Podcasts about navdu

Simfonični orkester RTV Slovenija je v četrtek, 4. junija 2026, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma sklenil letošnjo sezono koncertnega cikla Kromatika. Pred orkester je tokrat stopil domači dirigent Davorin Mori, izvedli pa so Koncert za violino Petra Iljiča Čajkovskega, pri katerem se jim je na odru pridružil solist Luka Faulisi, ter Simfonijo št. 1 Antona Brucknerja. Komentar dogodka je pripravila Klara Žnideršič (Glasbeni utrip, 10. 6. 2026). Prvi del večera je pripadel Čajkovskemu in violinistu Luku Faulisiju, ki se je po lanskem uspešnem gostovanju vrnil na oder Kromatike. Že takrat je navdušil z izbrušeno tehniko, ki mu je bila v Ravelovem Ciganu pisana na kožo, tokrat pa je pokazal še nekoliko zrelejšo glasbeno osebnost. Njegova interpretacija violinskega koncerta ni temeljila samo na virtuoznosti in brezhibni intonaciji, temveč tudi na premišljenih dinamičnih kontrastih in pogumnih umikih v skoraj neslišne zvočne odtenke. Ne glede na tehnično zahtevnost je solist dajal občutek, da ima delo ves čas pod popolnim nadzorom. Tudi v najbolj zgoščenih odsekih ni deloval obremenjen z zahtevnostjo parta, temveč je pozornost usmerjal v oblikovanje glasbenega toka in komunikacijo z orkestrom. Glasbo je spremljal z izrazno telesno govorico in tudi pripetljaj med kadenco prvega stavka, ko mu je lok za trenutek ušel iz rok, ga ni vrgel iz tira. Brez oklevanja je nadaljeval igro, kot da se ni zgodilo nič, kar je le še potrdilo njegovo odrsko suverenost. Navdušenje je občinstvo z aplavzom pokazalo že po prvem stavku, in če je tudi orkester v uvodnem stavku izstopal s prefinjeno mehkim začetkom in trdno spremljavo briljantnih hitrih pasaž, je drugi stavek razkril nekaj njegovih manj prepričljivih trenutkov. Pihalni uvod, predvsem v fagotih in oboah, ni dosegel želene intonančne natančnosti, pa tudi miren zaključek ni bil časovno usklajen med sekcijami. Zato je bil finale toliko prijetnejše presenečenje. Tretji stavek namreč zahteva natančno časovno ujemanje med solistom in orkestrom že od prve dobe in orkester je ta izziv uspešno izpeljal. Ponovitve osrednje teme so bile vselej natančne in prepričljivo oblikovane, dirigent pa je znal slediti solistovim zamislim ter jih vključiti v orkestrsko celoto. Po zasluženem aplavzu je Faulisi za dodatek zaigral še Perkinsonov Louisiana Blues Strut in tudi v slogovno bolj sproščenem delu prikazal enako raven izvajalske prepričljivosti. Brucknerjeva Prva simfonija je od dirigenta zahtevala nekoliko drugačen pristop, kot smo ga slišali v prvem delu večera. Če je pri Čajkovskem Mori sledil solistovim zamislim in skrbel za prožno komunikacijo z orkestrom, je simfonija zahtevala odločnejše vodenje skoraj celotno petdesetminutno partituro. Toda dirigent je že v intervjuju pred koncertom poudaril svoje načelo enakovrednega odnosa do glasbenikov v orkestru, in to se je odražalo tudi v izvedbi. Oblikovanje melodičnih linij je bilo povečini prepuščeno orkestrskim članom, dirigentsko vodenje pa je ostajalo predvsem na ravni zanesljive koordinacije ansambla. Tempi so bili urejeni, vstopi večinoma pravilni, številni odseki pa so ponudili vrsto lepih glasbenih trenutkov. Ob flavtističnih solih in klarinetih velja omeniti tudi rogove, ki so nosili pomemben del orkestrskega dogajanja. Brucknerjeva mojstrsko zasnovana simfonična arhitektura je tudi brez večjih dirigentovih interpretativnih posegov ohranila prepričljivost. Široko zastavljeni zvočni loki in bogata orkestracija, ki spominja na skladateljeve orgelske mojstrovine, so poslušalca postopoma vodili proti sklepnemu koralu, ki ga je dirigent izpostavil kot osrednji cilj celotnega dela. In prav zaključek je bil najprepričljivejši del izvedbe. Trobila so ustvarila mogočno zvočno podobo in občutek veličastnosti, ki je učinkovito sklenil koncertni večer in sezono. Ob koncu velja omeniti še odpoved Matičičevega dela Trans ..., zaradi katere je sklepni koncert sezone namesto treh obsegal le dve točki. Ker letos mineva sto let od skladateljevega rojstva, koncert pa je potekal le dan po njegovem rojstnem dnevu, je bila uvrstitev dela na spored skoraj gotovo tudi simbolna gesta. Zato je njegova odsotnost na zaključnem koncertu sezone toliko bolj presenetila, še posebej ker je bila Matičičeva skladba ena redkih priložnosti v letošnji sezoni za srečanje z glasbo slovenskega skladatelja. Koncertni list je kot razlog navedel »objektivne okoliščine«, a vendar bi si takšna sprememba zaslužila nekoliko podrobnejše pojasnilo. S tem se je končala še ena sezona Kromatike, ki je ponudila nekaj izjemnih glasbenih doživetih in nadejamo se jih tudi v prihodnje. S šestimi koncerti bo naslednja sezona sicer občutno krajša, kar pa ni nujno slaba novica. Manjše število dogodkov namreč lahko pomeni tudi še bolj premišljeno programsko zasnovo in več prostora za širokopotezne repertoarne izbire.

Ko je lani prejela nagrado Bert za življenjsko delo na področju filmske igre, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk, so v utemeljitvi zapisali: »Silva Čušin je igralka, ki bi uspela v kateri koli kinematografiji.« Njena umetniška prezenca pa je prav tako izjemno močna na gledališkem odru. Za svoje gledališko ustvarjanje je prejela številne nagrade in priznanja, med njimi Borštnikov prstan, nagrado Prešernovega sklada in Sterijevo nagrado, ki jo podeljujejo na mednarodnem gledališkem festivalu v Novem Sadu. Na Malem odru SNG Drama jo trenutno lahko spremljamo v dveh predstavah: v uprizoritvi Otroci britanske dramatičarke Lucy Kirkwood ter v drami Vojna nima ženskega obraza, nastali po delu beloruske pisateljice, novinarke in Nobelove nagrajenke za književnost (2015) Svetlane Aleksijevič.

Lara Maria Vouk je koroška slovenska filmska in gledališka igralka, ki nastopa tako v Sloveniji kot na avstrijskem Koroškem, producentka, scenatristka in pedagoginja. Gledali smo jo lahko v serijah Takšno je življenje in V dvoje. Za igro v seriji Poklicani Televizije Slovenija je dobila priznanje najsvetlejša zvezda oriona, ki je njeno prvo priznanje zunaj Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Nastopala je v več slovenskih celovečernih filmih, med drugim v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, režiserke Ester Ivakič, in v filmu Žige Virca Zemljo krast. Letos na filmska platna prihajata še dva filma, v katerih igra. Kljub temu, da so ji filmske vloge bliže kot gledališke, Lara Maria Vouk sodeluje z več gledališči v Sloveniji in s celovškim Teatrom Rampa. Igrala je v več predstavah tega razvijajočega se profesionalnega gledališča koroških Slovencev. Med drugim smo jo gledali v predstavi Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, komediji, kjer je enakost pripeljana do absurda diktature, in v predstavi Prihodi - odhodi, ki pripoveduje o pregonu. Že tretje leto nastopa s svojo monokomedijo Pokržnikov Luka, izbranimi teksti Janka Messnerja v narečju. V tej predstavi zaigra na harmoniko, kar ni presenečenje, saj je tudi glasba zelo pomembna v njenem izrazu. Navdušuje jo tudi sodelovanje z dijakinjami Slovenske gimnazije v projektu, ki bo predstavljen konec meseca. Kako pa je s filmskimi vlogami v Avstriji?   Foto: Voranc Vogel  

Mark Evans je avstralski zgodovinar, ki je bil ob selitvi v Slovenijo prepričan, da bo njegovo odlično znanje angleškega jezika tu velika prednost. Pa je kmalu ugotovil, da Slovenci zelo dobro govorimo angleško. Sam pa se zato spopada s slovenščino. V resnici jo že obvlada, težavo mu predstavljajo le strokovni članki. Všeč mu je naša dvojina in jo tudi zelo vestno uporablja, čeprav ima partnerja iz Primorske, ki jo uporablja le redko. Mark Evans nam pove več o izzivih učenja slovenščine, med drugim o tem, kako mu je pomagalo ori znanju nemščine.

V Zanimivosti nočnega neba smo tokrat povabili astrofizičarko dr. Dunjo Fabjan, ki se posveča približevanju astronomije širši javnosti. Vključena je v različne mednarodne projekte, zato nam je iz prve roke predstavila zanimive programe, kot so na primer Znanstveniki v naši zgodovini, Lov na Luno in Nebo na dosegu roke.

Dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov. V središče postavljamo nastop češkega pianista Lukáša Vondráčka, ki je nastopil na šestem koncertu iz cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Sedmega marca so ustanovili Slovensko društvo glasbenih pedagogov, bili smo tudi na uprizoritvi Bergovega Vojčka v Gradcu.

Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.

Aktualni prejemnik nagrade Mladi manager je doktor lesarskih znanosti, z vrednotami, ki jih živi in jim je zvest tudi v poslovnem okolju, pooseblja vodjo nove dobe. Pred dvema letoma je postal generalni direktor skupine M Sora. Dr. Aleš Ugovšek je vsestranski, lesar po poklicu in duši, predan mož in srčen oče, raziskovalnega in inovativnega duha, tudi navdušen tekač. Številnim je bil v spodbudo pri vztrajanju na poslovni poti in tudi pri iskanju novih priložnosti. Navdušuje z iskrenostjo in povezovanjem. Pravi: »Sodelovanja manjka, na dolgi rok lahko le skupaj ustvarjamo boljše okolje in pozitivnejšo klimo, v korist vsem.»

Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.

Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?

NAGRADNA IGRA - prijavi se na moj YouTube profil (Subscribe) in pusti komentar pod YouTube videom in sodeluj v žrebu za podpisan izvod Anjine knjigice pravljic Mala miš, ti loviš!V prvi epizodi v letu 2026 se mi je pridružila pesnica, pisateljica in pripovedovalka Anja Štefan. Na pogovor sem jo povabil kot navdušenec nad poezijo, kolega pisec, pa tudi kot velik oboževalec njenega dela - Anjine pesmice s hčerko bereva praktično vsak večer, tako kot na tisoče drugih staršev in otrok. Neka posebna mehkoba prežema njene verze, obenem pa Anja o poeziji, umetnosti, pripovedništvu in ustvarjanju razmišlja tudi zelo zrelo, globoko in navdihujoče. Navdušen sem, da leto pričenjamo s pogovorom o umetnosti in poeziji. In upam, da nas ta topel zanos spremlja čim dlje v 2026. Hvala, ker spremljate podkast Umetnost lenarjenja. In srečno novo leto!Vabim vas, da si na pametni telefon naložite aplikacijo Mladinska knjiga PLUS, ki združuje najbolj iskane zvočnice, e-knjige in video vsebine. Med drugim na aplikaciji najdete vse moje knjige v e-obliki in zvočni obliki, pa tudi marsikatero Anjino knjigo.V pogovoru omenjava pesnike Hafis, Rumi, Kajetan Kovič, Gregor Strniša, pesnico Svetlano Makarovič.Omenjam raziskavo o privzeti nevronski mreži v povezavi s kreativnostjo: https://journals.sagepub.com/doi/abs/10.1177/0956797618820626Časovnica:0:00 Napovednik: Kdo je Anja Štefan in moč njene poezije3:20 Zakaj so poglobljeni pogovori dragoceni4:10 Otroštvo v vili Coronini: Igra, narava in moč opazovanja7:20 Prvi stiki s pravljicami in glasbeno izročilo družine10:20 Soočanje z disleksijo – ko branje postane stiska in izziv14:00 Raziskovanje ljudskega izročila: Od starih običajev do modrosti non18:00 Ustvarjalni proces: Zakaj Anja še vedno piše s svinčnikom na roko23:00 Kje se rodijo ideje: Navdih na kolesu, med hojo in plavanjem27:30 Disciplina proti navdihu – pisanje pod časovnim pritiskom32:40 Zakaj je treba poezijo in prozo brati na glas35:50 Razlika med "poceni" in "plemenito" rimo38:30 Kaj sploh je poezija41:30 Poučevanje poezije v šoli: Nesmisel vprašanja "Kaj je pesnik mislil?"46:30 Pomen mentorstva in učenje pesmi na pamet kot popotnica za življenje51:10 Uglasbitev poezije in sodelovanje s slovenskimi skladatelji58:30 Literarni koncerti in čar nastopanja z glasbeniki1:02:40 Poklic pripovedovalke: Ko pravljice ganejo zapornike do solz1:07:30 Formatska moč kratkih zgodb: Od Singerja do Andrića1:10:00 Prihajajoči projekti: Glasbena antologija in nove živalske zgodbe1:13:00 Zakaj bi morali v šolah in družinah spet več peti1:16:10 Priporočila za branje: Od Ježka do Strniše in Makarovičeve1:19:30 Iskanje ravnovesja med svetlobo in temo v umetnosti in družbi

V zadnji oddaji v letošnjem letu se oziramo po preteklem filmskem letu. Spraševali se bomo, kateri filmi so najbolj izstopali v tujini, kaj je zaznamovalo slovensko filmsko krajino in kaj je leto 2025 prineslo za žanrski film. Poleg tega smo vam pripravili tudi nekaj namigov za preživljanje prazničnih večerov v kinodvoranah.

Vladimir Habjan je z gorništvom povezan vse od otroštva, ko mu je lepote hribov predstavil oče. Svet gora je spoznaval in doživljal kot planinski vodnik, gorski stražar, alpinist in gorski reševalec. Svoja spoznanja, znanje, gorniške izkušnje ter manj znane pa tudi redko prehojene poti je predstavil v desetih gorniških vodnikih. Njegov najbolj znani vodnik je Brezpotja. Ta ga tudi sicer privlačijo in osvobajajo. Že štiriindvajseto leto je urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe pri Planinski zvezi Slovenije. Njegova najnovejša knjiga z naslovom Na samotnih poteh – Peš čez Karnijce in skozi življenje pa je osebna zgodba in svojstven pregled avtorjeve življenjske poti. Z njim se je pogovarjala Aljana Jocif.

Smučarski skakalec Domen Prevc je tudi zmagovalec druge tekme svetovnega pokala v Wisli na Poljskem. Za slabo točko je ugnal Japonca Rjojuja Kobajašija in prevzel tudi vodstvo v skupnem seštevku. Anže Lanišek je bil osmi. Karavana se prihodnji konec tedna seli v nemški Klingenthal.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Navdušiti mlade za zgodovino in jim predati spoznanje, da to ni zaprašena veda, temveč znanje, ki osvetljuje in osmišlja čas, v katerem živimo, gotovo ni lahka naloga. To že več kot 20 let počne profesorica zgodovine in sociologije Špela Frantar, saj verjame, da je učiteljstvo ne le poklic, temveč poslanstvo. Do tega je sicer prišla po naključju – pričakovala je, da bo po študiju delala v slovenski obveščevalni službi, ne pa v razredu. Špelo Frantar smo spoznali v oddaji Razkošje v glavi!

V Portorožu je na sporedu 28. Festivala slovenskega filma tudi novi celovečerni dokumentarec Damjana Kozoleta. OHO film, pred tem prikazan med drugim že na Sarajevskem filmskem festivalu, je portret skupine OHO in celovito predstavi eno najpomembnejših umetniških gibanj našega prostora, ki je zagovarjalo neideološki, igriv, šaljiv pogled na svet in na človeka v njem. V ospredje je postavljalo odkrivanje poetike življenja in prevpraševalo antropocentrični pogled nanj. Kozole je v film vključil tudi videe in posnetke performansov, ki javnosti dolgo niso bili dostopni. Foto: Posnetek zaslona OHO filma

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

V petek, 26. 9. 2025, se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začela nova sezona za Srebrni abonma. Na uvodnem koncertu sezone je navdušil priznani britanski zbor Tenebrae, ki ga že četrt stoletja vodi njegov ustanovitelj Nigel Short. Zbor je predstavil program z naslovom Nebeško darilo v katerem je prepletal znane in manj znane mojstrovine 16. stoletja z glasbo polpretekle dobe in našega časa. Zbor Tenebrae velja za enega najuglednejših a cappella sestavov na svetu. Predstavlja se z izvirnimi programi z glasbo vse od 16. stoletja do našega časa in pri tem uspešno spleta zdaj bolj zdaj manj očitne vsebinske niti. Pod naslovom Nebeško darilo nas je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma popeljal na edinstveno glasbeno popotovanje skozi stoletja sakralne glasbe, začenši z motetom Musica Dei donum optimi Orlanda di Lassa, ki mu je najprej sledil gregorijanski koral Pange lingua, temu pa še preplet raznorodnih uglasbitev od renesanse do danes. Prvi del koncerta je sklenila Allegrijeva znamenita uglasbitev psalma Miserere mei Deus. Zbor Tenebrae je navduševal z zvokovno in intonačno izčiščenostjo, izrazno globino, ki je segala od intimnega prelivanja glasov v polifonskih odsekih do presunljive moči v homofonem zborovskem stavku, ter sijočo zlitostjo petnajstih pevcev v eno, na vseh področjih poenoteno izvajalsko telo. S subtilnimi, skoraj poduhovljenimi gestami ga je vodil Nigel Short, ki je večji del druge polovice programa namenil Giovanniju Pierluigiju da Palestrini ob njegovi 500. obletnici rojstva. Slišali smo štiri Palestrinova dela, zatem še MacMillanov Miserere, spored pa je kot poklon renesančni polifoniji smiselno zaokrožil motet Nunc dimittis Gustava Holsta. Zbor Tenebrae in Nigel Short sta za svoj nastop prejela stoječe ovacije, zbrano občinstvo pa pravcato glasbeno darilo, ki človeka nagovori, ga napelje k razmisleku in hkrati predrami marsikatere čute.

V Novi Gorici se je včeraj z obiskom slovitega francoskega sociologa Didierja Eribona sklenil festival Mesto knjige, ki je tokrat potekal pod geslom Manifest, v Postojni so včeraj slovesno odprli prenovljeni in programsko bogatejši Notranjski muzej - mi smo bili tam, v četrtek so v galeriji Kresija v Ljubljani odprli razstavo Joni: Bosonogi poklon slikarke Joni Zakonjšek, v nizu dogodkov, ki spremljajo letošnjo 95-letnico ustrelitve bazoviških junakov, je zdaj v tržaškem Narodnem domu na ogled razstava "Slovenci med prvimi antifašisti v Evropi", s katero je društvo TIGR Primorske že lani gostovalo na sedežu evropskega parlamenta v Bruslju, videli pa so jo tudi na prizoriščih pri nas in na Hrvaškem, v sredo je v Ljubljani potekala prva seja novoustanovljene Zamejske kulturne koordinacije, tudi tam smo bili, preteklo nedeljo se je zaključil eden najprepoznavnejših kulturnih festivalov – Salzburške slavnostne igre – pripravili smo povzetek in vtise, pred začetkom jubilejnega, že 40. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica smo pripravili napoved o osrednjih vsebinah in gostih. FOTO: Didier Eribon je pronicljivi analitik sodobnosti VIR: Cankarjev dom (https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-duhu-srecka-kosovela-deseto-mesto-knjige-razglasa-manifest-mehanikom/756037#&gid=1&pid=1

Predstavljamo vam Evo Rogl Mežnar, finalistko Elle Talentov.Eva svoj stil predstavlja kot izrazito eklektičen ("everything goes" princip) – rada meša neujemajoče se kose in estetike, ki na prvi pogled nimajo nič skupnega, a lahko ustvarijo nekaj unikatnega.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.⁠⁠⁠Gostja: Eva Rogl Mežnarhttps://www.instagram.com/roglave/Voditeljica: Petra Windschnurer⁠⁠https://www.instagram.com/windschnurer/⁠⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠⁠YOUTUBE⁠⁠⁠  / ⁠⁠⁠FACEBOOK⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠TIKTOK⁠⁠⁠ / ⁠⁠⁠ELLE.SI

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Na obisku v Sloveniji so maturantje iz Argentine, skupina Rast 54. Dva tedna so utrjevali znanje slovenskega jezika, v prihodnjih dneh pa bodo odšli še na izlete in oglede po Sloveniji in zamejstvu, krona obiska bo vzpon na Triglav. Kakšna je Slovenija, so povedali: Viktorija Cestnik, Mirko Kočar, Adam Jerovšek, Matej Magister in Eva Modic, vsi iz Buenos Airesa. Izleta v Slovenijo so se zelo veselili, vsi razen Eve so tu prvič. Navdušeni so, da vse, kar so prej videli na fotografijah ali ekranih, zdaj vidijo v živo in je še lepše, kot so si predstavljali. Še posebej všeč jim je narava. Obisk v Sloveniji je nekakšen zaključek njihovega izobraževanja v slovenščini in o Sloveniji. Program obiska pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, sofinancira ga Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Maturantje iz Argentine so pripravili tudi poseben program, vidite ga lahko to sredo v Šentjoštu, 27. julija v župniji Ljubljana-Šiška in 29. julija v Logatcu.

Predstavljamo vam Gajo Riga, finalistko Elle Talentov v kategoriji frizer.Gaja verjame, da je ključ do uspeha poslušanje. Te dragocene lekcije se je naučila pri svojem delu.Celoten intervju si lahko preberete tukaj.⁠⁠Gostja: Gaja Rigahttps://www.instagram.com/hair.gaja/Voditeljica: Petra Windschnurer⁠https://www.instagram.com/windschnurer/⁠Spremljate nas lahko še na drugih kanalih:⁠⁠YOUTUBE⁠⁠  / ⁠⁠FACEBOOK⁠⁠ / ⁠⁠INSTAGRAM⁠⁠ / ⁠⁠TIKTOK⁠⁠ / ⁠⁠ELLE.SI

Piše Tonja Jelen, bere Eva Longyka Marušič. Novinarka, kolumnistka in pisateljica Vesna Milek je z romanom Kleopatra: Naj se zgodi zaključila svoje dvajsetletno raziskovanje egipčanske vladarice. Navdušenje za to markantno zgodovinsko osebnost se je pri njej začelo že v otroštvu, zasledimo pa ga tudi v kateri od kolumn. Vesna Milek pripoveduje skozi oči Kleopatre, v poševnem tisku pa zgoščeno o sebi in s svojega vidika. Ti vpogledi bi bili lahko daljši, vendar zadostujejo za uvid v pisateljičino raziskovanje in odnos do Egipta in njegove kraljice. Večji del romana razkriva zgodovino Kleopatrinega vladanja in okoliščin, ki so vplivale na takratno dogajanje. Nizanje nečednosti o vladanju pomembnih figur takratnega časa razkriva marsikatero podrobnost, ki je bila doslej mogoče spregledana. Ta kritični pristop je za roman pomemben, saj presega le čaščenje egipčanske in rimske kulture. Vesna Milek precizno prikazuje ljubezensko življenje Kleopatre s Cezarjem in pri tem premišljeno in spretno upodablja značaje glavnih in stranskih oseb. Kleopatra je prikazana tudi kot vladarica, ki ji je mar za svoje ljudstvo, znala je upoštevati tudi nasvete pomočnic in svetovalcev, primerne celo za bralčevo ali bralkino osebo rabo. Pisateljica ne spregleda niti zločinov in spletk v Kleopatrinem družinskem krogu, ki pa so nekoliko zakriti in manj neposredni. Poudarjena je Kleopatrina vloga matere. Materinstvu se posveča predano in hkrati navdihujoče, njena bojevniška plat se izkaže tudi v tem primeru. Ves čas pa je navzoča Kleopatrina misel: »Niso me naučili tega, kdo zares sem. To sem morala spoznati sama.« Iz romana je mogoče razbrati pisateljičino bravurozno poznavanje umetnostne zgodovine, narave in njenih zakonitosti, filozofije, leposlovja in mitologije. Kleopatra je razgaljena kot ženska, ki je bila ranjena že v otroštvu in je tudi pozneje prejela veliko udarcev. A morala je ostati močna, in to si tudi ponavlja. Vesna Milek skozi ves roman subtilno vpleta sanje, povezane z nesrečami, Kleopatro pa predstavi kot modro in razgledano žensko. Številni citati iz njene bogate knjižnice – Vesna Milek prikaže tudi svojo – so pomembna izhodišča ali odskočne misli za Kleopatrine najtežje odločitve. Kleopatra: naj se zgodi ni roman le o ljubici, tekmici, sestri, ženi, hčeri, materi in vladarici. Je še o marsičem drugem. Prinaša pogled v boje, spletke in strasti v pomembnem zgodovinskem obdobju, ki je prehajalo v drugo. Prav goni so tisti, ki v romanu ali zgodovini prinesejo največ podlega in slabega. Pisateljičin živi jezik in slikanje takratnega časa delujeta prepričljivo, njeno precizno in navdihujoče poznavanje pa bogati še spretno postavljena zgodba, ki naj bi se še nadaljevala.

Slikar in grafik Silvester Plotajs Sicoe se je rodil leta 1965 v Ljubljani, leta 1988 je diplomiral iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je nadaljeval podiplomski študij slikarstva in grafike. Leta 1990 se je študijsko izpopolnjeval pri profesorju Martinu Tissingu na Akademiji Minerva v Groningenu na Nizozemskem. Plotajs je figuralik in kolorist. Navdušuje se nad nemškim ekspresionizmom in ostaja zavezan štafelajski sliki. Vsebinsko upodablja kaotičnost sočasnega urbanega sveta in idole množične kulture. Slika v čistih, živih, močnih barvah z energično potezo čopiča. Piše tudi pesmi in kratka poetična besedila. Zanj bi lahko rekli, da umetnost vidno živi kot le malokateri slovenski umetnik. O svojem delu in življenju pa je aprila 2021, v obdobju pandemije, več povedal v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden.

Predstavitev nove sezone Zverinic - otroške izobraževalno igralne serije - , ki nas opozarja na pomen biotske raznovrstnosti. Zgodbe o 10 novih Zverinicah; od kita grbavca do zajklje predstavljata prevajalka Anamarija Štukelj Cusma in Špela Šebenik, urednica uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega programa. Kakšen pa je bil odziv otrok na prvo sezono? Kako je z likovnimi deli, ki so jih poslali na natečaj?

Začela se je končnica Lige NBA, izid med LA Lakersi in Minnesoto je izenačen 1:1. Uvodni tekmi in predstave Luke Dončića je komentiral Iztok Franko.

Tadej Pogačar je prvič vstopil v severni pekel, slovito dirko Pariz-Roubaix je končal na drugem mestu. Voditelja Toni Gruden in Slavko Jerič sta analizirala razplet, Pogačarjevo napako, van der Poelovo tretjo zaporedno zmago ter pogledala v prihodnji koledar. Vabljeni k poslušanju!

Za mikrofon Elle podkasta sta tokrat sedli mama in hči, Barbara Drnač in Tereza Poljanič. Navdušili sta nas s svojim optimizmom, filozofijo življenja in pogledom na svet.V novi epizodi Elle podkasta voditeljica Petra Windschnurer gosti Terezo Poljanič, certificirano veganska kuharico, avtorica kuharskih oddaj Zdravo, Tereza! s tremi izdanimi istoimenskimi kuharskimi knjigami, kulinarično mojstrico zdrave hrane ter organizatorka unikatnih joga kulinaričnih počitnic na Kreti in njeno mamo Barbaro Drnač priznano slovensko plesalko, koreografinjo, kritičarko in televizijsko voditeljico oddaje Parada plesa. Več o intervjuju si lahko preberete tukaj.Gostji: Tereza Poljanič in Barbara DrnačVoditeljica: Petra WindschnurerSpremljate nas lahko še na drugih kanalih:METROPLAY / YOUTUBE / FACEBOOK / INSTAGRAM / TIKTOK / ELLE.SI

Koledar svetovne serije v cestnem kolesarstvu v aprilu prinaša znamenite enodnevne dirke. Preteklo nedeljo je na eni največjih, na dirki po Flandriji, zmagal Tadej Pogačar, ki je bil na severu Belgije najboljši drugič v karieri. Prvi kolesar sveta je s svojo predstavo navdušil gosta podkasta Tour 202 Janija Brajkovića, nekdanjega zmagovalca dirke po Dofineji. O Pogačarjevem uspehu in o tem, kaj je bilo ključno, da je dirko v Flandriji obrnil v svoj prid, je govoril z reporterjem na prizorišču Luko Dolarjem, stalnim članom podkasta Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem. Strinjali so se, da je Tadej Pogačar z načinom dirkanja spremenil svet kolesarstva, in razmišljali o njegovih možnostih za naslednji uspeh in zmago na prihajajoči dirki med Parizom in Roubaixjem, na kateri bo Pogačar nastopil prvič.

Direktor kolesarskih reprezentanc Martin Hvastija je komentiral Dirko po Flandriji, kjer si je Tadej Pogačar zagotovil osmi spomenik in razmišljal o možnostih svetovnega prvaka na najtežji dirki Pariz-Roubaix, ki bo na sporedu v nedeljo.

To je zadnja radijska žehta v letu 2024. Namočili smo umazano perilo, ga zmencali, temeljito oprali, odstranili madeže in smrad. Med pranjem smo izvedeli, kaj jezi predsednika vlade in da je notranji minister popikan. Navdušila in ganila nas je mlada junakinja Tinka, ki se je že dvakrat spopadla z rakom. Sporoča nam: "Imejte v mislih, da za vsakim dežjem vedno posije sonce."

Donald Trump je novi ameriški predsednik, se glasijo naslovi v vseh svetovnih medijih. Trump je presegel magično mejo 270 elektorskih glasov in že razglasil zmago. Ob tem je že znano, da je republikanska stranka že dobila večino v senatu, dobro jim kaže tudi v Predstavniškem domu. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo Trumpovo gospodarska politika vplivala na evropske trge? Gospodarstveniki svarijo pred pretiranim ameriškim protekcionizmom. - Objavljen poziv za sofinanciranje kadrovskih štipendij na področju dolgotrajne oskrbe. Skupnost socialnih zavodov kritična zaradi zamud. - Prejšnji mesec sezonsko zvišanje brezposelnosti. Konec oktobra je bilo na zavodu registriranih 45 tisoč 463 brezposelnih.

Navdušeni astronom in komunikator znanosti Rok Nežič z observatorija Armaugh na Severnem Irskem nas tokrat popelje v skrivnostni svet kometov. Pa še novice o novem podkastu Portala v vesolje, velikanu Porfirionu in obisku namibijskega kometa Hoba. Hvala vsem, ki naju podpirate na ⁠⁠⁠https://ko-fi.com/temnastranlune⁠! — Zapiski epizode | Rok Nežič (Armagh Observatory and Planetarium) Podatkovna basa COBS: https://www.cobs.si/home/ Novice: Podkast Portal v vesolje [Nature Podcast] Colossal 'jets' shooting from a black hole defy physicists' theories Opazovanja: [Portal v vesolje] Pripravite se na komet stoletja  (knjiga) G. Cannat,⁠⁠⁠ “Glej jih, zvezde! Najlepši prizori na nebu v letu 2024”⁠⁠⁠ Preleti Mednarodne vesoljske postaje:⁠ ⁠⁠na spletni strani Vesolje.net⁠⁠⁠, na spletni strani⁠ ⁠⁠Heavens-Above⁠⁠⁠ Vesoljsko vreme na Space Weather.com  ---- Logo: (predelan) posnetek Lune, avtorstvo NASA's⁠ Scientific Visualization Studio⁠ Zvočni intermezzo: ⁠NASA/Hubble/SYSTEM Sounds (Matt Russo, Andrew Santaguida)⁠ Glasba: Peli (⁠Opravičujemo se za vse nevšečnosti⁠)

Nogometni navdušenci so sinoči na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravili slovenske junake, ki so se vrnili z evropskega prvenstva. Z uvrstitvijo v osmino finala so dosegli najboljšo uvrstitev na velikih tekmovanjih. So pa včeraj razočarali košarkarji, ki so proti Hrvaški izgubili uvodno tekmo kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na olimpijske igre. Drugi poudarki oddaje: - Parlamentarni odbor za zunanje zadeve bo predlog varnostnega sporazuma z Ukrajino obravnaval med pobudami in vprašanji poslancev. Premier Golob bi ga lahko podpisal že prihodnji teden. - Vlada in sindikati javnega sektorja bodo nadaljevali krovna pogajanja o plačni reformi in odpravi plačnih nesorazmerij. - Ukaz izraelske vojske o evakuaciji Han Junisa je prizadel približno četrt milijona ljudi. Gre za največjo tovrstno odredbo od evakuacije severnega dela Gaze.

Dogodek dneva je brez dvoma dvoboj med Slovenijo in Srbijo na evropskem nogometnem prvenstvu. Vzdušje že pred tekmo v Münchnu, kamor je romalo rekordnih 20 tisoč Slovencev, je bilo zelo burno. Morebitna zmaga bi naše skoraj gotovo vodila v osmino finala prvenstva. Ostali poudarki oddaje: - Nov sveženj sankcij Bruslja proti Moskvi uvaja dodatne omejitve na ruske prihodke od energentov. - Več kot tretjina zdravstvenih zavodov ima hudo izgubo; vodstva pozivajo vlado k nujnim reformam zdravstva. - Napovedi odpuščanja na časniku Večer ostro nasprotujejo zaposleni ob podpori Sindikata in Društva novinarjev Slovenije.

Godalni kvartet Szymanowskega in klarinetist Kevin Spagnolo pa z virtuoznim nastopom prepričala mariborsko občinstvo. V Vilni poteka 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, napovedujemo tudi 29. Jazz festival Cerkno in 8. mednarodno tekmovanje Oskarja Riedinga, ki je letos namenjeno mladim glasbenikom skladateljem.

Dan Evrope in 20. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo smo sinoči zaznamovali z državno proslavo v Novi Gorici. Njeno glavno sporočilo se nanaša na Evropsko unijo kot na projekt solidarnosti, razumevanja, miru in zaveze skupnosti, da spoštuje in spodbuja različnost vseh kultur. V tem duhu sta govorila tudi slavnostna govornika, številni obiskovalci pa niso skrivali zadovoljstva nad prireditvijo. Drugi poudarki oddaje: - Izteka se rok za vložitev kandidatnih list za evropske volitve, do zdaj potrjenih osem. - Izraelska vojska kljub delni ustavitvi dobave ameriškega orožja nadaljuje ofenzivo v Rafi na jugu Gaze. - Jek 2 naj bi bil v omrežje priključen do leta 2040. Šaleška podjetja oblikovala konzorcij, ki bo skrbel za povezovanje v zelenem prehodu.

14. marec po ameriškem načinu zapišemo kot 3-14. To pa je, če vmes postavimo vejico, najpogostejši približek števila pi. Navdušenci nad matematiko so zato ta dan razglasili za dan števila pi – in pit, saj se v angleščini oboje izgovori enako. V širšem smislu pa je to dan matematike in ljubiteljev te vede. Prav matematiki namenjamo tudi današnji Studio ob 17-ih.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Boris Cergol je strokovnjak za strojno učenje / umetno inteligenco, z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= Prijavi se na AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Boris Cergol je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #15: Splošna in ozka inteligenca Nevarnost AGI Zakaj Jaša ni zaskrbljen? Kdaj lahko pričakujemo šibko splošno umetno inteligenco? GPT 5 in 6, odprto kodnost Kako mi uporabljamo umetno inteligenco GPT plugini, Code Interpreter Kreacija aplikacije MorningLux

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike.  Tokrat z gostom: Boris je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. V podjetju Endava je vodi podatkovno disciplino v regiji Adriatic. V preteklosti je bil soustanovitelj in direktor podjetja specializiranega za podatkovno znanost, pomagal zagnati poslovno enoto za umetno inteligenco večjega IT podjetja ter svetoval državnim institucijam glede strategije in standardov povezanih z umetno inteligenco. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #12: Predstavitev Borisa Cergola Napačna uporaba in interpretacija modelov in naprednejše implementacije modelov Kaj je predstavil Microsoft, investicija v OpenAI, odgovor Googla Tekma: Microsoft vs. Google Kaj je semantično iskanje? Trenutni problem, ki ga ima Google Od kod je OpenAI model dobil podatke, filtracija podatkov, korpus kode in besedil Produktivizacija OpenAI in investicija v učenje modelov Kaj so parametri za rangiranje modelov? Model Glum, podjetje Anthropic Monetezacija vsebine na spletu Primer »hiperrelevantnega traffica« Podjetja in adaptiranje modelov Andrej razkrinkal napako v sistemu ChatGPT Avtomatizacija analiziranje preko modelov (Lang Chain in GPT Index) Varnost podatkov in interno dostopanje do podatkov Najhitrejša rast uporabnikov v zgodovini (ChatGPT) in Microsoft »Data science« Konkurenčna prednost general tehnologije Shutterstock vs. Getty Images Kako se ljudje odzivamo na nove tehnologije, izguba delovnih mest Destrukcija in razumevanje situacije, prihodnost Kakovost storitve in priložnosti v prihodnosti Silicijeva dolina in iskanje informacij o ljudeh Rekrutiranje Rein osebni podatki Prihodnost, znanost in modeli Infrastruktura, ki stoji za modeli, in podjetja, ki vzdržujejo infrastrukturo (čipi, »hardware« in »software«) Facebook, Meta, Metaverse in Mark Zuckerberg Stava na jezikovne modele, več podatkov in t. i. »raw power« ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Frekvenca X tokrat pogleduje k najmlajšim, ki prav danes začenjajo novo šolsko leto. Marsikdo reče, da šola ubije radovednost, nas pa zanima ravno nasprotno: kako pri mladih danes spodbujati radovednost in veselje do znanosti? Podali smo se med knjige, v muzej, celo na predstavo … in izvedeli marsikaj zanimivega. Zame je znanost neke vrste način razmišljanja, model, kako svet deluje, metoda za reševanje problemov. Ko rečem, da je treba otroke navduševati za znanost, ne mislim na akademsko znanost v člankih, ampak na način razmišljanja, kako se rešuje probleme. Reševanje problemov je vedno koristna lastnost. Mlajši kot si, lažje se učiš. dr. Ajasja Ljubetič, znanstveni sodelavec na Kemijskem inštitutu Obstajajo normativi, priporočila, koliko naj bi imeli v zbirkah odstotek poučnih knjig – 60% poučnih proti 40% leposlovja, a mi ga zdaleč ne dosegamo. Leta 1994 je bilo 35%, potem pa so šli na 20%, tistega leta nismo imeli niti ene domače zlate hruške … Letos imamo dobro bero, ampak ti odstotki so zelo nizki. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske Že nekaj časa so izjemno priljubljene razne enciklopedije, ki določene teme predstavljajo skrčeno, so pa naslovi zelo podobni. Mene pa zanimajo ti najbolj temeljni pojmi, ki jih uporabljamo ves čas. Tako je tudi nastala knjiga 50 abstraktnih izumov, v katerih sem želela takšne pojme razložiti čim bolj preprosto. Tina Bilban, pisateljica otroške poučne literature Preden pošljem knjigo v tisk, rad preizkusim ilustracije na ciljnem bralstvu. Najbolj me je strah, da ne bi bil razumljen, da bi usekal mimo, da me ne bi razumeli, kaj hočem povedati. Ilustrator je tisti, ki omehča vsebino. Ivan Mitrevski, ilustrator, stripar Ne smeš biti dolgočasen, ne smeš siliti, treba je pustiti, da sami razmišljajo, da skozi ustvarjalnost prihajajo do spoznanj. Staša Tome, zaposlena v Prirodoslovnem muzeju, doktorica bioloških znanosti Otrok je po svoji primarni funkciji znanstvenik, raziskuje ves čas od trenutka, ko je prišel na svet, pozneje pa ta trenutek samo pada … ni jih treba posebej navduševati za znanosti, treba jim je omogočiti raziskovanje, da si privoščijo stvari, ki si jih otroci doma več ne upajo ali ne smejo privoščiti. Miha Golob, gledališki režiser, ki dela veliko predstav za otroke Oddaja vsebuje tudi namige za dobre knjige in načine preživljanja časa z otroki, zato je zaželeno, da jim skupaj z mladimi radovednimi glavami prisluhnete predvsem starši, stari starši, skrbniki, vzgojitelji in učitelji.