Podcasts about epidemija

Številni so preroško, celo nekoliko vzhičeno napovedovali – tudi sam sem se strinjal z njimi – da bo epidemija končno spet počlovečila človeštvo. Prišla je ravno v trenutku nekakšne svetovne napetosti, ko smo že vsi počasi slutili, da naš slog življenja, kakršnega smo si ustvarili, dolgoročno ne more zdržati, da bo treba nekaj spremeniti. Epidemija se je zdela kakor prikladna »egiptovska nadloga«, da se bo človeštvo preko nje, posebej njegov bogatejši del, zamislilo nad sabo in spremenilo svoje vzorce, da se bodo stvari končno premaknile v pravo smer. Pa ni bilo nič od tega. Pravzaprav je ravno narobe, svet je še bolj tak, kot je bil pred tem, bogati so še bolj bogati in reveži še bolj revni, vse, kar smo za zdaj »pridobili« z izrednim stanjem, je bolj ali manj le še povečan strah pred drugimi ljudmi, ki smo se jih že tako bali, še bolj smo ogradili vsak svoj vrtiček, s še višjo ograjo. Egoisti, kolikor smo bili že prej, smo to postali še veliko bolj in še močneje se je razkrinkala prava narava našega sveta: narediti vse, samo da ohranimo lagodnost našega življenja. Ravno tako se je zgodilo v Egiptu po prvi – in še preostalih osmih nadlogah. Svetopisemski pisatelji so za takšno obnašanje natuhtali izraz »zakrknjenost srca« (2 Mz 7,14), ta beseda vedno govori o kamnitosti srca, o njegovi neobčutljivosti, lahko bi rekli celo trmoglavosti, saj gre za vztrajanje pri svojem za vsako ceno, tudi če človek ve, da ne dela prav. Greha namreč ni v nevednosti, ne, ampak tedaj, kadar vemo, kaj je treba narediti, pa tega ne storimo, ker nočemo tja, kamor nas Bog pošilja, zaradi lagodnosti seveda, zaradi nje se ne damo prepričati o tem, da bi se spremenili. »Skesati se, da bi mu verjeli,« (Mt 21,32) to je tisto, kar Bog čaka od nas, dati se prepričati, da nečesa ne delamo prav, ko nam o tem govorijo tolikera dejstva našega življenja, ki drugo za drugo kapljajo v našo pozornost. Spreobrnjenje pa je v tem, da smo si sposobni premisliti o določenih stvareh, pri katerih smo, ne vedoč, zakaj, vztrajali. Premisliti, kaj je v danem trenutku pomembnejše, pa čeprav boleče, saj se Božje zahteve zažirajo globoko v naš način življenja. Biti sposoben podvomiti o svojem prav, v tem je spreobrnjenje srca, ki ga pričakuje Jezus od nas, samo to, pustiti dletu v svoje srce. Ker gre za napor, točno tako, za delo v vinogradu, ki je pravzaprav naše srce ...

Usamljenost je u porastu. Među mladima, starima, ali i među strancima. Pandemija je pogoršala situaciju sa svojim ograničenjima u putovanjima, upoznavanju ljudi i odlasku na posao. No. što je točno usamljenost i kako se boriti protiv nje? Maja Marić razgovara s psihoterapeuticom Kristinom Pota Radulović. Filip Slavković objašnjava zašto neki govore o “pandemiji usamljenosti” i što je sve u Njemačkoj moguće učiniti kao bi se izvuklo od ove negativne emocije? Von Maja Maric.

Poskus atentata na slovaškega premierja Roberta Fica je sprožil val ogorčenja siceršnjih političnih nasprotnikov in premislek o nevarnosti politike razdvajanja. Medtem se ob nadaljnjem prelivanju krvi civilistov v Gazi nadaljuje zaton politične integritete vseh voditeljev, ki Izrael pri tem bolj ali manj odkrito podpirajo. Na drugi strani v številnih tako imenovanih demokratskih državah s pendreki in solzilcem razganjajo študente, ki glasno opozarjajo na kršitve človekovih pravic. Če so bile te pri Rusiji, ki zdaj dosega nove preboje na frontnih črtah v Ukrajini, še deležne plazu kritik in sankcij, v primeru izraelskih napadov v Gazi odkrivamo vedno nove sivine nekdaj jasnih poimenovanj in vrednot.

Epidemija lova na petice, vse večja razslojenost srednješolcev, upad števila gimnazijcev iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom, v dve- in triletnih srednješolskih programih vpisanih le odstotek najbogatejših otrok. To so skrb zbujajoče teme, o katerih smo že poročali, tokrat pa pred 34. nacionalnim Otroškim parlamentom o njih ter žal marsikateri drugi debatiramo z devetošolkami in devetošolci iz ljubljanskih in okoliških osnovnih šol. Kako bi mladi zmanjšali stres v šolah, kako bi izboljšali svoj odnos s starši in sovrstniki?

Ko so današnji programski velikani kmalu po vzniku pametne telefonije ugotovili, da se da obogateti z našo pozornostjo, tako da jo prodajaš naprej korporacijam, državam in politikam, je bila podpisana pogodba s hudičem. Ljudje, predvsem pa najstnice in najstniki svobodnega sveta, so danes v povprečju izpostavljeni več kot šestim uram korporativne in politične propagande. Naj drsanje po zaslonu še vedno razumemo zgolj kot nedolžno razvado, ali so posledice lahko globlje? Kaj menite? Kako na družbo vpliva dejstvo, da si tisti, ki imajo interes, lahko kupijo do 50 odstotkov pozornosti, ki jo premoremo znotraj enega dne?

NAMIJENJENO ISKLJUČIVO ZDRAVSTVENIM DJELATNICIMA. PRISTUPOM PODCASTU POTVRĐUJETE DA STE ZDRAVSTVENI DJELATNIK.PREDAVAČ:Prof.dr.sc. ZORAN TEŠOVIĆ, dr.med. specijalista pedijatrijespecijalista infektologije i pedijatrijske infektologijeKlinika za infektivne bolesti»Dr. Fran Mihaljević«Zagreb, HrvatskaLINK NA TEČAJ Pristupom na CME aktivnost na Portalu CME.ba imate priliku da na kraju iste uradite završni test, te da dobijete akreditovani CME certifikat.U subotu, 27.10.2018.godine u Hotelu Tuzla održan je 28. po redu sastanak pedijatara sjeveroistočne BiH sa temom “Aktuelni problemi u pedijatriji”, sa 6 iznimnih predavača iz Srbije, Hrvatske i BiH. Sastanak je održan u organizaciji Central European Journal of Paediatrics, časopis Univerzitetsko kliničkog centra Tuzla u saradnji sa Klinikom za dječije bolesti UKC Tuzla. Program sastanka možete pogledati na ovom linku, i uvjeriti se o kakvom se impresivnom skupu tema radilo.Portal CME.ba je ljubaznošču organizatora dobio dozvolu da ovaj impozantan skup od 6 predavanja pretvori u digitalnu formu za širu edukaciju zdravstvenih djelatnika u regionu na kome se govori jezik kojeg svi razumijemo. Teme su zbilja fantastične, izlaganja i predavači iznimno zanimljivi – od novina u primjeni antibiotika u pedijatriji, preko upotrebe ultrazvuka u dječijoj dobi, potom posebno ističemo za sve ljekare jako zanimljivo predavanje o krivičnopravnoj odgovornosti ljekara, te zatim, uvid u recentne epidemije ospica u susjednim nam zemljama i na kraju 2 zanimljive i srodne teme iz dječije hirurgije – hirurški tretman pedijatrijskih genitalnih anomalija i tretman nespuštenog testisa.Iako je tečaj prvenstveno preporučen za specijaliste i specijalizante pedijatrije, dječije hirurgije, porodične medicine, radiologije i infektologije, toplo ga preporučujemo za sve zdravstvene djelatnike, osobito za studente medicine.Tečaj je besplatan za registrirane članove. Registracija je također, besplatna.Tečaj je akreditovan od strane Ljekarske komore Tuzlanskog kantona.----------Ukoliko želite postati partner portala CME.ba ili želite da se Vaš brand ili audio poruke pojave na našim podcastima, mollimo da se javite na email info@cme.ba. Više informacija za potencijalne partnere potražite na OVOM LINKU. Portal CME.ba Portal za kontinuiranu medicinsku edukaciju. Klikni za znanje!Disclaimer: This post contains affiliate links. If you make a purchase, I may receive a commission at no extra cost to you.Portal CME.ba je najbogatija platforma za medicinsko usavršavanje u regionu. Sve komentare ili prijedloge možete poslati na: Facebook Instagram Twitter LinkedIn Email na info@cme.ba Hvala na slušanju!

Kmalu bodo znani nasprotniki slovenske nogometne reprezentance v skupinskem delu evropskega prvenstva prihodnje leto v Nemčiji. V Hamburgu se je namreč pred pol ure začel žreb skupin. Druge teme: - V Gazi narašča število smrtnih žrtev; Netanjahu iz Katarja odpoklical pogajalce - Epidemija oslovskega kašlja na Hrvaškem - največ primerov v Splitsko-Dalmatinski županiji in v Zagrebu - Na podnebni konferenci v Dubaju širok konsenz o potrojitvi zmogljivosti obnovljivih virov energije

Medtem ko je Slovenija tik pred Martinovo soboto zaskrbljena zaradi alkohola, Hrvate obliva zona zaradi tveganega pitja brezalkoholnih pijač; opekline v grlu ali dvanajsterniku je po zaužitju moralo zdraviti kar nekaj gostov na Reki, v Zagrebu, Varaždinu, Splitu in Slunju. Še bolj pa davkoplačevalce iz naše južne sosede peklijo neresnosti pri sodnem procesu v veleaferi Agrokor in škandaloznem izigravanju pri porabi že dodeljenih evropskih sredstev.

Z dopisnikom Andrejem Stoparjem tokrat o opioidni epidemiji oz. o tem, da bodo zdaj čez lužo brez recepta prodajali zdravilo, ki preprečuje predoziranje oz. smrt zaradi predoziranja. Več kot 100 tisoč ljudi namreč umre na leto zaradi predoziranja. Govorili pa smo tudi o nori politični sceni, ko republikani skušajo ustavno obtožiti predsednika države, ter o začetku zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se pri svojem delu soočajo s kršenjem pravic. Ivan Mitrevski, ki je nekaj časa z Delavsko svetovalnico sodeloval kot prostovoljec, je v stripu Nevidna življenja zbral in ilustriral več ko sto zgodb, ki jih je slišal, in čeprav gre najpogosteje za tragične primere, mu je uspelo ohraniti precej humorno noto. Strip po besedah avtorja opozarja na epidemijo prekarnosti, ki pa ni težava posameznika, temveč družbe ter kot takšna zahteva družbene rešitve. Z Ivanom Mitrevskim se je pogovarjal Sašo Puljarević. Strip Ivana Mitrevskega Nevidna življenja je izšel v samozaložbi.

Festivalsko, koncertno in na splošno kreativno-umetniško poletje je na vrhuncu, po treh letih precej okrnjenega dogajanja je tudi želja in potreba občinstva po dogodkih zelo velika. Toda pestrega poletnega dogajanja ne bi bilo brez neštetih ustvarjalnih, pogosto prekarno zaposlenih ustvarjalcev, ki so bili že pred epidemijo na robu preživetja. Epidemija je položaj na kulturno-ustvarjalnem področju močno poslabšala, zato so se štiri raziskave, ki so bile izvedene med začetkom in koncem epidemičnih ukrepov, osredotočale predvsem na vpliv takratnih ukrepov. Vendar so ob tem izrisale še številne druge, precej bolj dolgotrajne in trdovratne težave tega sektorja, ki so soodgovorne za revščino večine ustvarjalcev in s tem tudi njihovih otrok. Če se v takih razmerah sploh odločijo zanje. O usodi ustvarjalcev iz kreativnih dejavnosti in številnih drugih, ki v različnih oblikah delovnih razmerij ne morejo več preživeti, je govorila soustanoviteljica kreativnega centra Poligon in neodvisna raziskovalka Eva Matjaž.

Med leti 1916 in 1926 je po svetu pustošila epidemija, ki je v zgodovinskem okvirju ostala pozabljena. Po na milijone žrtev prve svetovne vojne, pustošenju influenze in pred novimi ogromnimi žrtvami druge svetovne vojne, je letargični encefalitis ali von Economova bolezen enostavno ostal spregledan in pozabljen. A to te grozovite bolezni, ki so ji v nekem trenutku rekli tudi spalna bolezen, ne naredi nič manj krute in grozovite. Za njo je umrlo več kot 500 tisoč ljudi, skoraj vsi preživeli pa so za vedno ostali spremenjeni. Kakšna je bila ta pozabljena bolezen, od kje je prišla in kako se je končala?

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

S terapevtom dr. Andrejem Perkom smo govorili kako je sodobna tehnologija spremenila način življenja. Knjiga Epidemija novih medijev ljudem opiše pasti, nevarnosti in rešitve. Njen avtor je Jean-Claude Larchet, izšla pa je pri založbi Družina.

Kako se mladi spominjajo karantene dve leti po tem, ko so bili zaprti med štiri stene svoje sobe? Prejšnji konec tedna je v soorganizaciji Inštituta 8. marec na Vodnikovi domačiji potekal Festival angažiranega pisanja. Predstavili so prvo delo, v katerem so zbrana pričevanja mladih o karanteni po karanteni in jo po zamisli Ele Potočnik poimenovali Moja soba. Kako zelo odprte rane karantena še vedno pušča in kako jih lahko zašijemo?  

Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.

Energetska kriza je že pred zimo pokazala zobe. Številna podjetja si zaradi draženja energentov ne morejo privoščiti proizvodnje, posegajo po odpuščanjih, grozi jim stečaj. Proizvodnja električne energije ni dražja, težava je v tem, da se njene cene izračunavajo na osnovi cen plina, pravi direktor pekarne Pečjak Silvester Pečjak. Druge teme: - Visoke cene energentov gospodarstvo silijo v krčenje proizvodnje, pa tudi odpuščanja delavcev - Rusija nadaljuje povračilne napade na ukrajinska ozemlja, bolj oddaljena od frontne črte - Ljubljančani bodo 23. oktobra kljub maratonu lahko prišli do volišč za predsedniške volitve - Epidemija obolenj zaradi onesnaženja žalskega vodovoda je najverjetneje izzvenela, vodo je še treba prekuhavati

Koalicija Za otroke gre zbrala več kot 30 tisoč podpisov pod pobudo za razpis družinskega referenduma.Ukrajinska mesta in infrastruktura že drugi dan tarča okrepljenih ruskih zračnih napadov, Volodimir Zelenski na pogovorih s skupino G7.General Dobran Božič: Vladimir Putin je z zadnjimi potezami še enkrat več pokazal svoj značaj.V SDS in NSi še ne razkrivajo, katerega kandidata za ustavnega sodnika, viceguvernerja Banke Slovenije in sodnika Sodišča Evropske unije bodo podprli.Vrhovni sodnik Jan Zobec vložil tožbo proti odločitvi komisije za etiko in integriteto, ki mu očita kršitev kodeksa sodniške etike.Epidemija norovirusa v Spodnji Savinjski dolini je očitno izzvenela, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.Umrl je režiser in scenarist Tugo Štiglic, ki se je s celovečercem Poletje v Školjki zapisal v zgodovino slovenskega mladinskega filma.Judo: Slovenka Patricija Brolih obstala v osmini finala svetovnega prvenstva.V prihodnjih dneh se bo nadaljevalo suho vreme - z jutranjo meglo ali nizko oblačnostjo po nekaterih nižinah.

Epidemija v številkah z računalniškim programerjem Miho Kaduncem. V začetku meseca – natančneje, 4. septembra – sta minili dve leti in pol od prve dokazane okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji. Zdaj o covidu in poteku epidemije vemo že veliko. Poznamo odgovor na vprašanje, kje se je v naši državi okužilo največ ljudi. Kakšen vir okužb so šole? Koliko obolelih je bilo starejših od 65 let? Vemo tudi, koliko ljudi je zbolelo za covidom, čeprav so se cepili. Znan je podatek, kdaj so bile bolnišnice najbolj polne in kdaj je zaradi covida umrlo največ ljudi. Kakšna pa so predvidevanja za jesen? Za oddajo Ultrazvok je podatke analiziral računalniški programer Miha Kadunc, soustanovitelj in sodelavec Covid-19 Sledilnika. Poklical ga je Iztok Konc.

Epidemija covida-19 je vplivala na mnogo sfer naše družbe. Med drugim je pustila negativne posledice na duševnem zdravju mnogih ljudi. Kljub težavam pa naše zdravstvo še vedno ni prilagojeno na soočanje s temi težavami. Čakalne vrste so namreč še vedno dolge, prav tako pa nimamo zakona oziroma licenc, ki bi opredeljevale, kdo lahko zdravi duševne težave in kdo ne. Tako mnogi nasedejo tudi neprimernemu zdravljenju.

Iz Hrvaške poročajo o eni hujših prometnih nesreče, ki se je danes zjutraj zgodila na hrvaški avtocesti med Varaždinom in Zagrebom. Poljski avtobus z romarji, namenjen v Međugorje, se je prevrnil v jarek, pri čemer je umrlo 12 ljudi. 32 ljudi je poškodovanih, od tega 19 huje. Kot je dejal notranji minister Davor Božinovič, delajo vse, da poskrbijo za tiste, ki so v teh težkih razmerah v hrvaških bolnišnicah. V stiku so tudi s poljskimi oblastmi. Vzrok nesreče sicer še ni znan, prieskava še poteka. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: Posvetovalna skupina ob izrazitem poslabšanju epidemije za obvezno samotestiranje v šolah. Epidemija je dodatno pospešila razvoj avtodomarskega turizma, rak rana ostajajo kadri. Ob obletnici ameriškega napada na Hirošimo opozorila na aktualno nevarnost jedrskega spopada.

Evropska centralna banka bo na današnjem zasedanju v Amstrdamu najverjetneje napovedala zviševanje obrestnih mer, ki so trenutno celo v negativnem območju. Osrednji organ evrske denarne politike je namreč pod vse hujšim pritiskom, naj se odločneje odzove na rekordno visoko inflacijo. V oddaji pa tudi o tem: - Vlada naj bi danes imenovala Petra Gruma na čelo Finančne uprave. - Letošnji nagrajenci Gospodarske zbornice svarijo pred vse višjimi cenami energentov, surovin in hrane zaradi krize v Ukrajini. - Epidemija strelskih pohodov v Združenih državah Amerike; demokrati še naprej za regulacijo dostopa do orožja, republikanci proti.

Deloittovo novo poročilo Women @ Work 2022: A Global Outlook ugotavlja, da epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo še naprej zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam. V raziskavi je 53 % žensk povedalo, da so pod večjim stresom kot lani, in skoraj polovica jih navaja, da so izgorele. O problematiki izgorelosti žensk smo se pogovarjali z magistrico Barbaro Žibret Kralj, odgovorno partnerico družbe Deloitte za Slovenijo, ki jo je pred mikrofon povabila voditeljica Tita Mayer."Več kot polovica anketirank poroča o izgorelosti"Deloittovo novo poročilo Women @ Work 2022: A Global Outlook  ugotavlja, da epidemija izgorelosti in premalo fleksibilno delo še naprej zavirata napredek pri podpori zaposlenim ženskam. V raziskavi je 53 % žensk povedalo, da so pod večjim stresom kot lani, in skoraj polovica jih navaja, da so izgorele. O problematiki izgorelosti žensk je tekla beseda v oddaji Glasovi svetov. Voditeljica Tita Mayer se je pogovarjala z magistrico Barbaro Žibret Kralj, odgovorno partnerico družbe Deloitte za Slovenijo.

Epidemija ni oklestila niti kakovosti niti obsega domače gledališke produkcije Začenja se 57. festival Borštnikovo srečanje. Po besedah selektorice tekmovalnega programa Nike Leskovšek kakovost v slovenskem gledališču glede na težke pogoje dela med epidemijo ostaja na visoki ravni, prav tako se ni zmanjšal obseg produkcije. Minulo obdobje zaprtja javnega življenja in občasnih sprostitev je pustilo pomemben pečat na delovanju posameznih gledališč in nevladnih organizacij. O ustvarjalnih rešitvah in preseganju omejitev ter o vsebinah in scenskih oblikah, ki jih je prinesla nenavadna gledališka sezona in so prispevale k trajni preobrazbi gledališča v skupnem projektu s programom Ars, z voditeljico Petro Tanko. Gostje:– Nika Leskovšek, selektorica tekmovalnega programa Festivala Borštnikovo srečanje,– Uroš Korenčan, direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana in nekdanji predsednik Kolegija direktorjev slovenskih gledališč,– Danijel Malalan, direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu,– Žiga Predan, predsednik društva Pekipah.

Konsenzus predsjednika države i premijera postaje nemoguća misija.  Tijelo Mateja Periša danas će iz Beograda u Split.  Potraga za stradalim mornarima talijanskog tegljača.  Prekinut štrajk vozača sanitetskog prijevoza.  Epidemija majmunskih boginja prijeti Europi.   Zbog rata u Ukrajini milijunima prijeti glad.  Osoba tjedna Andrej Penić. 

Epidemija koronavirusa v Sloveniji upada. Dnevno število okuženih se zmanjšuje že tretji teden zapored, kaj spodbudni podatki pomenijo za še veljavne epidemične ukrepe, cepljenje in zdravstveno obravnavo tako covidnih kot necovidnih pacientov, smo med drugim preverili v tokratni Radijski tribuni.

Ruski vojaški pritisk na Ukrajino se stopnjuje. O eksplozijah in žrtvah prvič poročajo iz Ivano-Frankivska in Lucka na zahodu države ter iz Dnipra z vzhoda. Ruska vojska se vse bolj približuje ukrajinski prestolnici, včeraj pa naj bi ustavila tudi nekaj avtobusov z ljudmi, ki so poskušali pobegniti iz Kijeva. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zatrdil, da Rusija onemogoča prehodnost humanitarnih koridorjev. Dodal je, da jim je kljub temu uspelo iz različnih mest po državi včeraj evakuirati več kot 7 tisoč ljudi, to pa je dovolj velik razlog, da si še naprej prizadevajo za organiziranje evakuacije iz obleganih mest. Druge teme: Poslanci potrdili spremembe zakona o dohodnini, ki prinaša višje neto plače Epidemija covida prvič razglašena pred natanko dvema letoma Z bližajočo se pomladjo po državi začetek čistilnih akcij

Epidemija odhaja, pomlad pa prihaja. V Ljubljani so iz zemlje že pokukali zvončki. Kar lažje smo zadihali. Kar težka lekcija sta bili ti dve leti, a ne. Precej stisk sta nam pozročili, nas spremenili - ampak zdaj je to mimo. Končno ne bo več pomembno, kdo je cepljen in kdo ni. V nočnem klepetu z Mojco Blažej Cirej bo pomembno samo še to, kdo ob pozni uri ostaja buden in brihten. In razpoložen za družbo.

Epidemija se počasi končuje, ampak premora ne bo. Globalna medijsko-politična vrhuška je poskrbela, da nam ne bo dolgčas. In da se bomo tresli za svoja življenja tudi v tednih in mesecih, ki prihajajo. Kajti kot beremo te dni, nas takoj po koncu epidemije čaka tretja svetovna vojna. Podobno je novoletnim praznikom. Komaj vdihneš od naporov božiča, te že čaka novo leto.

Zaradi neustavnosti številnih epidemičnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada, so v Pravni mreži za varstvo demokracije pripravili predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, ki ga bo danes obravnaval državni zbor. Med drugim predvideva strožji parlamentarni nadzor. Epidemija bi lahko krojila tudi aprilske parlamentarne volitve.Državna volilna komisija bo zato danes odločila, kako voliti v izolaciji ali karanteni. V oddaji tudi: - Združene države bodo v vzhodno Evropo napotile dodatnih tri tisoč vojakov zaradi zaostrovanja ukrajinske krize. - Prisegel bo novi stari italijanski predsednik - Policija naj bi našla osumljenca, ki je lani državnemu vrhu pošiljal grozilne pošiljke z naboji. Šlo naj bi za Celjana, neuradno člana SNS.

Epidemija se pospešeno krepi in število okužb se bliskovito povečuje. Prejšnji teden so potrdili več kot 20 tisoč pozitivnih primerov, ta teden se bo številka - sodeč po projekcijah - najmanj podvojila. Ker večje število okuženih in posledično karanten že vpliva na delovanje družbe, so karantene od danes skrajšane na 7 dni. Krajša je tudi veljavnost testa za vstop v državo, omejitve so tudi v javnem potniškem prometu. Druge teme oddaje: - V Melbournu poteka zaslišanje v primeru Đokovič. Bo moral teniški as zapustiti Avstralijo? - Majhna pričakovanja pred pogovori Združene države-Rusija o ukrajinski krizi - Največ zlatih globusov dobila filma The Power of the Dog in Zgodba z zahodne strani

Volilci in volilke bodo lahko šli letos trikrat na volitve, v nekaterih občinah, kot je izolska, kjer bo referendum, celo štirikrat. Državna volilna komisija je na super volilno leto pripravljena, pravi njen direktor. Nekaj dilem, ki kličejo po razjasnitvi, je tudi zaradi zdajšnje epidemične situacije, če ta do prvih volitev, ki naj bi bile aprila, izzvenela. Z Dušanom Vučkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle.

V Svetovalnici smo se posvetili preostalim vprašanjem, ki ste jih pred časom postavili poslušalci na temo epidemije in cepljenja: ali se lahko težave z obrabo sklepov povečajo po prebolelem Covidu, ali se že kaj ve o srednjeročnih učinkih cepiv mRNA in kaj bi se zgodilo, če bi se morali v prihodnosti cepiti redno vsako leto? Odgovore smo poiskali pri dr. Tatjani Lejko Zupanc, dr. Bojani Beović in dr. Alojzu Ihanu.

Epidemija covida-19 nas preganja že skoraj dve leti in zaznamuje tudi prehod v leto 2022. Silvestrovanj na prostem ne bo, silvestrsko večerjo pa si boste lahko privoščili v gostilni. Te bodo danes odprte brez časovne omejitve. Za vstop bo potreben obvezen negativen hitri ali PCR-test, ki ne bo starejši od 12 ur. Zasebno je dovoljeno zbiranje članov največ treh gospodinjstev, priporočeno je samotestiranje. V oddaji še: - Množična praznovanja ob vstopu v novo leto odpovedana v številnih državah, ne tudi na primer v Španiji in Rusiji - Slovenija končuje svoje drugo predsedovanje Svetu Evropske unije; kakšen je vtis po neprimernem komuniciranju naših oblasti? - Zadnji letošnji pogovor ameriškega in ruskega predsednika o Ukrajini minil v znamenju novih groženj, a tudi s pozivom k nadaljevanju dialoga

Leto 2021 se izteka in ob tem se ne glede na razmere vrstijo druženja, ki sta jih prejšnji dve leti možno okrnili. Tudi to je po oceni stroke vzrok za ponovno naraščanje števila okužb s koronavirusom. Zato vnovič pozivi k varnemu praznovanju, samotestiranju pred druženji in cepljenju. V oddaji tudi: - V Ilirski Bistrici množična zastrupitev z mesom. - Policija letos znova opaža porast nedovoljenih pirotehničnih izdelkov. - Rusija stopnjuje pritisk nad aktivisti za zaščito človekovih pravic.

Epidemija se te dni nekoliko umirja in tudi razmere, predvsem na navadnih bolnišničnih oddelkih, se izboljšujejo. Toda stroka opozarja na previdnost zlasti v prazničnih dneh, ko grozi širjenje zelo nalezljive koronavirusne različice omikron; okoli novega leta naj bi se zato številke vnovič obrnile navzgor. V Radijskem dnevniku tudi: - V škofovskih poslanicah v ospredju sporočilo miru in ljubezni - Sredozemsko morje zahtevalo nova življenja prebežnikov - Darka Šarića, srbskega kralja drog, izpustili v hišni pripor

Mesece pred načrtovanimi parlamentarnimi volitvami nove politične stranke rastejo kot gobe po dežju. Kaj si lahko od njih obetamo, kdo je konkretna sprememba in...

Epidemija se umirja, minister Poklukar zaskrbljen zaradi upočasnitve padanja števila okužb.Zunanji ministri Evropske unije potrdili sankcije zoper ruske plačance združene v skupino Wagner.Evropska nogometna zveza drugič uspešno opravila žreb osmine finala lige prvakov.VREME: Jutri bo v večjem delu države oblačno; nekaj sonca bo na zahodu.

Epidemija se počasi umirja; v Sloveniji za ljudi z večjim tveganjem bolezni od danes na voljo zdravilo molnupiravir.Inšpektorji med poostrenim nadzorom ugotavljajo vse manj nepravilnosti.Poslanci v začetku redne decembrske seje z več vprašanji ministru Poklukarju. Ta v zvezi z omejitvami na božičnih sejmih poziva k enotnosti in sledenju priporočilom strokovne skupine.Vrhovna sodnica Barbara Zobec o primeru Patria: Ves postopek je bil čuden.Afganistan, ukrajinska kriza in migracijski pritiski Belorusije zaposlujejo zunanje ministre Evropske unije na zadnjem zasedanju v tem letu.Vreme: Jutri na zahodu sončno, drugod pretežno oblačno in po nižinah megleno.Po treh letih se zaključuje projekt slovenskih in avstrijskih Karitas za pomoč težje zaposljivim.Pahor ob prejemu Luči miru iz Betlehema: Če gre naokoli prijazna beseda, do nas pride prijazna beseda.

Dnevno upadanje števila okužb s koronavirusom pri nas kaže na umirjanje epidemije. Tudi razmere v bolnišnicah so se nekoliko stabilizirale. K izboljšanju stanja bo mogoče še dodatno pripomoglo proticovidno zdravilo molnupiravir, ki ga bodo bolnikom pri nas začeli predpisovati prihodnji teden. V prihajajočem tednu je predviden tudi začetek cepljenja proti covidu za otroke. Ostali poudarki oddaje: - Tornadi v Združenih državah po navedbah oblasti eno največjih neurij v zgodovini države, iskanje preživelih se nadaljuje. - Politika in šport: Kaj pomenijo napovedi diplomatskega bojkota zimskih olimpijskih iger v Pekingu? - V Sredozemskem morju ogroženih skoraj vse vrste kitov in delfinov, štirim grozi izumrtje.

Največ snega je v minulih urah zapadlo v višjih predelih Gorenjske, in sicer tudi do pol metra. Obilnejša snežna pošiljka je prinesla tudi kar nekaj težav. V več krajih na Koroškem, Štajerskem in severnem Primorskem odpravljajo posledice okvar v električnem omrežju. Po prometno dokaj kaotičnem jutru so se razmere na naših cestah umirile. Ostale teme: - Razmere na covidnih oddelkih ostajajo zahtevne, zdravstvene ekipe so izčrpane - Epidemija je podkrepila nujnost sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe - Notranji ministri Unije v Bruslju razpravljajo o obvladovanju migracij

Epidemija covida-19 ne popušča. Dnevno število primerov okužbe se sicer rahlo zmanjšuje; včeraj so jih potrdili nekaj manj kot tri tisoč 400, v bolnišnicah pa se razmere še naprej zaostrujejo. Na intenzivnih enotah se zdravi že 285 covidnih bolnikov. Prekuževanje naj bi se končalo do novega leta, minister za zdravje Janez Poklukar pa vnovič poziva k cepljenju. Drugi poudarki oddaje: - Vlada ob obisku Pomurja o gospodarskih izzivih naše najmanj razvite regije - Opozicija za sklic izredne seje; preprečiti želi zvišanje oskrbnin v domovih za starejše - V več eksplozijah v tovarni v bližini Beograda najmanj dva mrtva, več je ranjenih in pogrešanih

Epidemija covida se počasi umirja, ocenjujejo na Inštitutu Jožef Štefan. Kljub rahlemu upadu števila novih okužb s koronavirusom razmere v bolnišnici ostajajo zaostrene. V mariborskem kliničnem centru so postelje na covidnih intenzivnih enotah že več dni polno zasedene. - Osnovna šola v Semiču kljub pozivom županje k opustitvi protikoronskih ukrepov sledi epidemiološkim navodilom - V Pomurju od vlade med drugim pričakujejo pomoč pri zagotavljanju infrastrukture; od pošt do krajevnih uradov - V hudi nesreči avtobusa v Bolgariji umrlo več kot 40 ljudi

Marjan Dikaučič, ki se je danes zagovarjal pred poslanci, ostaja pravosodni minister. Za njegovo razrešitev je glasovalo 42 poslancev, za uspeh nezaupnice pa je bilo potrebnih 46 glasov. Stranka Levica je zaradi dveh okužb s kovidom v poslanski skupini neuspešno predlagala zamik glasovanja na četrtek. Epidemija kovida 19 pa tako pri nas kot v Evropi ne pojenja. V oddaji tudi: Pritisk na bolnišnice ne popušča, UKC Maribor na robu. Igor Samobor odstopil z mesta ravnatelja ljubljanske Drame. Začel se je spletni Knjižni sejem, v živo mogoče spomladi.

Epidemija ni načela le zdravja posameznikov, temveč tudi naše družbe. Solidarnost, potrpežljivost, razumevanje se umikajo strahu, naveličanosti, tudi sovražnosti. Spremembe občutijo tudi zdravstveni delavci. Če so v začetku epidemije poslušali poloskanje z balkonov, zdaj, ko so razmere najbolj kritične, prepogosto poslušajo grožnje. Tudi učitelji so pred današnjim začetkom obveznega testiranja opozarjali na pogosto neprimerne odzive staršev. Čeprav so njihova mnenja deljena, pa večina na prvo mesto postavlja odprte šole. Druge teme: - Kadrovski cunami v policiji: direktorji policijskih uprav in komandirji postaj prejeli sklepe o prenehanju položaja - Robert Golob odhaja z vrha podjetja Gen-i, po neuspešnem dogovoru lastnikov bo o novi upravi najverjetneje odločilo sodišče - Belorusija premešča migrante iz taborišča ob mejnem prehodu Kuznica, Varšava kritična do Merklove in Macrona zaradi poskusov posredovanja v migrantski krizi

Boštjan in Mojca sta se končno soočila s silovitostjo epidemije in dejstvom, da ne bo trajala samo 14 dni, kajti prvi val nove vlade traja več kot mesec. Epidemije pa ravno tako. Tudi Boštjan v poglabljajoči se krizi vidi priložnost za ponovno osmišljanje moškega poslanstva, tako kot marsikdo. Mojca je materinsko zadržana, virus pa ne izbira. Kako resne so v resnici stvari, pa v poročilih pove on, ki vedno vse najbolje ve.

Odzivi na podnebno konferenco Združenih narodov v Glasgowu, ki se je sinoči končala z dogovorom o naslednjih korakih sveta proti segrevanju ozračja, govorijo bolj o razočaranju, kot uspehu. Ne moremo biti zadovoljni, je prepričana tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V oddaji tudi o teh temah: - Slovenija išče nove kapacitete za kovidne bolnike, Avstrija zapira javno življenje za vse necepljene - Epidemija močno prizadela tudi sladkorne bolnike - Na Hrvaškem odmevajo goljufije nekdanje ministrice za regionalni razvoj in evropske sklade

Epidemija je v polnem razmahu, zato morajo v zdravstvenem sektorju uporabiti vse razpoložljive moči, da lahko oskrbijo bolnike na covidnih oddelkih. Pristojni pozivajo k cepljenju, pri zamejevanju epidemije računajo tudi na strožje preverjanje pogoja PCT. Ta odlok je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Simona Zajca preprečil zaprtje države. Druge teme: - Janković Janševo vlado obtožuje povzročanja težav pri projektu C0 - Nadaljujejo se kadrovski spopadi v vrhu energetike - Več kot 60 odstotkov Afganistancev trpi zaradi akutne lakote

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: V domovih za starejše znova omejujejo obiske. Ob 30-ti obletnici izvajanja pomoči na domu v Krškem zahvala in poklon socialnim oskrbovankam Kako se zaščititi pred vse pogostejšim poplavljanjem morja? V občini Gorje podpisali pogodbo za graditev kanalizacijske infrastrukture. Večjih martinovanj letos ne bo, letina vina pa je odlična

Oči svetovne javnosti bodo prihodnja dva tedna uprte v škotski Glasgow, kjer se je danes začela konferenca o podnebnih spremembah. Še pred njenim začetkom pa so razpravo o tej temi opravili voditelji držav G20 na zasedanju v Rimu in potrdili cilj o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija. Manj enotni pa so bili glede doseganja ničelne stopnje izpustov toplogrednih plinov do sredine stoletja. Drugi poudarki oddaje: - Epidemija tudi danes prinaša nove neslavne mejnike - Danes je dan reformacije, praznik slovenskega jezika - Na Hrvaškem minimalno plačo zvišali nad polovico povprečne