Podcasts about navdu

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

Predstavitev nove sezone Zverinic - otroške izobraževalno igralne serije - , ki nas opozarja na pomen biotske raznovrstnosti. Zgodbe o 10 novih Zverinicah; od kita grbavca do zajklje predstavljata prevajalka Anamarija Štukelj Cusma in Špela Šebenik, urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega programa. Kakšen pa je bil odziv otrok na prvo sezono? Kako je z likovnimi deli, ki so jih poslali na natečaj?

Začela se je končnica Lige NBA, izid med LA Lakersi in Minnesoto je izenačen 1:1. Uvodni tekmi in predstave Luke Dončića je komentiral Iztok Franko.

Tadej Pogačar je prvič vstopil v severni pekel, slovito dirko Pariz-Roubaix je končal na drugem mestu. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta analizirala razplet, Pogačarjevo napako, van der Poelovo tretjo zaporedno zmago ter pogledala v prihodnji koledar. Vabljeni k poslušanju!

Za mikrofon Elle podkasta sta tokrat sedli mama in hči, Barbara Drnač in Tereza Poljanič. Navdušili sta nas s svojim optimizmom, filozofijo življenja in pogledom na svet.V novi epizodi Elle podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Terezo Poljanič, certificirano veganska kuharico, avtorica kuharskih oddaj Zdravo, Tereza! s tremi izdanimi istoimenskimi kuharskimi knjigami, kulinarično mojstrico zdrave hrane ter organizatorka unikatnih joga kulinaričnih počitnic na Kreti in njeno mamo Barbaro Drnač priznano slovensko plesalko, koreografinjo, kritičarko in televizijsko voditeljico oddaje Parada plesa. Več o intervjuju si lahko preberete tukaj.Gostji: Tereza Poljanič in Barbara DrnačVoditeljica: Petra WindschnurerSpremljate nas lahko še na drugih kanalih:METROPLAY / YOUTUBE / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Koledar svetovne serije v cestnem kolesarstvu v aprilu prinaša znamenite enodnevne dirke. Preteklo nedeljo je na eni največjih, na dirki po Flandriji, zmagal Tadej Pogačar, ki je bil na severu Belgije najboljši drugič v karieri. Prvi kolesar sveta je s svojo predstavo navdušil gosta podkasta Tour 202 Janija Brajkovića, nekdanjega zmagovalca dirke po Dofineji. O Pogačarjevem uspehu in o tem, kaj je bilo ključno, da je dirko v Flandriji obrnil v svoj prid, je govoril z reporterjem na prizorišču Luko Dolarjem, stalnim članom podkasta Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem. Strinjali so se, da je Tadej Pogačar z načinom dirkanja spremenil svet kolesarstva, in razmišljali o njegovih možnostih za naslednji uspeh in zmago na prihajajoči dirki med Parizom in Roubaixjem, na kateri bo Pogačar nastopil prvič.

Direktor kolesarskih reprezentanc Martin Hvastija je komentiral Dirko po Flandriji, kjer si je Tadej Pogačar zagotovil osmi spomenik in razmišljal o možnostih svetovnega prvaka na najtežji dirki Pariz-Roubaix, ki bo na sporedu v nedeljo.

Tokrat več o programu, ki je že nekaj let prisoten tudi v Sloveniji. Tisti, ki so že prehodili pot Exodusa 90, pravijo, da človek potrebuje disciplino, a da ga tudi preobraža. Program med drugim navdušuje tudi v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec, zato smo se odpravili po dodatne odgovore.

Antarktika je izjemno fotogenična. Navdušuje s spektakularnimi razgledi, neubesedljivimi barvami ledu, neokrnjeno naravo in njenimi prebivalci pingvini, tjulnji, kiti, pticami selivkami o svojem potovanju na oddaljeno celino pripoveduje fotograf, popotnik in biolog Nejc Draganjec. Dolgoletna želja, da bi s svojim fotoaparatom lovil nepozabne antarktične trenutke, se mu je uresničila pred dvema letoma. Kot vodja fotostudia na potniški čezoceanki je namreč v eni sezoni večkrat obiskal sicer majhen del antarktičnega polotoka. Ob tem opozarja, da je Antarktika pod udarom podnebne krize, a bi lahko nepopravljivo škodo naredil tudi naraščajoči turistični obisk. Lea Širok je Draganjca na nedavnem predavanju o potovanju na Antarktiko v Izoli, povabila k pogovoru za tokratno oddajo. Poglavja: 00:02:25 Antarktika zagotovo ni bela 00:03:40 Pokanje ledu zveni kot sveže natočena gazirana pijača 00:04:37 Kolonijo pingvinov si najbolj zapomniš po ... vonju 00:09:28 Bo Antarktika ostala celina nas vseh? 00:13:55 Kaj je največja nevarnost na Antarktiki?

To je zadnja radijska žehta v letu 2024. Namočili smo umazano perilo, ga zmencali, temeljito oprali, odstranili madeže in smrad. Med pranjem smo izvedeli, kaj jezi predsednika vlade in da je notranji minister popikan. Navdušila in ganila nas je mlada junakinja Tinka, ki se je že dvakrat spopadla z rakom. Sporoča nam: "Imejte v mislih, da za vsakim dežjem vedno posije sonce."

Nedavno sesutje režima sirskega predsednika Bašarja al Asada je poskrbelo za izbruh veselja in olajšanja med milijoni Sircev, hkrati pa je povzročilo zaskrbljenost in strah med privrženci režima. Ob prihodu islamističnih upornikov na oblast so posebej zaskrbljeni pripadniki sirskih etničnih in verskih manjšin. Množice sirskih beguncev po svetu že razmišljajo o vrnitvi v domovino, a lahko se zgodi, da bo begunski tok tudi v prihodnje dvosmeren.

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

V misijonski rubriki ste slišali vabilo k ogledu video in avdio pogovora z misijonarko v Burundiju s. Bogdano Kavčič. Navdušila nas je s srčno predanostjo in uspehi svojega dela v misijonih Afrike, ki jim je predana že več kot petdeset let.

Zaprtje Glavnega mostu je razdelilo mariborsko javnost. Navdušilo je predvsem pešce in kolesarje, razjezilo pa voznike, ki so se znašli v velikih prometnih zastojih. Občina bo odločitev o tem, ali bo Glavni most le odprla, sporočila danes popoldne, mi pa smo o tem in možnih razpletih govorili že v rubriki Maribor, imamo problem!

Navdušeni astronom in komunikator znanosti Rok Nežič z observatorija Armaugh na Severnem Irskem nas tokrat popelje v skrivnostni svet kometov. Pa še novice o novem podkastu Portala v vesolje, velikanu Porfirionu in obisku namibijskega kometa Hoba. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Rok Nežič (Armagh Observatory and Planetarium) Podatkovna basa COBS: https://www.cobs.si/home/ Novice: Podkast Portal v vesolje [Nature Podcast] Colossal 'jets' shooting from a black hole defy physicists' theories Opazovanja: [Portal v vesolje] Pripravite se na komet stoletja  (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Poleg delovnika se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah Oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje. Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela zanje. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je Oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo. Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem. Vendar družina tudi po napredovanju Očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo. In ko je prišla beseda v družini na njegovo odstotnost, je Oče spet poudaril, da to dela zanje. Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trisobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela zanje, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi. Ves Očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je Oče naznanil družini, da se ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od zdaj bo več časa namenil družini. Naslednje jutro se Oče ni več zbudil. Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.

Nogometni navdušenci so sinoči na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravili slovenske junake, ki so se vrnili z evropskega prvenstva. Z uvrstitvijo v osmino finala so dosegli najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. So pa včeraj razočarali košarkarji, ki so proti Hrvaški izgubili uvodno tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zunanje zadeve bo predlog varnostnega sporazuma z Ukrajino obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev. Premier Golob bi ga lahko podpisal že prihodnji teden. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo nadaljevali krovna pogajanja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. - Ukaz izraelske vojske o evakuaciji Han Junisa je prizadel približno četrt milijona ljudi. Gre za največjo tovrstno odredbo od evakuacije severnega dela Gaze.

Zgodba govori o treh iskalcih zlata iz ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Tudi tokratna oddaja je nekoliko nogometno obarvana, saj vročica na evropskem prvenstvu v Nemčiji narašča, seveda tudi med Slovenci. Rok Žgalin Kobe, ki dela na Danskem v svetovno znanem podjetju LEGO, opisuje, kako strastni nogometni navdušenci so Danci in kako poklapani so bili po tekmi s Slovenijo, ki se je končala z remijem; prepričani so bili namreč v zmago. Tudi v pogovoru z Jano Šter, učiteljico na Slavističnem inštitutu Univerze v Kölnu, ne moremo mimo nogometa, razloži pa tudi, da od domačega, slovenskega, v Kölnu najbolj pogreša hribe, saj je zdaj okoli nje sama ravnina. Napovedujemo tudi poletno dogajanje v Sloveniji, namenjeno izseljencem – osrednja prireditev bo Dobrodošli doma, tokrat 29.6. v Celju.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Globoko hvaležen sem Katji, da je pristala na tale pogovor in iskreno spregovorila o svojem življenju ter nesreči, ki ji je spremenila življenje. Najprej sva se posvetila njeni bogatim športnim in tekaških dosežkom - maratonka je postala po 40-em in na vsakem briljirala. Zdrs na turnih smučeh ji je vzel desno nogo in tek, vrnitev v življenje in novo realnost pa je bila dolga in še traja. Malo je tako odločnih in trpežnih ljudi - Katjina zgodba vam bo dala misliti in vas navdhnila.

Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo. V Vilni poteka 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, napovedujemo tudi 29. Jazz festival Cerkno in 8. mednarodno tekmovanje Oskarja Riedinga, ki je letos namenjeno mladim glasbenikom skladateljem.

Dan Evrope in 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo sinoči zaznamovali z državno proslavo v Novi Gorici. Njeno glavno sporočilo se nanaša na Evropsko unijo kot na projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur. V tem duhu sta govorila tudi slavnostna govornika, številni obiskovalci pa niso skrivali zadovoljstva nad prireditvijo. Drugi poudarki oddaje: - Izteka se rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, do zdaj potrjenih osem. - Izraelska vojska kljub delni ustavitvi dobave ameriškega orožja nadaljuje ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. - Jek 2 naj bi bil v omrežje priključen do leta 2040. Šaleška podjetja oblikovala konzorcij, ki bo skrbel za povezovanje v zelenem prehodu.

Zvečer bomo ponudili epizodo podkasta Tour 202 z ameriškim kolesarjem Seppom Kussom, ki je po zaslugi radijskega novinarja Igorja Tominca, Tonija Grudna z Multimedijskega centra RTV Slovenija in zgodovinarja Mihe Šimca spoznal svoje slovenske korenine. Navdušen je nad njimi in se z veseljem spominja obiska Slovenije in pohoda na Triglav iz otroških dni. Kolesar nizozemske ekipe Visma je v pogovoru še dodal, da je vselej rad pomagal Primožu Rogliču, ko je bil ta v igri za zmago na največjih dirkah.

Oče je bil delaven človek, ki je s svojim delom podpiral ženo in tri otroke. Poleg delovnika se je skoraj vsak dan udeleževal še večernih tečajev. Upal je namreč, da si bo nekega dne našel bolje plačano službo. Razen ob nedeljah Oče ni obedoval skupaj z družino. Zavzeto je študiral, da bi nekega dne družini s prisluženim denarjem omogočil boljše življenje. Ko se je kdo iz družine pritožil, da ne preživi dovolj časa z njimi, je oče razložil, da vse to dela za njih. Čeprav si je sam še kako želel več časa preživeti z družino. Končno je napočil dan pomembnega izpita, ki ga je Oče opravil z odliko. Kmalu za tem mu je šef ponudil napredovanje, ki je vključevalo dobro plačo. Očetu so se izpolnile sanje, zdaj je lahko družini namenil nekaj malega razkošja, ki ga prej niso poznali: nove obleke, večerje v restavraciji, počitnice na tujem. Vendar družina tudi po napredovanju Očeta ni videla nič več kot prej. Še naprej je trdo delal, da bi lahko napredoval še na višje delovno mesto. Da bi si zagotovil pogoje, se je vpisal na študij na univerzo. In ko je prišla beseda v družini na njegovo odsotnost, je Oče spet poudaril, da to dela zanje. Očetov trud se je izplačal in spet je napredoval. Navdušen se je odločil, da bo najel kuhinjsko pomočnico, da bi ženo razbremenil gospodinjskih opravil. Tudi njihovo trosobno stanovanje se mu ni več zdelo primerno. Zato se je še bolj vrgel v delo, se še bolj dokazoval, da bi lahko še izboljšal svoj službeni položaj in družini privoščil še več. Družinski člani so ga videli še manj, dejansko je moral po novem spremljati pomembno stranko tudi ob nedeljah. In spet je družini pojasnjeval, da vse to dela za njih, da bi jim bilo bolje. Pa čeprav si je sam še kako želel biti z njimi. Ves Očetov trud se je končno bogato poplačal in lahko je kupil čudovito hišo s pogledom na morje. Prvo nedeljo, ki so jo skupaj preživeli v novi hiši, je Oče naznanil družini, da se ne bo več prizadeval za nova napredovanja. Od sedaj bo več časa namenil družini. Naslednje jutro se Oče ni več zbudil. Kolikokrat smo slišali ali sami izgovorili stavek: »To delam zate.« Oče je to vsakič znova povedal svojim družinskim članom, dokler ni bilo prepozno. Za nas to jutro še ni prepozno, da živimo ljubezen tukaj in zdaj.

Startup Müsli: Kaj navduši in kaj odbija investitorje V Maribor sta prišla Tunya Irkad iz turškega sklada tveganega kapitala 500 Emerging Europe ter Peter Merc iz Suricate Ventures, ki sta z vami delila svojo skupno strast: investiranje v tehnološka podjetja v zgodnjih fazah. Poslušala sta tudi 90s pitche udeležencev.

Minimalističen akustičen nastop s tremi gosti: Maša Bogataj (Masharik), Andrej Guček (Hiša), Gregor Strasbergar (MRFY) - ki so se jim na koncu oddaje kot gostje presenečenja pridružili še preostali člani zasedbe MRFY. Zgodil se je pravi časovni stroj, Aleksander se je sprehodil skozi šest desetletij ustvarjanja. In se simbolično vrnil na kraj srečnega imena: oddaja je potekala na prav istih koordinatah, na katerih je kot sedemnajstletnik radijskemu občestvu predstavil svojo prvo pesem. "Julija", "Siva pot", "Ajda pa znova cveti", "Vremenska napoved", "Ljubljanske ceste", "Tu sem doma", "Tečem skozi čas". To je niz nekaterih najbolj sijočih biserov iz opusa enega prvih vidnih slovenskih kantavtorjev. Aleksander Mežek, ki je odraščal v Žirovnici, je v začetku sedemdesetih let odšel v London in tam ostal več kot štirideset let. Ob bogati karieri na Angleškem je ves čas objavljal in nastopal tudi doma. Z nepozabnimi skladbami je soustvaril našo zvočno sliko druge polovice minulega stoletja. »Glasbo sem pisal tako, kot bi pisal dnevnik. Tisto, kar sem doživljal, kar sem razmišljal, kar se je dogajalo okoli mene. Za vsako pesem vem, o čem ali kom govori, komu je morda posvečena. Nekatere tudi moji prihodnosti,« pripoveduje. Srebro v laseh žlahtni doma, pod mogočnim Stolom, v domači hiši, po težki bolezni kot znova rojen in vidno pomlajen. Vsako poletje v Vrbi na travniku pred domačijo Franceta Prešerna z glasbenimi prijatelji priredi "Prešerno noč". In plete medgeneracijske niti, iz katerih bo stkal tudi nastop v Izštekanih. »V zadnjem desetletju, po povratku, spoznavam bogato slovensko glasbeno sceno. Spominja me na moje začetke v Londonu. Tu so spontanost, pristna komunikacija, povezanost, sodelovanja. Le tako lahko nekaj nastane,« poudarja Aleksander. »Verjamem, da je naše sodelovanje tudi za moje goste velik izziv. Vsi pristopajo nadvse profesionalno. Navdušili so me tudi s tem, da so večkrat sami predlagali, katere moje pesmi bi radi igrali. Če hočeš pripraviti dobro jed, potrebuješ začimbe. Vsak od sodelujočih ima svoj značaj, je svojevrstna začimba. Ko se začne to mešati, se lahko zgodi marsikaj.« Prava eskplozivno-ekskluzivna mešanica za oddajo Izštekani. Ki običajno poteka v studiu 26 Radia Slovenija. Ta je le nadstropje nad nekdanjim studiem 14, v katerem je rosno mladi Aleksander leta 1965 nastopil v oddaji "Pokaži, kaj znaš". Zapel je svojo prvo pesem "Krila". In ja, tudi v Izštekanih niso manjkala. Krila. Nadenite si jih, zaprite oči, prisluhnite in poletite. V izštekane širjave. V preteklost in v prihodnost. Fotografije: Alan Orlič Odigrane skladbe: KRILA – Aleksander Mežek - YouTube TEČEM SKOZI ČAS – Aleksander Mežek AJDA PA ZNOVA CVETI - Aleksander Mežek, Andrej Guček OSAMLJENA SENCA - Aleksander Mežek, Andrej Guček SVETLE KAPLJE - Aleksander Mežek, Maša Bogataj KAM - Aleksander Mežek TRNOVO, KRAJ NESREČNEGA IMENA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar JULIJA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar, Andrej Guček LIPA - Aleksander Mežek, Gregor Strasbergar SRCE NA ELEKTRIKO - Aleksander Mežek, Maša Bogataj - YouTube HIŠE GOSPODAR - Aleksander Mežek, MRFY TU SEM DOMA - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček PAF - Aleksander Mežek, MRFY, Maša Bogataj, Andrej Guček - YouTube

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

Ramazan je mesec, ki pozitivno vpliva na večino muslimanov. Verniki ga sprejemajo z velikim veseljem. Postni mesec je glavno gonilo, saj spodbuja ljudi, ki so do vere pogosto brezbrižni, da se sprašujejo o smislu svojega življenja in o bistvu duhovnosti. Mesec ramazan ponovno okrepi našo skupnost in naše skupno bogoslužje. Post je obveznost za odrasle, zdrave in svobodne osebe. Gre za zavestno odrekanje blagoslovom, ki jih imamo, in to počnemo iz ljubezni do Stvarnika. V bosanski verski tradiciji se post jemlje zelo resno, veliko ljudi, ki opravljajo težja fizična dela, se posti, pa čeprav so posta opravičeni. Enako je s popotniki, ki se najpogosteje odločijo za post, čeprav imajo tudi možnost, da se ne postijo. Ta odnos do posta je razvil posebno tradicijo, saj se kljub temu, da ni več izrazitega družbenega pritiska, večina ljudi za post odloča svobodno in z močjo svoje lastne vere. Navdušujejo me odnos ljudi do posta, družinska in socialna povezanost, obiskovanje mukabel, skupnega branja Kur'ana, skupnih molitev, pridig in veselje na obrazih ljudi. V naši tradiciji je ramazan tisti mesec, ki sprosti več pozitivne energije kot vsi preostali meseci, umiri napetosti in nesporazume med ljudmi. Ramazan je pomemben tudi zaradi začetka razodetja Kur'ana, saj je Muhamedu, naj je mir z njim, bilo dano znanje, ki osvobaja človekov um površnosti, znanje, ki človeku pomaga, da ne pade v suženjstvo lastnih slabosti. Ramazan je mesec knjige, mesec, ki nas uči, da se mora človek nenehno izobraževati, izpopolnjevati in se zavedati, da, kot pravi Vzvišeni Bog: »Mi povzdigujemo, kogar hočemo, in nad vsakim, ki ima znanje, je tisti, ki vse ve." (Kur'an, XII, 76) Duhovna ustanova posta je bila prisotna v vsakem zgodovinskem obdobju in v vsaki skupnosti, ki ji je Bog razodel knjigo. V tem smislu je duhovna ustanova posta v prvotni monoteistični veri ostala v bistvu nespremenjena, arabski izraz za to vrsto posta pa je sijam. Post ni samo stradanje, ampak pomeni duhovno preobrazbo telesa, uma, duše in srca. Lepota se skriva v duši, ne v človeškem telesu. Danes je v središču človeka telo, ne duša. Ravno post nas potegne iz telesnega v duhovno, preusmeri našo pozornost z robov telesa v globine duše. Ramazan pride tudi zato, da pogleda v naš um in vidi, ali je tam ljubezen do resnice in pravičnosti, v naše srce, da vidi, ali so v njem moralne vrline in dobrota, v našo dušo, da vidi, ali je tam duhovna krepost in plemenitost, v našo ustvarjalno domišljijo, da vidimo, ali je kaj občutka za duhovno lepoto, v naše oko, da vidimo, ali je vsaj kanček sramu, v naše uho, da vidimo, ali je vsaj kanček posluha za krik brezpravnih, za trpljenje zatiranih.

Plemiški sin. Dober zakonski mož. Navdušen lovec. Spoštovan v rojstnem kraju, v Piacenzi. Skoraj nerazumljivo je, da je …

Tilen je gostil Katarino in Roka Hočevarja iz popotniškega bloga Lahkih nog naokrog. V kratkem intervjuju sta predstavila svoje vtise iz potovanja po Sudanu. Navdušilo ju je predvsem gostoljubje in prijaznost domačinov. Za pot pa sta se v prvi vrsti odločila zaradi egipčanskih piramid, ob katerih pa ni take turistične gneče kot v Egiptu. S04E07 Gosta: Lahkih nog naokrog - Katarina in Rok Hočevar Moderator: Tilen Nipič Premiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 1. 2. 2024 Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh. Povezave Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo Spletna stran PZS: www.youth-hostel.si/si Facebook PZS: www.facebook.com/popotnistvo Instagram PZS: www.instagram.com/higlobetrotter​

Tokrat se ustavljamo na letošnji Zimski šoli slovenščine v Ljubljani in na spletu, seznanjamo se s poukom v slovenskih sobotnih šolah v Argentini, zabeležili smo dogajanje pri rojakih v nemškem Augsburgu, kjer so pripravili prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, pozornost pa namenjamo tudi bližnjemu dogodku v New Yorku ob prihajajočem mednarodnem Dnevu žensk v znanosti in sicer slovenski okrogli mizi, ki jo skupaj pripravljajo društvo VTIS-v tujini izobraženih Slovencev, Ameriško slovenska izobraževalna fundacija-ASEF ter mreža ONA VE.

Lucija Čakš je pisateljica in novinarka, pa tudi velika promotorka branja, tako med otroci kot tudi med odraslimi. V oddaji Reflektor smo se z njo pogovarjali o tem, kako navdušiti otroke za branje, saj je bralna pismenost ključ do uspeha. V iskrivem pogovoru boste izvedeli številne uporabne nasvete. Moderator pogovora: David Tomažin Kamera in zvok: Siniša Kanižaj Fotograf: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si #OddajaReflektor #mladi #knjige

Z Matevžem Mehletom iz Katoliške mladine smo v tretjem svetem večeru naredili sklep ob taizejskem novoletnem srečanju, strnili prve vtise in se ozrli v nekaj najaktualnejših dogodkov, ki jih pripravljajo v novem letu.

Mladenka je presneto hitra, zelo zgovorna in nalezljivo samozavestna. Kako ne bi bila: letos je zmagala kar na 23 tekaških dirkah! Zelo simpatična Maruša, mi pove, zakaj se trenirara sama, kateri klanci so ji najljubši, kaj jo učijo (redki) porazi in zakaj se je nalezla navdušenja nad traili. Težko jo je prehiteti, jo je pa super poslušati. Srečno 2024!

V Sloveniji svoj kratek obisk končuje misijonar in človekoljub Pedro Opeka. Domovino svojih staršev je tokrat obiskal po osmih letih. Navdušili ga niso le ljudje, ampak tudi sneg, ki ga je vnovič videl po petdesetih letih. Pogovor z misijonarjem, ki je bil na petdnevnem obisku zelo zaseden, je posnela Nataša Lang.

Na martinovo smo se pogovarjali z Jernejem Lubejem. Preživlja se kot samostojni somelje, pripravlja svetovanja in turistična vodenja z degustacijami (ali brez), svetuje in streže vina v gostinstvu predvsem pa pomaga ljudem, da bi bolje razumeli vina. Želi si, da bi si ljudje vzeli več časa ob srečanju z njimi, da bi si tekočino v kozarcu ogledali, jo povohali in da bi si med okušanjem vzeli čas. Ko je v času epidemije koronavirusa začasno izgubil voh in okus, je odkril nov način zaznave vina, z največjim organom, kožo. Kurja pol ali mravljinci po hrbtu so mu dali vedeti, da gre za dobro vino in ta nova obzorja zaznavanja vina še danes s pridom izkorišča.

Snemalec, režiser in avanturist Rožle Bregar je v naravi doma. Začelo se je s hribi, saj je odraščal v gorniški družini. Navdušenje nad naravo in pogosto tudi nad skrajnimi razmerami Rožletu Bregarju pri njegovem ustvarjanju danes pride zelo prav. Čeprav spada v mlajšo generacijo filmskih ustvarjalcev, je svoj pečat doslej pustil v več kot 30 dokumentarnih filmih. Hribom, svoji prvi ljubezni, kot sam pravi, je dodal še drugo, Islandijo, kamor se vedno znova rad vrača. V tokratnem podkastu V imenu narave o tem, kako je mogoče z dokumentarnimi filmskimi zgodbami ozaveščati in pripomoči k odgovornejšemu odnosu do narave, o Nepoškodovanih, Zadnjih ledenih lovcih, Naravi brez meja, Zgodbi Save, Divji Sloveniji ter drugih odmevnih domačih in tujih projektih, pa tudi o etičnem odnosu do narave med snemanjem.

Posvečamo se zmagovalcem 80. beneškega filmskega festivala, pa kriminalki Smrt v Benetkah režiserja Kennetha Branagha, ki je v filmu nastopil v vlogi znamenitega detektiva Hercula Poirota. Navdušila nas je čustveno intenzivna romantična drama Pretekla življenja Celine Song, v ospredju katere je korejski pojem in-yun, ki opisuje povezanost dveh ljudi skozi več življenj. Poročamo o letošnji izdaji festivala dokumentarnega filma Dokudoc in predstavljamo novo sezono Kinodvorovega programa za otroke in mlade Kinobalon.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Boris Cergol je strokovnjak za strojno učenje / umetno inteligenco, z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= Prijavi se na AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek

Danes pa o najnovejšem prepiru med Slovenci, ki je zasenčil vsa klasična razhajanja. In to tako močno, da se levi in desni, druga svetovna vojna, medvedi, lovci in celo kanalizacijski vodi ljubosumno spominjajo nekdanje slave. Govorimo o načrtih, da bi na vrhu Pohorja postavili nekaj deset vetrnih turbin oziroma vetrnih elektrarn; ali kot jih je duhovito imenoval eden izmed gorečih nasprotnikov – klopotcev. Zgodba je preprosta … Zeleni prehod zapoveduje uporabo obnovljivih virov za pridobivanje električne energije, ki bodo energent prihodnosti in ob solariju, ki je lokalna zvezda, je pihanje vetra drugo priljubljeno orožje v boju proti podnebnim spremembam. Oboje pa pomeni prehod naprej v zeleno prihodnost za razviti svet in prehod nazaj v srednji vek za države proizvajalke nafte.   Na kratko; radoživo podjetje, brez bleščečih referenc, brez pisarne in celo brez zaposlenih, načrtuje vrhove Pohorja poseliti z ogromnimi vetrnimi elektrarnami. Ki bodo v dolino pošiljale visokogorsko elektriko; veduti Pohorja ter gozdovom okoli in pod vetrnicami pa za vedno vzele nedolžnost. V stranskih vlogah nato nastopajo še malverzacije pri umeščanju v prostor, saj investitor s temi postopki obremenjuje lokalno skupnost, namesto, da bi za postopke poskrbela država z državnim prostorskim načrtom. Jasno, da smo se sprli. Zelo sprli. Za in proti, v vsej svoji gorečnosti: tako, prek prsta, več ljudi navija za pohorske gozdove. Je pa tudi mnogo – v glavnem  primerno argumentiranih  mnenj, da je elektriko pač od nekod treba dobiti; in če se pri polni zavesti odpovedujemo tekočim fosilom, moramo najti druge vire. Veter je eden izmed njih. Spopad, ki besni, je strasten in žolčen, a razmišljujočega bega absurdnost vsega tega. Absurdnost, ki ji pri podobnih okoljskih zgodbah v Sloveniji sledimo že nekaj let. Absurd se ne omejuje le na vetrnice; v ta koš gredo tudi nove hidroelektrarne, pomisleki o drugem bloku, polja fotovoltaike in kar je podobnih, nekoliko futurističnih energetskih virov. Mimogrede; javnost se je še najmanj usajala pri TEŠU-6. Načrtovanje tega je bilo zelo pod radarjem in kakšno kačo smo redili na prsih, smo se zavedli šele, ko je preklemanska reč že stala. Nazaj k drami absurda torej … Ko se spreta – eden za vetrne elektrarne na Pohorju, drugi odločno proti – se ne zavedata, da sedita v istem čolnu! Če ga hočemo razumeti, moramo na problem pogledati z absolutnega stališča. Oba prepirljivca se v osnovi zavzemata za naravo. Prvi, ki je za vetrnice, bi jo rad obvaroval pred posledicami podnebnih sprememb, drugi pa bi jo rad obvaroval pred posegi vanjo. Da so tudi ti posegi namenjeni njenemu varovanju, pa ne vidi, kot tudi prvi prepirljivec ne dojame, da je poseg v naravo, kljub višjemu cilju, še vedno poseg v naravo. A to ne spremeni dejstva, da je njun svetovnonazorski nazor – glede okolja, na absolutni ravni – identičen. In neverjetno je, da se posamezniki, ki stremijo k istemu cilju, tako zelo razhajajo. V državi, kjer je različnih ciljev skoraj toliko, kot je posameznikov, bi morali biti skupni cilji še kako dragoceni. Ta opisani fenomen je, če že ne rešljiv, pa vsaj lažje razumljiv ob nalivanju čistega vina. Slovenci smo namreč pri varovanju in skrbi za okolje licemerni, da bog pomagaj. Pri načelni podpori smo med vodilnimi na svetu, pri dejanski skrbi pa med zadnjimi. Pa v mislih nimamo institucionalizirane skrbi, temveč vsakdanjo skrb slehernika. Od pobiranja papirčkov do ponotranjanja trajnostnih praks, prek zavzemanja v lokalnem ali delovnem okolju do vzgoje prihodnjih rodov. In tako naprej in tako nazaj. Navdušeno trditi, da je Slovenija biotsko raznovrstna, geomorfološko izjemno nagubana, podnebno različna – in nato hišo premalati v vijolično, na travniku postaviti garažo in asfaltirati vso prostoživečo okolico, je sicer banalen, a na simbolni in dejanski ravni še kako značilen primer slovenskega zavzemanja za okolje. Vetrne turbine ne bodo ne rešile planeta, ne uničile Pohorja. In če se kot družba o tem poenotimo, bomo za okolje naredili ogromno.   

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Boris Cergol je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #15: Splošna in ozka inteligenca Nevarnost AGI Zakaj Jaša ni zaskrbljen? Kdaj lahko pričakujemo šibko splošno umetno inteligenco? GPT 5 in 6, odprto kodnost Kako mi uporabljamo umetno inteligenco GPT plugini, Code Interpreter Kreacija aplikacije MorningLux

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike.  Tokrat z gostom: Boris je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. V podjetju Endava je vodi podatkovno disciplino v regiji Adriatic. V preteklosti je bil soustanovitelj in direktor podjetja specializiranega za podatkovno znanost, pomagal zagnati poslovno enoto za umetno inteligenco večjega IT podjetja ter svetoval državnim institucijam glede strategije in standardov povezanih z umetno inteligenco. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #12: Predstavitev Borisa Cergola Napačna uporaba in interpretacija modelov in naprednejše implementacije modelov Kaj je predstavil Microsoft, investicija v OpenAI, odgovor Googla Tekma: Microsoft vs. Google Kaj je semantično iskanje? Trenutni problem, ki ga ima Google Od kod je OpenAI model dobil podatke, filtracija podatkov, korpus kode in besedil Produktivizacija OpenAI in investicija v učenje modelov Kaj so parametri za rangiranje modelov? Model Glum, podjetje Anthropic Monetezacija vsebine na spletu Primer »hiperrelevantnega traffica« Podjetja in adaptiranje modelov Andrej razkrinkal napako v sistemu ChatGPT Avtomatizacija analiziranje preko modelov (Lang Chain in GPT Index) Varnost podatkov in interno dostopanje do podatkov Najhitrejša rast uporabnikov v zgodovini (ChatGPT) in Microsoft »Data science« Konkurenčna prednost general tehnologije Shutterstock vs. Getty Images Kako se ljudje odzivamo na nove tehnologije, izguba delovnih mest Destrukcija in razumevanje situacije, prihodnost Kakovost storitve in priložnosti v prihodnosti Silicijeva dolina in iskanje informacij o ljudeh Rekrutiranje Rein osebni podatki Prihodnost, znanost in modeli Infrastruktura, ki stoji za modeli, in podjetja, ki vzdržujejo infrastrukturo (čipi, »hardware« in »software«) Facebook, Meta, Metaverse in Mark Zuckerberg Stava na jezikovne modele, več podatkov in t. i. »raw power« ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Nastopil je dan D največjega športnega spektala. V Katarju se bosta za naslov svetovnega nogometnega prvaka spopadli Francija in Argentina. Včeraj je Hrvaška z 2:1 premagala Maroko in tako še drugič v zgodvini osvojila bron. Navduševali pa so tudi slovenski športniki. Po skoraj štirih letih je na stopničkah stala smučarka Ilka Štuhec, ki je na smuku v Sankt Moritzu osvojila drugo mesto. V Engelbergu je bil najboljši smučarski skakalec Anže Lanišek, v Cortini d'Ampezzo pa je v paralelnem slalomu prvič zmagala deskarka Glorija Kotnik. Druge teme: - Ob dnevu migrantov tudi pozivi k skrajšanju postopkov za ureditev statusa migrantov - Tunizijska opozicija predsednika Kaisa Sajeda pozvala k odstopu - Rožnati zmaj za najboljši LGBT film brazilskemu celovečercu režiserja Gustáva Vinágra

Tokratna gostja Globalne vasi je Elena Lazarova, 27-letna socialna delavka iz Brežic, ki je že kmalu po študiju in po približno letu dni dela v Sloveniji odšla iskat boljše možnosti na severu Stare celine. Trenutno živi v Aarhusu na Danskem, kjer dela v enem izmed klubov za (popoldansko) bivanje otrok in mladostnikov. Navdušujejo jo tamkajšnji bolj odprti in sodobni pristopi k vzgoji in izobraževanju, kot jih je bila vajena iz domovine, ki po njenem še vedno preveč posega po klasičnih avtoritativnih metodah komunikacije od zgoraj navzdol. Slednje namreč po njenih izkušnjah ne omogočajo tako učinkovitega vcepljanja občutka družbene odgovornosti otroku in razvoja njegove osebnosti. Poudarja pa, da pri pedagogiki "po dansko" ne gre za kakšno čislanje permisivne vzgoje. V Sloveniji je več te represivne vzgoje, vsaj jaz sem jo tako občutila. Več je omejevanja, včasih mogoče celo zastraševanja, pogojevanja. Tukaj pa tega recimo ni. Ne bi rekla, da je permisivna vzgoja kot takšna, ampak je več tega spodbujanja, da bo otrok ali najstnik postal aktiven, da bo dobil več samozavesti, bo odgovoren sam zase in gledal tudi na ostale ljudi. Veliko je poudarka na skupnosti. Elena Lazarova O tem, da se tam otrok ne zavija v vato (razen morda dobesedno), med drugim priča tudi tamkajšnja navada puščanja otrok, tudi dojenčkov na svežem zraku ne glede na temperaturo. Ljudje na Danskem, pravi Elena, dejansko že od majhnih nog negujejo svoje stike z naravo. In še dobro, da je tako, če upoštevamo tudi, da se tradicionalno prehranjujejo precej nezdravo. Po dobrem letu bivanja se na Danskem počuti precej domače, vendar kot dodaja, v njej še vedno vre balkanska kri, medtem ko Danci manj izkazujejo svoja čustva. Ko sem začela delati, sem pokazala vse občutke. Ni mi težava jok, jeza, jaz pokažem vse in sem avtentična in sem to, kar sem. Menim, da je to tudi dobro za otroke, da vidijo, da je pedagog tudi človek. Sodelavci so se morali kar privaditi na to, zdaj pa mi že pokažejo svoje občutke na neki taki pristni ravni in so mi zadnjič tudi rekli, da so zelo hvaležni, da sem prinesla to balkansko kri, ki je tudi njih odprla. Elena Lazarova

Potem pa... Pride takšen krog. Ko je in ni, pa spet je in še bolj je. Krog, v katerem Olimpija ne rabi veliko, pa že ima osupljivih 40 točk! Celje zmore slediti, Koper ne, Mura pa od 3.000 sijajnih do 5:1 bolečih. Maribor je naredil subjektivni napredek. Zelo. Ker se je vrnil. Zaigral. Navdušil. Zabil. Josip Iličić - Jojo. Imamo majice! Ofsajd majice! Ta teden poslana naročila gredo skozi še v tem letu! Naročila tukaj: docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQL…DRGpaOcmPwVYdG3Z4 Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko podprete na: urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega. Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši kot si, lažje se učiš. dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60% poučnih proti 40% leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35%, potem pa so šli na 20%, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto. Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino. Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj. Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti. Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.

Začetek olimpijskih iger se je za slovensko reprezentanco začel odlično, saj je v prvih petih dneh osvojila pet medalj. Igre komentirata voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden.