Kolesarska Dirka po Franciji je znova postregla z izjemno kuliso večtisočglave množice, ki je v špalirju spremljala kolesarje na vzponu na Le Markstein. Kljub ostremu tempu Jonasa Vingegaarada je Tadej Pogačar dober kilometer pred vrhom v svojem slogu napadel in se odpeljal tekmecem ter proti svoji 4-ti etapni zmagi na letošnji francoski pentlji. Skupno ima Pogačar pred Vingegaardom že 4 minute in pol prednosti, s svojo 25-to etapno zmago na Touru pa je postal četrti najuspešnejši lovec na etapne zmage v zgodovini dirke. V oddaji tudi o tem: - Državo prehajajo plohe in nevihte. V notranjosti naj bi se dogajanje umirilo zvečer, ponoči vremenoslovci neurja z močnimi suniki vetra pričakujejo na Primorskem. - Ukrajinska ponoči izvedla obsežen napad z droni na Rusijo. V njem je bilo ubitih osem ljudi; Moskva napad označila za terorističnega. - Kosovelovo leto praznujejo tudi otroci na Volčjem Gradu v občini Komen, na katerem se te dni vsako dan zberejo na ustvarjalnih delavnicah.

Koalicija je na Brdu pri Kranju sklenila svoj prvi vrh v tem mandatu. Ob kritikah na zapuščino prejšnje vlade je začrtala tudi nekatere projekte za letošnje leto. Ob proračunskem rebalansu in Skoku je tako mogoče pričakovati spremembe na področjih zdravstva in vloge Komisije za preprečevanje korupcije. V oddaji tudi: - UKOM: Prejšnja vlada ni odločala o kandidaturi Tanje Fajon za evropsko predstavnico v Sahelu - Gospodarska zbornica pozdravlja evropski predlog za reformo emisijskih kuponov - Andy Burnham pred prevzemom britanske vlade napovedal več stanovanj in javnih storitev

Vrstijo se kritike na predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, ki ga je danes potrdila vlada. Poleg opozicije tudi stroka opozarja na težave. Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, protikorupcijska komisija, Informacijski pooblaščenec in Zagovornik načela menijo, da zakonodajni postopek ni bil primeren. Druge teme: - Vlada v izhodiščih rebalansa določile še nekoliko višje proračunske odhodke - V Ukrajini protesti zaradi razrešitve obrambnega ministra zasenčili potrditev novega premierja - Kopališča v Portorožu po izlitju goriva znova odprta

Ena od najbolj udarnih obljub iz koalicijske pogodbe - zakonska podlaga za organ, ki bi preganjal korupcijo SKOK - je nared. Boj proti najzahtevnejšim primerom korupcije, gospodarskega ter organiziranega kriminala in terorizma bi tekel v enotni specializirani verigi, ki se ji med drugim pridružuje novo sodišče. Odzivi stroke so skopi, nezaupljiva do ukrepov je generalna državna tožilka Katarina Bergant. V oddaji tudi o tem: - Predsednica Pirc Musarjeva zavajanje poslanca Borisa Mijića glede izobrazbe označila za nedopustno. - Iran grozi, da bo poleg Hormuške ožine zaprl še več izvoznih poti. - Koroški župani nezadovoljni s potekom graditve hitre ceste. Kaj jim obljublja novi infrastrukturni minister?

Tadej Pogačar ostaja nesporni vladar dirke po Franciji. Ko je na današnji etapi napadel 15 kilometrov pred ciljem, mu ni mogel slediti nihče. V kraju, kjer ga je pred dvema letoma ugnal njegov največji tekmec Jonas Vingegaard, je Pogačar vrnil udarec in prednost v skupnem seštevku povečal na več kot tri minute in pol. Druge teme: - Stari podatki o vrednosti nepremičnin ostajajo merilo za dodeljevanje socialnih pomoči. - Odločitve o morebitnem sodelovanju Slovenije na skupnih evropskih vojaških vajah še ni. - Nevihtna linija je na Koroško prinesla točo in poplavljene ceste.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije na zasedanju v Bruslju niso dosegli dogovora o 21-em svežnju sankcij proti Rusiji. Po besedah visoke zunanjepolitične predstavnice Kaje Kallas vse države članice po več kot štirih letih vojne v Ukrajini menijo, da je treba okrepiti pritisk za končanje spopadov. Zunanji ministri so razpravljali tudi o predlogih Evropske komisije o omejitvi uvoza blaga z nezakonitih izraelskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu ter o razmerah na Bližnjem vzhodu in Balkanu. Druge teme: - Trump napoveduje ameriško upravljanje Hormuške ožine in uvedbo pristojbin za njeno prečkanje. - Francoski predsednik Macron pred vojaško parado ob državnem prazniku za večje sodelovanje v evropski obrambni industriji. - Predlagani ustanovitvi podjetja za evropsko visokozmogljivostno računalništvo soglasna podpora pristojnega odbora.

Policisti so predstavili nekaj podrobnosti ene izmed največjih policijskih akcij v samostojni Sloveniji. Od petka zvečer so lovil oboroženega roparja bencinske črpalke v Črnomlju, ki je med begom ugrabil voznika, ukradel kombi, napadel policista in zadrževal talca v hiši v Uršnih selih. V akciji je sodelovalo približno 150 policistov. Ob koncu posredovanja so osumljenca - 41-letnega hrvaškega državljana - v hiši našli mrtvega. Za zdaj še ne vedo, ali si je sodil sam. Drugi poudarki oddaje: - Iran zaprl Hormuško ožino. Ameriška vojska pravi, da jo bo obdržala odprto. - Vojna v Iranu zmanjašala dobičke več kot polovice družb na Ljubljanski borzi v drugem četrtletju. - Na ljubljanskem referendumu o parkirni politiki pičla udeležba, do 16. glasovalo le 11 odstotkov upravičencev.

Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je napovedal neizogibno maščevanje za uboj očeta in predhodnika. Gre za njegovo prvo izjavo po pokopu nekdanjega iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih konec februarja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki vztraja, da premirja ni več, je Iran posvaril pred maščevanjem, še posebej pred atentatom nanj. V oddaji tudi o tem: - Samuel Žbogar s septembrom odstopa s položaja stalnega predstavnika pri Združenih narodih, navaja osebne razloge - Paket osnovnih bančnih storitev bi v prihodnje lahko bil brezplačen - V Beogradu pretepli organizatorja tamkašnje komemoracije ob obletnici genocida v Srebrenici

Tudi danes je koalicija ob pomoči Resni.ce z zavrnitvijo dnevnega reda seje o tem blokirala ustanovitev preiskovalnih komisij o Black Cubu in o obvodnem financiranju političnih strank. V opoziciji menijo, da gre za blokiranje njihovega delovanja. Povedali so, da razmišljajo o tem, da bi se obrnili na ustavno sodišče. V oddaji tudi o tem: - Nejasna usoda kandidature Tanje Fajon za posebno predstavnico Bruslja za Sahel - Eden od najbolj smrtonosnih požarov v Španiji zahteval najmanj 12 smrtnih žrtev - Washington in Teheran naj bi bila pripravljena na nadaljnje pogovore kljub nedavnim ameriškim napadom

Slovenski kolesarski as Tadej Pogačar je v velikem slogu osvojil šesto etapo dirke po Franciji, ki mu je bila z najtežjim vzponom dneva na sloviti Tourmalet pisana na kožo. Prevzel je rumeno majico vodilnega, njegov največji izzivalec Jonas Vingegaard pa je zaostal za kar dve minuti in 38 sekund. V oddaji tudi o tem: - Odbor za finance potrdil revizijo delovanja Golobove vlade, ne pa tudi prejšnje Janševe. - Na preseljenem sedežu ministrstva za kohezijo v Mariboru v prvi fazi 70 zaposlenih. - Ob nadaljevanju vojne na Bližnjem vzhodu Trump z vrha Nata bolj ali manj zadovoljen.

V Ankari se je popoldne končal vrh Nata, na katerem so se poenotili glede okrepitve kolektivne varnosti in se zavezali, da bodo Ukrajini letos in prihodnje leto zagotovili skupno 140 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija ji bo letos po besedah premiera Janeza Janše namenila 50 milijonov ameriških dolarjev. V oddaji tudi o tem: - Pogajanj med Iranom in ZDA je za zdaj konec, Trump napovedal nove napade - Gospodarstvo zaradi geopolitičnih pretresov poziva k pripravi nove razvojne strategije za Slovenijo. - Civilna iniciativa želi referendum o kulturnem domu Nova Gorica.

Začela se je javna obravnava predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Po navedbah finančnega ministrstva je temeljni namen zakona vzpostavitev dolgoročno vzdržnega in preglednega sistema upravljanja državnega premoženja, katerega koristi bodo namenjene krepitvi dolgoročne stabilnosti in varnosti pokojninskega sistema. Kritiki zakonu očitajo koncentracijo politične in gospodarske moči v enem centru. Drugi poudarki: - Zoran Stevanovič leta 2004 pravnomočno obsojen, ker je nekomu grozil, da ga bo uničil in ustrelil. - Voditelji članic Nata na vrhu v Ankari o krepitvi vlaganj v obrambo Evrope. - Tadej Pogačar na četrti etapi dirke po Franciji predal rumeno majico.

V Turčiji pred jutrišnjim začetkom vrha zveze Nato odmevajo predvsem številne aretacije do oblasti kritičnih posameznikov, zavezništvo pa medtem že napoveduje ključne ukrepe, ki jih namerava predstaviti. Po besedah generalnega sekretarja Marka Rutteja bosta poleg podpore Ukrajini in povečevanja obrambnih izdatkov v ospredju krepitev obrambnih in odvračalnih sposobnosti. Napovedal je, da bodo že jutri predstavili za več deset milijard dolarjev novih pogodb, ki bodo zagotovile ključno opremo za odvračanje in obrambo. Drugi poudarki oddaje: - Bo več kot sto tisoč razlaščenih imetnikov podrejenih obveznic in delnic dočakalo poravnavo? - Finančna uprava bo znova za tri tedne odložila nenujne postopke. - Pogačar v ciljnem sprintu osvojil tretjo etapo dirke po Franciji.

Druga etapa kolesarske dirke po Franciji je v postregla z nenavadnim razpletom. Tadej Pogačar je v njenem zaključku prepustil zmago ekipnemu kolegu, Mehičanu Isaacu del Toru, ob tem pa razliko za svojim glavnim izzivalcem, Dancem Jonas Vingegaardom zmanjšal na 6 sekund. Pogačar bo jutrišnjo tretjo etapo startal s skupno drugega mesta. Druge teme: - Modžtabe Hameneja še vedno niso opazili med žalnimi slovesnosti v spomin njegovega očeta. - V Albaniji se nadaljujejo protivladni protesti. - Uprava za pomorstvo uporabnike plovil poziva k varnemu in odgovornemu ravnanju.

Popoldne je na Krasu pri Komnu izbruhnil požar, ki se trenutno razprostira po površini 20 hektarjev. Pri gašenju pomaga več 100 gasilcev in 4 letala za gašenje. Posredovanje je otežujeta zlasti neugoden veter in težaven teren. Druge teme: - Pogreba ubitega iranskega vrhovnega voditelja se udeležuje nepregledna množica ljudi. - Ustavni sodniki so lani rešili več zadev kot leto pred tem. - Na pohodni poti skozi Šunikov vodni gaj v Lepeni na Bovškem se bodo v ponedeljek začela vzdrževalna dela.

Odstopa vodilnih v dveh državnih družbah krepita vtis o širšem kadrovskem preoblikovanju državnega gospodarstva. Po včerajšnjem odstopu prvega moža Darsa Andreja Ribiča je danes odhod napovedal tudi vodilni v Slovenskem državnem holdingu Žiga Debeljak. Druge teme: - Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Damijan Jaklin zavrača očitke o korupciji - Mariborski radiologi dosegli dogovor o nadaljnjem delu v UKC-ju; podrobnosti bodo znane v ponedeljek - Evropska komisija pripravlja omejitve trgovine z izraelskimi naselbinami na Zahodnem bregu

Vse bolj javna trenja med evropskim poslancem iz vrst SDS Brankom Grimsom in Evropsko ljudsko stranko so danes dosegla vrhunec. Največja politična skupina v Evropskem parlamentu je sporočila, da bo evropskega poslanca iz Slovenije izključila iz svojih vrst zaradi nesodelovanja in spodkopavanja stranke. Druge teme: - Resnica: od Mijića bomo zahtevali odstop, če mu bo dokazana krivda. - V Kijevu za jutri razglasili dan žalovanja po silovitem ruskem obstreljevanju. - Muzej slovenske osamosvojitve bo začasno vodil Jože Dežman.

V zadušljivo poletno vročino so popoldne zarezale plohe in nevihte, ponekod tudi s točo. Ta je med drugim padala na območju Ajdovščine in Tolmina. Nevihte se bodo po napovedih zavlekle pozno v večer, ponekod bodo možni močnejši nalivi in sunki vetra ter toča. Padavine bodo prinesle nekoliko znosnejše temperature. Druge teme: - Koalicijska pogodba predvideva fiskalno vzdržnost, zagotavlja finančni minister Šircelj. - V Dohi so se začeli posredni pogovori Washingtona in Teherana na tehnični ravni. - Pred papežem Leonom 14-im prvi večji izziv znotraj Cerkve

Inflacija je bila pri nas ta mesec v primerjavi z lanskim junijem visoka – 3,6-odstotna, v primerjavi s prejšnjim mesecem pa 0,8-odstotna. Tudi za prihodnje mesece napoved ni rožnata, opozarjajo na Banki Slovenije. Drugi poudarki oddaje: Barbara Zupančič kandidatka za novo zagovornico načela enakosti. V Katar prispeli ameriški predstavniki, a pogovorov z Iranom še ne bo. Ameriško vrhovno sodišče zaščitilo pravico do državljanstva ob rojstvu na ameriškem ozemlju.

Med 130-imi milijoni Evropejci, ki danes preživljamo temperaturo 35 stopinj Celzija in več, smo tudi pri nas. Se pa - kot kaže - po večini držimo priporočil glede ravnanja ob vročinskem valu, saj v zdravstvenih zavodih ne zaznavajo bistveno večjega obiska zaradi tega. Druge teme: - Selitev veleposlaništva v Jeruzalem bi bil odmik od mednarodnega konsenza glede statusa mesta, meni tudi predsednica. - Evropska unija napoveduje humanitarni zračni most do Venezuele. - Posodobitev vodovoda za 16 tisoč prebivalcev treh občin na Ormoškem.

Vročinski val z visokimi temperautrami, ki pustoši po Evropi, bo pri nas vztrajal do sredine tedna, temu naj bi sledil prehod hladne fronte z možnostjo močnih neviht. Svetovna zdravstvena organizacija je sporočila, da so evropske države v minulem tednu zabeležile več kot 1300 smrti več običajno. Medtem ko številne države v srednji Evropi - med drugim Češka, Madžarska in Poljska - poročajo o novih temperaturnih rekordih, so zahodni del celine že zajele hude nevihte. Druge teme: - Iran zagotavlja, da ima popoln nadzor nad prometom v Hormuški ožini. - Putn obljublja varnost Rusije med ukrajinskimi povračilnimi napadi. - Na svetovnem nogometnem prvenstvu začetek izločilnih bojev.

Iz opozicije se vrstijo ostri odzivi na napovedi premierja Janeza Janše, da bo vlada zamrznila priznanje Palestine, veleposlaništvo pa preselila v Jeruzalem. Vodja Gibanja Svoboda Robert Golob je zapisal, da je priznanje Palestine eden ključnih pogojev za mir in sobivanje tako Izraelcev kot Palestincev. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je medtem dejala, da gre za zelo nedostojno potezo. Socialni demokrati menijo, da Janša namesto pritiska na judovsko državo Izraelcem ponuja roko. Druge teme: - Število smrtnih žrtev potresov v Venezueli bi lahko preseglo 10.000. - V Beogradu shod, ki ga organizira vladajoča Srbska napredna stranka. - Evropsko mrežo ombudsmanov zanima, kako učinkovito članice Unije uresničujejo podnebne zaveze. - Rdeče vremensko opozorilo zaradi vročine od jutri tudi za jugovzhodni in osrednji del države.

Številne evropske države, tudi naša, ostajajo ukleščene v vročinski primež. Pri nas bo vrhunec vročinskega vala predvidoma v nedeljo in ponedeljek, ko bo rdeče vremensko opozorilo veljalo za jugozahodni, jugovzhodni in osrednji del države. Visoke temperature predstavljajo veliko obremenitev predvsem za najranljivejše. Ker vročina vztraja dlje časa, tudi noč ne prinese ohladitve. Pristojni prebivalce pozivajo k samozaščitnemu ravnanju. Drugi poudarki oddaje: - V Venezueli še iščejo morebitne preživele po nedavnih rušilnih potresih, v državo se steka človekoljubna pomoč - Po nedavnem nevarnem zaostrovanju napetosti med Belorusijo in Ukrajino se razmere za zdaj umirjajo - Na celjski Stari grad se še zadnjič vrača muzikal o Veroniki Deseniški

Mineva 35 let, odkar je Slovenija postala samostojna in neodvisna država. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob spominu na današnji dan leta 1991 poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Ob tem je odprla vrata predsedniške palače in med drugim podelila zahvale trem policistom in 12-letnemu Lanu za požrtvovalno reševanje življenj. V oddaji tudi o tem: - Evropska unija po uničujočih potresih v Venezueli sprožila evropski mehanizem za civilno zaščito. - V Bruslju začasni dogovor za večjo zaščito potnikov v Evropski uniji. - Med Trstom, Piranom in hrvaško Istro je znova zaživela povezava po morju. - Vročinski val po Evropi se bo stopnjeval. Temperature ponekod že presegle junijske rekorde.

V čast dnevu državnosti, s katerim Slovenija letos zaznamuje 35 let samostojne države, se je popoldne med drugim na slavnostni seji sešel državni svet. Njegov predsednik Marko Lotrič je v nagovoru med drugim poudaril, da osamosvojitev ni bila posledica enega samega dne, temveč dosežek večletnih prizadevanj, v katerih je slovenska politika znala prepoznati zgodovinski trenutek in se združiti ob skupnem cilju. Vrhunec slovesnosti ob prazniku bo nocojšnja državna proslava na Trgu republike v Ljubljani. Drugi poudarki oddaje: - Šolarke in šolarji z različnimi načrti za preživljanje počitnic. - ZDA skušajo zalivske države prepričati, da bo dogovor o koncu vojne z Iranom upošteval tudi njihove varnostne pomisleke. - Svetovna zdravstvena organizacija države poziva k vlaganju v zdravstvene sisteme na način, da bodo odporni tudi na podnebne spremembe.

Vlada poziva k pospešitvi postopkov za dokončanje načrta za okrevanje in odpornost. Slovenija mora zadnji zahtevek za izplačilo več kot 270 milijonov evrov iz mehanizma za podporo po pandemiji covida poslati v Bruselj do konca septembra, vendar je za zdaj izpolnila le peščico ciljev in mejnikov. Pristojni posebej omenjajo projekte, med drugim v zvezi z energetsko infrastrukturo, zaščito pred poplavami in plazovi ter graditvijo infekcijske klinike. V oddaji tudi o tem: - Združeni narodi ugotavljajo, da Izrael v Gazi kljub uradnemu premirju izvaja genocid tudi z namernim ubijanjem otrok. - Ukrajinski predsednik Zelenski se zaradi spora z Varšavo ne bo udeležil konference o obnovi Ukrajine. - Olimpijski dan kot opozorilo na pomembnost gibanja in poziv k zdravemu življenjskemu slogu.

Parlamentarni odbor za notranje zadeve in javno upravo je na izredni seji obravnaval predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o vzpostavitvi sistema Eurodac, ki ga je prejšnji teden sprejela vlada. Sistem omogoča primerjavo biometričnih podatkov in je del novega azilnega sistema Unije. Na vladni strani poudarjajo učinkovitejšo obdelavo vloženih prošenj za mednarodno zaščito, v delu opozicije pa opozarjajo, da prenos evropske uredbe v državni pravni red pomeni krčenje človekovih pravic. Druge teme: - Britanski laburisti po odstopu premierja Starmerja tlakujejo pot njegovemu nasledniku. - Članice Unije podprle dodatno pomoč kmetom iz petih držav zaradi vremenskih ujm. - Pogonska goriva zunaj avtocest od polnoči najcenejša po 10-em marcu.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Tudi včerajšnja prekinitev ognja med Izraelom in Hezbolahom je bila kratke sape. Sovražnost med stranema pomeni tudi največjo oviro za mirovni sporazum med Združenimi državami in Iranom, ki je danes zaradi izraelskih napadov na jug Libanona sporočil, da znova zapira Hormuško ožino. Predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagaj je ob napovedi, da se iranska delegacija odpravlja na jutrišnje pogovore v Švico, dejal, da morajo Združene države prisiliti Izrael k prenehanju napadov. Nasprotno to predstavlja jasno krišitev dogovora med državama. Drugi poudarki oddaje: - Italijanska vlada zaostrovanje evropskih migrantskih pravil vidi kot svoj lasten uspeh. - Obiskovalci slovenske Istre bodo tudi letos poleti zdravstveno oskrbo lahko prejeli v turističnih ambulantah. - Kolesar Tadej Pogačar znova potrdil izjemno formo s kronometrsko zmago na dirki po Švici.

V Bruslju zbrani evropski voditelji so v razpravi o večletnem proračunu Evropske unije izrazili različna mnenja. Slovenija se je medtem skupaj s še 18-imi članicami Unije zavzela za pospešitev izvajanja uredbe o vračanju migrantov v tretje države. Druge teme: - Kljub začetku premirja med Izraelom in libanonskim Hezbolahom se napadi nadaljujejo. - Slovenska obrambna industrija si od predstavitve v Parizu obeta nove priložnosti na mednarodnih trgih. - Po državi se odpirajo letna kopališča, za obisk Mariborskega otoka bo treba letos odšteti nekoliko več kot lani.

Črno zlato se po podpisu iransko-ameriškega sporazuma spet prosto tovori prek Hormuške ožine. Vrstijo pa se opozorila pred morebitnimi zapleti. Da je do končnega miru še daleč, je na evropskem vrhu v Bruslju posvaril tudi premier Janez Janša. Drugi poudarki oddaje: Komisija za nadzor javnih financ vlado pozvala k znižanju marž za gorivo Zoran Stevanović pri Aleksandru Vučiću podprl srbsko pot v Evropsko unijo Mešani odzivi na avstrijsko rešitev glede dvojezičnih sodnih obravnav

Voditelji G7, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, so na vrhu izrazili enotno podporo Ukrajini in njeni ozemeljski celovitosti. Gre za prvo skupno izjavo po začetku Trumpovega mandata, je dejal nemški kancler Friderich Merz, ki je napovedal poveča pritisk na Moskvo vseh članic.Potrdili so še prelomen dogovor za Ukrajino, ki bo lahko po novem na domačih tleh proizvajala rakete dolgega dosega in sisteme protizračne obrambe. V oddaji tudi: - Predsednica republike Pirc Musar novi vladi zaželela uspešno delo in poudarila spoštovanje ustave - Nacionalno preverjanje znanja razkrilo slabo bralno pismenost tretješolcev - Uvodno etapo 32. kolesarske dirke po Sloveniji dobil Novozelandec Laurence Pithie; Tadej Pogačar zmagal v uvodu dirke po Švici

Izjave Teherana in Washingtona glede vsebine doseženega dogovora še vedno niso enotne. Dodatne dvome o uspešnosti sporazuma vnašata status Hezbolaha in spoštovanje premirja v Libanonu, kar od Izraela pričakujejo tako Iran kot Združene države. Druge teme: - Po mnenju Berlina bi lahko mirovni pogovori med Rusijo in Ukrajino stekli že pred poletjem. - Stevanović v Beogradu podprl evropsko pot Srbije. - V Žetalah po neurju za najmanj 6 milijonov evrov škode, sanacija bo trajala več let.

Poslanke in poslanci so danes sprejeli spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki med drugim odvzemajo pravico do glasovanja na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav. Predlagatelji iz vrst SDS, NSi, SLS in Fokusa ter Resnice so poudarili, da bi morala biti volilna pravica bolj povezana z državljanstvom. Opozicija jim očita ksenofobijo in kršitev ustave. Drugi poudarki oddaje: ZDA in Iran podpisali memorandum o soglasju za končanje vojne Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije meni, da se je ruska invazija Ukrajine znašla v slepi ulici Gorski reševalci opozarjajo na možnost nove rekordne sezone nesreč v gorah

Ameriški predsednik Donald Trump vsaj za zdaj na svoj 80-ti rojstni dan še ni dočakal želenega podpisa sporazuma z Iranom. Nekaj dodatnih dvomov v proces je vnesel današnji izraelski povračilni napad na Hezbolahova oporišča v Bejrutu, zaradi katerih Teheran dvomi, da bi Washington lahko izpolnil svoje obveznosti. Da se napad ne bi smel zgoditi, meni tudi Trump. Druge teme: - V trčenju jadrnice in katamarana pri Splitu umrli trije češki državljani. - Nad ustavljenim projektom graditve mostu na Sicilijo zdaj še sum korupcije. - Neurja s točo že klestila v delih Štajerske, nevihte se bodo nadaljevale v večer.

Sporazum med ZDA in Iranom je pripravljen za podpis, so sporočili pakistanski posredniki. A glavno vprašanje ostaja, kdaj in kje bi se ta sploh lahko zgodil, ter kaj dogovor sploh obsega. Neimenovani viri navajajo, da naj bi za zdaj izpadla ameriška pričakovanja glede opustitve iranskega jedrskega programa. Drugi poudarki oddaje: V Albaniji se nadaljujejo protesti proti graditvi luksuznih letovišč. Ob obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj opozorila na preizkušnje človečnosti danes. V Mariboru odprli 187-kilometrsko pot po lepotah Pohorja in Kozjaka.

Prvič po prevzemu finančnega resorja se je minister Andrej Šircelj srečal z evropskimi kolegi v Luksemburgu in jim predstavil prednostne naloge pri upravljanju javnih financ. Bruselj Slovenijo opozarja, da bo po napovedih presegla še dovoljeno mejo proračunskega primanjkljaja, Šircelj pa je ob robu zasedanja dejal, da še ni jasno, ali jim bo uspelo primanjkljaj zmanjšati še letos, češ da časovnica zniževanja primanjkljaja še ni jasna, prav tako še niso jasni učinki interventnega zakona za razvoj Slovenije na državni proračun, dodaja minister. Drugi poudarki oddaje: - V medijih različne interpretacije predlaganega dogovora med ZDA in Iranom. - Vlada zvišala najvišje dovoljene marže trgovcev z gorivi. - Zavod za zdravstveno zavarovanje predlaga samodejni prepis zavarovancev na novega zdravnika.

Opolnoči bo Slovenija opustila začasni nadzor meje s Hrvaško in Madžarsko. Čeprav se je število nezakonitih prehodov letos precej povišalo, pristojni minister Franci Matoz zagotavlja, da se bo varnost okrepila. Drugi poudarki oddaje: Škoda po neurjih več 10-milijonska. Država obljublja pohitritev postopkov za pomoč. Trump zagrozil z novimi napadi in zavzetjem iranske naftne infrastrukture. Slovenci premagali odbojkarsko velesilo Poljsko.

Pred nami je nova vremensko burna noč. Agencija za okolje je izdala oranžno opozorilo za vso državo, glavnina nevihtnega dogajanja pa bo na severu. Drugi poudarki oddaje: Donald Trump Iranu znova zagrozil s silovitimi napadi, če ne bo podpisal mirovnega sporazuma Koalicija nenaklonjena uvedbi preferenčnega glasu, ki ga predlaga opozicijski trojček KNOVS bo na policiji opravil nadzor v zvezi s podatki v zadevi Black Cube

Novi minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je uradno prevzel posle od svoje predhodnice Tanje Fajon. Ob primopredaji sta se strinjala, da je Slovenija na dobri poti, minister Kajzer pa je poudaril, da mora imeti zunanja politika sploh malih držav, kljub nekaterim razlikam v pogledih, kontinuiteto. To napoveduje predvsem glede krepitve gospodarske diplomacije, medtem ko je nova vlada Janeza Janše takoj po prevzemu dolžnosti že pokazala oster zasuk v odnosih z Izraelom. V oddaji tudi o tem: - Izrael kljub svarilom Irana nadaljuje smrtonosne napade na Libanon - Evropska komisija predlaga prepoved vstopa v Unijo za ruske borce v Ukrajini - Nasprotniki prenove osrednje ljubljanske tržnice vložili tožbo na upravno sodišče