Podcasts about Idrija

Place in Inner Carniola, Slovenia

  • 30PODCASTS
  • 59EPISODES
  • 21mAVG DURATION
  • 1MONTHLY NEW EPISODE
  • Jun 2, 2025LATEST
Idrija

POPULARITY

20172018201920202021202220232024


Best podcasts about Idrija

Latest podcast episodes about Idrija

Ime tedna
Ime meseca maja: Marijan Kogej

Ime tedna

Play Episode Listen Later Jun 2, 2025 4:59


Majsko Ime meseca na Valu 202 je Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos obeležuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva. Foto: Robert Zabukovec

Ime tedna
Marijan Kogej: Prvomajske budnice igram že 65 let

Ime tedna

Play Episode Listen Later May 5, 2025 10:33


Ime tedna je postal Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos obeležuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva. Kandidata sta bila še: Jernej Barbič, računalniški znanstvenik in profesor na Univerzi Južne Kalifornije ter prvi Slovenec, ki je prejel oskarja za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. Skupaj z ekipo je razvil programsko opremo, ki omogoča realistično animacijo digitalnih likov v filmih. Uporabili so jo že v več kot 60 svetovno znanih filmih.  Tim Marovt, mladi športnik, ki navdihuje s svojo zgodbo o vztrajnosti in nepopustljivosti. Po hudi poškodbi hrbtenjače pri 12-ih letih in zdravniški napovedi, da nikoli več ne bo hodil, danes teče na največjih maratonih sveta. Na Londonskem je postavil tudi nov mejnik svoje športne poti – prvič je pretekel razdaljo 21 kilometrov.  Foto: Robert Zabukovec

Sledi časa
Partizanske bolnice so med vojno oskrbele kar poldrugi odstotek vseh Slovencev

Sledi časa

Play Episode Listen Later Apr 27, 2025 37:36


Franja, Jelendol, Pavla, Zgornji Hrastnik, Krvavice in druge partizanske bolnice, ki so delovale v skrajno zahtevnih okoliščinah, ki jih je ustvarila okupacija, niso bile pri zdravljenju pacientov nič manj uspešne od bistveno bolje opremljenih bolnic največjih zavezniških armadTočnega podatka najbrž ne bomo mogli ugotoviti nikoli, a ocene zgodovinarjev kažejo, da je druga svetovna vojna vzela skoraj 100 tisoč slovenskih življenj. Mirne duše pa lahko rečemo, da bi bila ta strašljiva številka najbrž še precej višja, če bi partizani v štirih letih vojne ne organizirali široko razvejane mreže sanitetnih postaj oziroma bolnic. Vse seveda niso delovale istočasno – nekatere so pač ugasnile, še preden so druge sploh odprle svoja vrata –, a raziskovalci ugotavljajo, da je bilo na naših tleh navsezadnje ustanovljenih okoli 240 takih ustanov. In prav njim smo se posvetili v tokratnih Sledeh časa, ko smo se spraševali, kaj vse je bilo pravzaprav potrebno za delovanje partizanskih bolnišnic, kako so jih skrili pred okupatorji, koliko ljudi se je v njih zdravilo in kako uspešni so bili člani partizanskega zdravstvenega osebja pri skrbi za svoje pacientke in paciente. Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja so nam pomagali iskati štirje zgodovinarji: dr. Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pa Milojka Magajne, ki za idrijski muzej vodi njegovo dislocirano enoto Oddelek Cerkno, ter dva kustosa v novomeškem Dolenjskem muzeju, Matej Rifelj in Blaž Štangelj. Foto: Slovenska vojna partizanska bolnica Franja (SI-Ziga / Wikipedija)

Ocene
Marko Pišljar: Šepet križpotij

Ocene

Play Episode Listen Later Apr 21, 2025 6:34


Piše Jože Štucin, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Marko Pišljar je poezijo začel pisati dokaj pozno. Glede na njegov poklic – več mandatov je bil predstojnik Psihiatrične bolnišnice Idrija, predava pa tudi na Univerzi na Primorskem – je to razumljivo, saj psihiatrija zagotovo terja od človeka popolno predanost drugim, seveda pa tak poklic prej ali slej zahteva tudi pogled vase, v svoja stremljenja, upanja in razmisleke. Knjiga Šepet križpotij ima sedem tematskih enot: Na poti, Več podob je v tebi, Izgubljeni v kaosu križpotja, V tišini praznine, Kjer tišina in veter se bratijo, Gora in Beseda. Naslovi so pomensko premišljeni in dokaj jasno opredeljujejo vsebinski fokus posameznih sklopov. Najbližje liriki in osebni izpovednosti, kjer sta literarni subjekt in avtor tesno povezana, je cikel Več podob je v tebi. V teh pesmih je razkrita intimna vez med pesnikom in njegovo drago, vez med bitjema, ki sta se nekoč davno srečala v študentskem domu. Takole pravi v pesmi Na stopnišču: "Presenetila si me tisti večer / na stopnišču študentskega doma. / Srce s pogledom si razkrila, / odstrla meglico spoznanja z mojega obraza. // Slišal sem tvoje besede, / ki so naselile se v meni. / Tvoje misli so spregovorile mojim / v novi harmoniji najinih globin." Rojstvo ljubezni je rojstvo sveta in življenja. Vse drugo je megla, sivina in nič. Samo ljubezen, v kakrši koli podobi že, je agens hrepenenja, je gibalo biti in razodetje upanja. Le z ljubeznijo izstopimo iz sebe in se zbližamo z drugim, postanemo več kot zgolj numerična enota človeštva, postanemo subjekt, ki ima neskončno zaledje smisla. Ali kot v nadaljevanju pesnik neposredno pove v pesmi Sestop k tebi: "Prekinil sem hitenje, / preveč sem bil zadihan. / Umíril sem misli / in srce. // Začutil sem žar sonca, / zagledal odsev gozda, / pobožal z nogo preprogo v sobi, / zaslišal dih tvoje pripovedi." Kirurško natančno, bi lahko komentirali, je tu ponazorjena vsa silna moč ljubezni, ki človeka vrne k sebi, ga obdari z možnostjo, da potem "iz sebe" uzre vse lepote "zunanjega sveta" in drugega, začuti sonce, občuduje odsev gozda, predvsem pa "zasliši dih njene pripovedi"; jaz se splete v dva jaza. Jaz ni več sam, ampak je sam z njo v novi celoti, v novi podobi razširjene biti. V drugih ciklih, ki so pomensko raznorodni – večinoma se dotikajo eksistencialnih tem – izstopa sklop Izgubljeni v kaosu križpotja. Nehote se mi je v to stavčno strukturo vrinila beseda "brezpotje"; torej nekaj takega kot človek v puščavi, kjer ni nobene poti, hkrati pa so vse smeri na široko odprte. Iskanje smisla v tej "vrženosti v svet", ki si ga nismo izbrali sami – kar je edino, ko o subjektu odločajo samo in izključno drugi – porodi vprašanja kam, zakaj, kdo in kako ... Kako narediti svojo podobo resnično, kako ji dati pomen in smisel, (za)vest o sebi, kako uzreti resnico in se okopati v spoznanju odrešitve. Poti, kot rečeno, je neskončno, križpotje pri Pišlarju pa sugerira iskanje Boga, iskanje ljubezni do drugega, odprtost za čudež stvarstva, ki ti je dan v upravljanje. V pesmi Prepletajoča se pota takole strne: "Nebo se mi je odmikalo. / Za trenutek sem včasih začutil svoj čas, / prepoznal najina prepletajoča pota, / ki so se razdvajala in zopet približevala. // Tiho polzi čas v preteklost, / razdiralna odsotnost uničuje skupna pota. / Zastrte v kopreno otožnosti se budijo želje, / da v kaosu našla bi pot in se srečala." In spet smo pri temelju. Če smo malo provokativni, je ljubezen kar pesnikova draga in Bog je njeno utelešenje. Vstajenje dveh bitij iz kaosa križpotja v objemu Duha, ki ju vodi v enost, pravo romanje dveh samot do ene duše, ki je radostno spoznanje. Življenje kot potovanje k Njej in Njemu. Podobno kot popotnik na 56. strani, kjer se cikel bivanja spet vrne v stanje nemoči, v odhod, ki ga človek sicer lahko nadzira in celo realizira, ne more pa mu pobegniti. Fatalnost rojstva in smrti je najpopolnejša kategorija biti: "Prišel je na konec. // Potovanje je zadišalo po jeseni (...) Zagledal se je v reko, / ki je odtekala, / reko, brez obzorja." V zbirki Marka Pišljarja Šepet križpotij je tudi nekaj angažiranih pesmi, ki govorijo o trpljenju in nesmiselnih smrtih nedolžnih; tak je pač svet, včasih krut, včasih krasen, pogosto gluh, velikokrat kot pesem blag ... Najbolj strašne rane pa beremo v pesmi V viharju nasilja: "Združila jih je smrt, / obnemogle in sestradane v koncentracijskih taboriščih, / postavljene pred strelski vod." Kje je tu Bog, človeka spreleti dvom, kje je tu rešilna ljubezen, kje sta pravica in sočutje? Tema je tudi luč brez fotonov, se tolažimo, pesnik pa svojo tolažbo odkrije v meditaciji: "Sedim pred hišo / in gledam / v mogočen Kanin. / Spremljam potovanje oblakov iznad Soče, / poslušam prve deževne kaplje / in ptice zgodnjega pomladanskega gozda. / Prepuščam se objemu okolja. / Dotikam se zemlje. / Bivam. / Sem doma."

Pogled v znanost
Zemeljski plazovi na Idrijskem in Cerkljanskem

Pogled v znanost

Play Episode Listen Later Apr 21, 2025 24:57


Mestni muzej Idrija je ena tistih dediščinskih ustanov, katerih ponudba je izrazito usmerjena v prikaz naravnih danosti razgibanega in hribovitega geološkega reliefa. Ozemlje obeh občin, tako idrijske kot cekljanske je zaradi pestre geološke zgradbe zelo ogroženo z zemeljskimi plazovi. Sprožajo se ob vsaki večji vodni ujmi in povzročajo škodo ter povečano ogroženost cestne infrastrukture, stavbnih objektov, objektov kulturne dediščine ter kmetijskih in gozdnih površin. To pa povzroča stroške tako državi kot lokalni upravi. Nova dodatna nevarnost pa nastaja zaradi vpliva klimatskih sprememb, ki se kažejo v povečani intenzivnosti padavinskih dogodkov. Tokratni gost, dipl.ing. geologije Jože Janež je sredi meseca v muzeju predaval o zemeljskih plazovih tega območja. Mi smo ga povabili pred mikrofon, in povzel je svoje dolgoletne izkušnje ukvarjanja tako z zemeljskimi plazovi, posebnostmi okolja in samega mesta Idrija, ki mu je pol tisočletja rudnika živega srebra pisalo tako uspešno kot posledično neuspešno plat kopanja rudniških rovov. Ti so skozi stoletja ustvarili krhko podzemlje, ki ga povečane padavine pripravijo do polzenja zemeljskih plazov. Sogovornik se profesionalno ukvarja z geološkimi raziskavami in projektiranjem že več kot 40 let. Zaposlen je bil na Geološkem zavodu Ljubljana, nekdanjem Ateljeju za projektiranje Idrija, devet let na Rudniku živega srebra Idrija, zadnjih 30 let pa deluje v podjetju Geologija d.o.o. Idrija. Predmeti njegovega dela so bili raziskave podzemnih voda na Krasu in drugod, kaptiranje podzemnih voda, ocene vplivov človekovih dejavnosti na podzemne vode, rudniška hidrogeologija, hidrogeologija odlagališč odpadkov ter inženirska geologija in geomehanika pri gradnji cest in stavb ter sanaciji plazov. FOTO: Zemeljski plaz pri Rudniški hiši v Idriji 4. avgusta 2023 VIR: Jože Janež, Idrija

Sledi časa
Tihotapka Melhiorca

Sledi časa

Play Episode Listen Later Feb 16, 2025 35:36


Že konec 17. stoletja je v uradnih spisih pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju nekateri ljudje – moški in ženske – prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Marini Melhiorci iz Šebrelj. Njeno zgodbo, ki je bila glede na dolžino procesa in zapise v dokumentih, precej odmevna že v prvi polovici 18. stoletja, so obudili v Mestnem muzeju Idrija, ki domuje prav v gradu, kjer so ji sodili. Nastala je pravljica s senčnimi lutkami, gledališka igra, slikanica, muzejski lik in radijska igra Radia Slovenija. A kdo je bila ženska, ki so jo obtožili, da je del tatinske in tihotapske tolpe? Marino Melhiorco smo spoznali v oddaji Sledi časa, pri tem sta nam pomagali zgodovinarka Marija Terpin Mlinar, ki je nanjo naletela v starih nemških dokumentih, zapisanih v gotici, in igralka Metka Pavšič, ki njen lik igra v gledališki uprizoritvi in radijski igri.

Po Sloveniji
Ambulanta v Domu krajanov v Šmarjah že pol leta prazna

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Dec 19, 2024 17:16


V oddaji pa tudi o tem: - Mariborski svetniki danes o podražitvi odvažanja smeti; lahko bi tudi ukinili brezplačen avtobusni prevoz za upokojence - Hidria se pripravlja na selitev livarne iz Spodnje Idrije v Koper, kjer načrtujejo nove zaposlitve, odpuščanj ne bo - Idrija dobila milijonsko donacijo za sanacijo osrednje športne dvorane

Po Sloveniji
Nedovoljenih prehodov meje z Madžarsko vse več

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Dec 16, 2024 17:03


Med poudarki oddaje še: - V Mojstrani nov dom reševalcev združuje gasilce in gorske reševalce pod eno streho - V Kanalu ob Soči znižali nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, podjetniki in obrtniki umaknili pritožbe - Najopaznejši del razširitve Obrtne cone Trebnje je ureditev krožišča na regionalni cesti proti Mirni - V Idriji šestič podelili certifikate odličnosti v okviru kolektivne blagovne znamke »Idrija izbrano«

Po Sloveniji
V Ljutomeru prodajajo hišo, iz katere se morajo izseliti socialno ogroženi najemniki - kam, ne vedo

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Oct 16, 2024 20:12


Drugi poudarki oddaje: V Slovenski Bistrici se soočajo s pomanjkanjem neprofitnih stanovanj, občina novogradenj ne načrtuje Varuhov kotiček so danes dobile še tri občine - Logatec, Idrija in Cerkno V Rogaški Slatini in Šmarju pri Jelšah načrtujejo graditev letnih kopališč Približuje se Dan Maribora, kjer bodo s štiridnevnimi prireditvami zaznamovali 860 let od prve zaznambe mesta

Iz naših krajev
Koper, Idrija, Stična, Ižakovci, Majšperk

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Sep 28, 2024 17:11


Po Sloveniji
V čem je konkurenčna prednost litijskega gradbenega podjetja Trgograd?

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Sep 27, 2024 22:30


Drugi poudarki oddaje: - Energetika Maribor napoveduje, da bodo cene ogrevanja vsaj do konca leta takšne kot v minuli kurilni sezoni. - Ajdovski stanovanjski sklad je v sodelovanju z državo pridobil 9 neprofitnih stanovanj. - Za hitrejši razvoj turizma v Halozah šest občin širi ponudbo pod znamko Visit Haloze. - V Škofji Loki razglasili najbolj športne vrtce in šole, teden športa zaznamovali tudi v Psihiatrični bolnišnici Idrija.

Po Sloveniji
V Zdravstvenem domu Idrija so zaradi pomanjkanja zdravnikov in zaradi dopustov reorganizirali delo v splošnih ambulantah

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Aug 12, 2024 19:02


Drugi poudarki oddaje: Občina Ajdovščina vnovič išče izdelovalca projektne dokumentacije za prizidavo Osnovni šole Šturje Na Vršiču čakajo na novo in celovito prometno ureditev Črna je vstopila v Koroški turistični teden, našteli bodo več kot 70 športnih, kulturnih, družabnih in glasbenih prireditev Na mariborskem Lentu poteka obnova notranjosti Hiše najstarejše trte V Parku Škocjanske jame bodo jeseni začeli obnovo dvigala, že zdaj pa izvajajo kar osem evropskih projektov

Po Sloveniji
Na Nanosu planince čakajo zaprta vrata koče

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later May 14, 2024 21:04


Drugi poudarki iz oddaje: -Kako bodo reševali hudo pomanjkanje družinskih zdravnikov v Zdravstvenem domu Idrija? Nova zdravnica ne bo začela delati, saj je dala odpoved. -Na Bledu razburja turizem, ki je sicer najpomembnejša gospodarska dejavnost, a domačine tarejo njene posledice. - V Postojni bralcem na voljo nov knjigomat

Iz naših krajev
Idrija, Murska Sobota, Mozirje, Gorenja vas - Poljane

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Apr 13, 2024 17:12


Poročali smo o prodaji stavbe v kateri se nahaja Upravna enota Murska Sobota, 30-letnici najstarejšega turističnega rudniškega rova v Idriji, novih načrtih za Visoški dvorec, kjer naj bi zaživel rehabilitacijski center, in o ponovnem odprtju Mozirskega gaja, kjer si je spet mogoče ogledati spomladansko cvetje.

Zagret za tek
194 - Aleš Debeljak

Zagret za tek

Play Episode Listen Later Apr 3, 2024 85:30


Če še ne poznate tekača, ki je slavil v Severni Koreji, ima v predalu pribor japonske cesarske družine, srečuje medvede na trailih in je vse svoje cestne maratone pretekel pod 3 urami, potem si morate nujno zavrteti tale podcast! Izvedeli boste, kaj Aleša najbolj motivira, kako se odloča za svoje tekaške podvige, zakaj se je znašel v triatlonu in kam ga lahko mirne duše povabite - Aleš je izjemen tekač z norimi zgodbami.

Po Sloveniji
Vlaganja v Rižanski in Kraški vodovodni sistem

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Jan 30, 2024 21:13


Še drugi poudarki iz oddaje: - Ozaveščanje prebivalcev o pomenu vodá na Škofjeloškem že obrodilo sadove. - Vadbeni poligon za dolenjske gasilce bo dokončan poleti. - Mladinski center Idrija postranska škoda razveljavitve razpisa za nevladnike, ki je odnesel ministrico Ajanovič Hovnikovo. - Goriški radič je prava poslastica za sladokusce.

Po Sloveniji
Gorenjski turistični delavci optimisti

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Dec 14, 2023 22:57


Drugi poudarki oddaje: - Prah glede morebitnega ukinjanja rentgena in razvojne ambulante v zdravstvenem domu Idrija se še ni polegel - Občina Bloke uresničila svoje obveznosti za graditev doma starejših občanov - V občinah Bistrica ob Sotli in Brežice kmalu ne bo več skrbi glede oskrbe z vodo - Skupina mladih v Postojni vnovič oživela gledališko skupino, kar dvakrat so takoj napolnili dvorano

Slovencem po svetu
Sv. Valentin v zamejstvu

Slovencem po svetu

Play Episode Listen Later Nov 30, 2023 1:31


Današnji godovnjak, sv. Valentin, je zavetnik v Štmavru, majhni vasici onstran Soče, na pobočju Sabotina. Praznovanje so pripravili že konec tedna. Začelo se je s petkovim turnirjem v briškoli, v soboto je bil kulturni večer. Poslušalci so prisluhnili domačemu moškemu pevskemu zboru pod vodstvom Nadje Kovic in učenkam goriškega oddelka Glasbene matice iz razreda modernega petja Martine Feri. Osrednji dogodek večera je bila predstavitev knjige očeta in sina Franca in Zorana Jerončiča z naslovom Mejna reka Idrija. V nedeljo je bila slovesna sveta maša, po njej pa veselo druženje ob tradicionalnih štmavrskih štrukljih sv. Valentina. Župnije na avstrijskem Koroškem tudi obeležujejo god sv. Valentina, in sicer z liturgičnimi praznovanji in blagoslovi parov, referat za družine je pripravil posebno dvojezično zgibanko s spodbudami in nasveti. V njej med drugim naglašajo, da je odnos kakor roža - če želimo, da raste in cveti, ga je treba stalno negovati.

Kdo smo?
Meščanska Idrija

Kdo smo?

Play Episode Listen Later Oct 31, 2023 46:56


Idrija je imela nekoč zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. V 19. stoletju pa se je tudi tam prebudila slovenska narodna zavest. Več o meščanstvu v Idriji pa v pogovoru z Ivanom Merljakom predstavlja Mirjam Gnezda Bogataj iz Mestnega muzeja Idrija.

Danes do 13:00
Evropska komisija predstavila napovedi o gospodarski rasti in inflaciji

Danes do 13:00

Play Episode Listen Later Sep 11, 2023 15:30


V danes objavljeni poletni gospodarski napovedi Evropska komisija ugotavlja, da se gospodarska rast v Uniji upočasnjuje in to ob zniževanju inflacije in zelo močnem trgu delovne sile. Glede na pomladansko napoved Evropska komisija ocenjuje, da bo gospodarska rast letos namesto enoodstotna 0.8 odstotna, prihodnje leto pa 1.4 namesto 1.7 odstotna. Eden glavnih razlogov za pešanje gospodarstva je pojemanje domače porabe zaradi naraščanja cen dobrin in storitev. Komisija, ki je danes predstavila podrobnejše podatke le za 6 največjih gospodarstev v Uniji, ostale članice pa so upoštevane v napovedi, pričakuje, da se bo počasi zniževala tudi inflacija. Druge teme: - V Mežiški dolini čakajo na navodila, kaj storiti s poplavnim muljem. - Nekatere občine, tudi Idrija, v negotovosti glede evropskega denarja za protipoplavne projekte. - Reševalci po uničujočem potresu v Maroku še vedno iščejo morebitne preživele.

Po Sloveniji
Gradbeni projekt na odseku državne ceste Mokráška vas - Spodnja Idrija para živce domačinom

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Aug 28, 2023 21:35


- Bovčani športne dvorane kljub zagotovilom izvajalca ne bodo dobili do petka - V družini evropskih gorniških vasi tudi Mojstrana in Dovje

Aktualna tema
Donatorska akcija za obnovo partizanske bolnice Franja

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Jul 28, 2023 8:27


Partizanska bolnica Franja v soteski Pasice pri Cerknem po uničujočem neurju in vetrolomu ostaja zaprta za javnost. So se pa v Mestnem muzeju Idrija, ki upravlja Franjo, odzvali na veliko zanimanje javnosti, kako pomagati pri obnovi tega spomenika državnega pomena, ki ga je naravna ujma po 16-ih letih znova razdejala. Javnost pozivajo, naj obišče preostale njihove muzejske objekte, odprli pa so tudi poseben podračun za zbiranje namenskih donatorskih sredstev. Direktor muzeja Miha Kosmač je med drugim opisal razmere po vetrolomu 18. julija, ko so podrta drevesa zaprla dostop do Franje.

Ocene
Zoran in Franc Jerončič: Mejna reka Idrija

Ocene

Play Episode Listen Later Jun 26, 2023 6:31


Piše: Iztok Ilich Bere: Jure Franko Soavtorstvo pri ustvarjanju knjig vseh žanrov je dokaj pogost pojav, redkeje pa tovrstne izdaje podpisujeta oče in sin, kot sta to počela Franc in Zoran Jerončič. V zadnjih dvanajstih letih sta napisala in s slikovnim gradivom opremila pet knjig z domoznansko in etnološko vsebino, večinoma povezane z dogajanjem na območju Kolovrata, dobrih 1100 metrov visokega grebena blizu meje z Italijo. Pod njim na zahodni strani zdaj žubori, zdaj hrumi Idrija, večji del svojega 54-kilometrskega toka mejna reka med državama. Na prvi predstavitvi zadnje skupne knjige Mejna reka Idrija sta sodelovala še oba avtorja, naslednje pa do zadnjega zgovorni in šegavi Franc, ki bi letos izpolnil sto let, ni več dočakal. V njegovi bogati zapuščini so poleg izdanih knjig v nekdanjem gospodarskem poslopju ob hiši v zaselku Melinki ostale tudi tri zbirke: v pritličju etnološka z orodjem in opremo kmečke domačije ter zbirka orožja in drugih predmetov, povezanih s soško fronto, v večjem prostoru v nadstropju pa še najbolj osebna zbirka izrezljanih človeških likov – največ pozornosti takoj pritegne portret generala Boroevića – ter različnih predmetov, ki jih je z dletom in kladivom iz lesa priklical sam Franc Jerončič. V monografski predstavitvi reke Idrije, italijanske Yudrio, sta se avtorja še enkrat vrnila v dobro znano, ničkolikokrat prehojeno in premerjeno domačo pokrajino, med domače ljudi in njihove zgodbe. Tja, kjer sta leta 2011 s knjigo Življenje na Kanalskem Kolovratu naredila prve korake proti cilju, ki sta si ga zastavila: da bosta po svojih močeh zapisala, opisala in v podobah ohranila vse, kar je vrednega spomina. V prvi vrsti spomina na bližnje in bolj oddaljene sosede, prijatelje in znance, od katerih mnogih ni več, ter na na domačije in mline, na katere spominja le še nekaj razmetanih kamnov ob zaraščenih stezah. Tokrat sta pozornost namenila porečju Idrije, skozi stoletja in še danes – razen nekaj krajših obdobij – tudi mejne reke, politične ločnice med romanskim svetom pod beneško oziroma italijansko oblastjo ter slovanskim svetom pod habsburško, jugoslovansko in nazadnje oblastjo samostojne slovenske države. Avtorja sta na različnih ravneh oživila spomin na usodne premike po stoletjih vojn Benetk in Rima z Dunajem ter vmesnim Napoleonovim pohodom. Politične spremembe, ki so jim sledile, ljudem ob Idriji niso prizanašale. Umirali so, trpeli, bežali, se izseljevali. Zoran Jerončič se je odpravil za njihovimi sledmi v porečju Idrije ter doživeto v besedi in sliki spletel v dokumentarno mrežo prizorov in razmišljanj. V divjih, večidel brezpotnih strminah je bilo težko, pogosto tudi nevarno, je priznal, ko si je v Benečiji ob izlivu Idrije v Ter lahko zadovoljno oddahnil. Vedel je, da brez tveganega, v presledkih dve leti trajajočega raziskovanja ponekod komaj prehodnega območja ne bi mogla nastati knjiga, kakršna je. Zoran Jerončič najprej oriše pomen Idrije kot mejne reke v različnih obdobjih, nato pa pozorno sledi potokom in pritokom, ki se na slovenski in italijanski strani zlivajo v deloma ponikalniško Idrijo. Njihova imena so večinoma slovenska, na primer Sušnik, Podčelo, Mišček, nekatera tudi italijanska, kot Mirnik-Mernico ali Dolenje-Dolega, imena nekaterih manjših pritokov pa se niti niso ohranila. Avtor jih je poimenoval po svoje in, da bi zanje vedeli tudi poznejši rodovi, vpisal v knjigo. Sledijo opisi vasi in zaselkov – mnogih že davno zapuščenih – prav tako na obeh bregovih, ter opozorila na posebno zanimive, tudi nevarne odseke poti, ki si jo je utiral ob vodi. Pozornost je namenil še slikovitim verinom, kot pod Kolovratom rečejo tolmunom, pa ribam in drugemu »življu« ter nazadnje še delu človeških rok: mlinom na slovenskih in italijanskih tleh, ki jih je bilo v najboljših časih kar 25, mostovom in zdaj večinoma že propadlim lesenim senikom. Zoran Jerončič je svoje poročilo zaokrožil s poklonom Idriji, ki je ob obilnejšem deževju znala tudi podivjati ter ljudem ob njej v kosti pognati strah in spoštovanje. Oče Franc je sinovim empiričnim opisom na primernih mestih dodajal anekdote in zgodbe, izluščene iz spominov. Svojih in svojih vrstnikov, nekaterih še iz časa očeta, tudi Franca, ki je bil prav tako rojen pripovedovalec. Te pripovedi, ki jih je Zoran sproti zapisoval in prirejal za knjižno objavo, govorijo o nekdanjih otroških in fantovskih igrah, tudi nevarnih, zlasti s strelivom, ki je ostalo za vojskami. Veliko povedo tudi zgodbe o čezmejnem kontrabantu, plavljenju lesa za prodajo v Furlaniji, ki se ni vedno srečno končalo, o prepovedanem kopanju in ribarjenju v bistrih tolmunih pa tudi o mnogih, že pozabljenih šegah, navadah ter zgodah in nezgodah ljudi ob reki Idriji.

S knjižnega trga
Möderndorfer, Kuntner, Rozina, Jerončič

S knjižnega trga

Play Episode Listen Later Jun 26, 2023 29:48


Vinko Möderndorfer: Naprej naprej, Tone Kuntner: Mati zemlja, Roman Rozina Tujintuj, Zoran in Franc Jerončič Mejna reka Idrija. Recenzije so napisali Miša Gams, Marica Škorjanec Kosterca, Aljaž Krivec in Iztok Ilich.

Kdo smo?
Meščanska Idrija

Kdo smo?

Play Episode Listen Later May 30, 2023 46:57


Idrija je imela zaradi rudnika živega srebra posebno vlogo v habsburškem cesarstvu. Vanjo se je stekal šolan kader iz drugih, neslovenskih delov monarhije, zato je bil pretežni del meščanstva kar nekaj stoletij nemško govoreč. A v 19. stoletju se tudi tam prebudi slovenska narodna zavest.

idrija vanjo
Pogled v znanost
Valvasorjeva nagrada SMD za življensko delo Ivani Leskovec

Pogled v znanost

Play Episode Listen Later May 29, 2023 24:58


Slovensko muzejsko društvo je nedavno dolgoletni direktorici Mestnega muzeja Idrija, muzejski svetnici Ivani Leskovec podelilo Valvasorjevo nagrado za življensko delo. V skoraj 30 letnem vodenju muzeja so njeni in dosežki dediščinskih zanesenjakov muzeja za Cerkljansko in Idrijsko zabeležili vpis dediščine rudnika živega srebra na seznam svetovne dediščine Unesca, tradicijo klekljarstva na soroden seznam nesnovne dediščine, Partizanska bolnica Franja pa od 2014 premore »znak Evropske dediščine«, od začetka tisočletja ukrep Evropske unije za razumevanje dediščine humanosti. V časovnem okviru poltisočletne zgodovine drugega največjega rudnika živega srebra na svetu v Idriji je bilo to mesto še v 18. stoletju drugo največje na Kranjskem, takoj za glavnim deželnim mestom. FOTO: Ivana Leskovec VIR: idrija.com

Ime tedna
Branka Perne, predsednica Zveze Sožitje

Ime tedna

Play Episode Listen Later May 22, 2023 11:22


Ime tedna je Branka Perne, predsednica Zveze Sožitje, organizacije, ki si že 60 let prizadeva za dostojno življenje ljudi z motnjami v duševnem razvoju in njihovih družin s ciljem, da bi vsaka oseba z motnjami v duševnem razvoju lahko živela samostojno in kakovostno, kolikor je le mogoče glede na sposobnosti posameznika. Kandidata sta bila še: Ivana Leskovec, muzejska svetnica, etnologinja in dolgoletna direktorica Mestnega muzeja Idrija, ki je je pripomogla, da je snovna in nesnovna dediščina rudarjenja, klekljanja in partizanske bolnice Franja trajno vgrajena v mozaik slovenske in evropske kulturne dediščine. Pri slovenskem muzejskem društvu so ji podelili letošnjo Valvasorjevo nagrado za življenjsko delo. Slavko Splichal, profesor komunikologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede in predstojnik Evropskega inštituta za komuniciranje in kulturo, ki je za knjigo Upodatkovanje javnega mnenja in javne sfere: Kako je izluščanje nadomestilo izražanje mnenj prejel mednarodno nagrado Karola Jakubowicza za medije in demokracijo.

Zakladi naše dediščine
70 let Mestnega muzeja Idrija

Zakladi naše dediščine

Play Episode Listen Later Feb 28, 2023 7:36


Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja Idrija. Pogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko.

Zakladi naše dediščine
70 let Mestnega muzeja Idrija

Zakladi naše dediščine

Play Episode Listen Later Feb 28, 2023 7:36


Mestni muzej Idrija slavi jubilej, občetnico ustanovitve in delovanja. Čeprav muzejske vsebine velikokrat črpajo iz preteklosti, so muzealci stalno usmerjeni naprej. Preteklost prepletajo s sedanjostjo in prihodnostjo. Njihovo poslanstvo je v prvi vrsti skrb za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo in ki jo želijo ohraniti prihodnjim rodovom. Izšla je knjiga Razstavljamo čas in nastal je kratki animirani film 70 let Mestnega muzeja Idrija. Pogovarjali smo se z Mirjam Gnezda Bogataj, muzejsko svetovalko.

Primorski kraji in ljudje
Mejna reka Idrija

Primorski kraji in ljudje

Play Episode Listen Later Nov 21, 2022 20:04


Franc in Zoran Jerončič, oče in sin z vedno tlečo željo po zapisovanju etnološkega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva, sta spet združila moči in izdala že peto knjigo. Mejna reka Idrija je njen naslov, gre za zgodovinsko raziskovalno delo, vsebuje pa tudi pripovedi o dogodkih, povezanih prav z reko Idrijo. Zoran Jerončič je za knjigo opravil vse terensko delo in prehodil dobrih 25 kilometrov ter lociral in opisal vse mline, mostove, tolmune in pritoke ob reki. Spremno besedo h knjigi je prispeval zgodovinar iz Ročinja, Robert Devetak, v kateri je orisal zgodovinsko dogajanje povezano z reko, ki je morda edinstvena v Evropi, saj po njej meja poteka več kot 500 let. Oddaja je pripravil Boštjan Simčič.

Iz naših krajev
Brežice, Maribor, Ljubljana, Idrija, Laško, Pivka

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Sep 24, 2022 18:19


Poročali smo o pripravi prostorskega načrta za Severno Primorsko, prenovi gradu v Brežicah, projektu za Dravo, trgatvi na ljubljanskem gradu in 120-letnici čebelarskega društva Laško. Povabili pa smo vas tudi na kulinarični dogodek Okusi Pivških jezer.

Radio Campus France
INDIERE Reportage | Butik Festival, experience in Tolmin (SL)

Radio Campus France

Play Episode Listen Later Sep 13, 2022 30:06


Butik Festival 2022. Photographie sonore de la scène electro en Slovènie. Europe culturelle et multiculturalisme par le prisme des musiques actuelles. Un documentaire radiophonique de François BERCHENKO dans le cadre de la résidence de journalistes organisée par le projet européen Independent Radio Exchange. Avec la participation des artistes slovènes MatiC HERZOG alias Herzog, DJ Masa, Stella alias VJ 5237, Luka JELOCNIK alias DJ KPOW de la boutique de disques Big Nose à Ljubljana et du DJ/producteur Aljaz GNEZDA alias Eliaz basé à Idrija. Merci à Radio Student à Ljubljana et particulièrement à Spela CVETKO. Merci à Luise GRUNDMANN de radio Corax à Halle et à Niccolo GUFFANTI de radio Popolare à Milan. Et merci également à Nicolas HORBER et Emile PALMENTIER du réseau campus France pour le support et la logistique. - - - - - - - - - - - - - - - Enregistrements et entretiens menés par François BERCHENKO. Prises de sons réalisées en Slovénie, à Ljubljana et à Tolmin, entre le 13 et 16 juillet 2022 durant la 4ème édition du festival de musiques électroniques, Butik. - - - - - - - - - - - - - - - Un programme radiophonique réalisé par Campus FM à Toulouse, pour la série "Indie RE", diffusée sur le réseau national des radios Campus en france et les réseaux des radios partenaires en Allemagne, Italie et Slovénie.

Radio Campus France
INDIERE Thematic Podcast | Aljaz Gnezda, Producer & Sound Engineer

Radio Campus France

Play Episode Listen Later Sep 13, 2022 13:44


ELIAZ, Aljaž Gnezda. Idrija, Slovenia. Aljaz Gnezda, 30, music producer and DJ, tells how he came to electronic music. He goes on to talk about the difficulties he encounters in performing outside his country when he already has a consistent discography and has performed several times abroad. Difficulties for an artist to find a label. He also talks about how little money you can expect to make when you're performing in public compared to the work it entails preparing a live performance and not just playing as a DJ. Finally he shares the good opiinion he has of the electronic music scene in Slovenia. https://www.discogs.com/artist/6872840-Eliaz-6 https://soundcloud.com/eliazg - INDIERE : Independent Radio Exchange https://indiere.eu/

Iz naših krajev
Celje, Idrija, Gorenjska

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Jul 30, 2022 16:28


Ustavili smo se ob uspešno izpeljani Gasilski olimpijadi v Celju, o tem, da so v Idriji zaživeli novi prostori centra za socialno delo, o razvoju avtodomarskega turizma in kako ga vidijo na Gorenjskem in še čem.

Iz naših krajev
Gornja Radgona, Idrija, Krško, Beltinci

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Jun 4, 2022 17:54


Poročali smo o krepitvi povezovanja Gornje Radgone z občino na avstrijski strani meje, novih prostorih največje posavske knjižnice, doživetjih narave na območju Geoparka Idrija in o Festivalu samorodnih sort z odprejto küjnjo.

Po Sloveniji
Kočevje bo dobilo dializni center

Po Sloveniji

Play Episode Listen Later Dec 10, 2021 23:21


Ostali poudarki oddaje: - Direkcija za vode podaljšala čas za odločitev o protipoplavni zaščiti Kostanjevice na Krki - V Izoli gradijo novo krožišče, na Ptuju pa širijo mrežo kolesarskih poti - V Idriji tretje leto zapored podelili certifikate odličnosti "Idrija izbrano" - Tradicoinalna akcija nadškofijske Karitas Maribor "Več luči, več upanja"

Kulturnice
Poletni namig: Matevž Šlabnik

Kulturnice

Play Episode Listen Later Aug 27, 2021 0:46


Kreativnost, zagnanost, skrb za kulturno dediščino in mladost so pridevniki, ki jih zlahka pripišemo članom Društva za mladinski razvoj Idrija 2020. Eden od njih je tudi Matevž Šlabnik zgodovinar, navdušenec nad dediščino.

Radijski dnevnik
NIJZ vnovič svetuje šolarjem, da se vrnejo v Slovenijo vsaj 10 dni pred poukom

Radijski dnevnik

Play Episode Listen Later Jul 21, 2021 21:57


Epidemija koronavirusa dobiva nov zagon. Glavno vlogo imajo uvožene okužbe, vendar se v njihovi senci že množijo lokalne, ugotavljajo na Inštitutu Jožef Stefan. Včeraj so ob tisoč 807-ih testih potrdili 111 okužb, kar je največ po 15-em juniju. Da se četrti val ne bo preveč razbohotil, predvsem pa, da ne bodo bolnišnice znova preobremenjene, bi bilo dobro, da se vsaj starejši od 40 let čim prej cepijo in se s tem zavarujejo pred hujšim potekom bolezni. Preostale teme oddaje: - UKOM zaradi začasnega zadržanja uredbe o opravljanju javne službe STA zavrnil junijsko izplačilo - Bolgarski parlament prvič v novi sestavi - Tudi psihiatrična bolnišnica Idrija se spopada s pomanjkanjem kadra

Zgodbe
Letos mineva 200 let od smrti francoskega generala in cesarja Napoleona, ki se je na ozemlju današnje Slovenije zadržal le nekaj dni

Zgodbe

Play Episode Listen Later May 8, 2021 57:21


Čeprav so bili Francozi na ozemlju današnje Slovenije kar trikrat in smo imeli v letih od 1809 do 1813 Ilirske province s sedežem v Ljubljani, pa se je sam veliki vojskovodja pri nas pomudil le nekaj dni. Leta 1797 je šel iz Gorice po Soški dolini do Leobna, kjer so Avstrijci podpisali premirje, in se vračal po ključni cesti avstrijske monarhije od Gradca, Maribora, Celja do Ljubljane, kjer je spal in kosil, ter se odpravil naprej v Trst. A vseeno je za njim ostalo precej zgodb in mostov, za katere pa ni nujno, da imajo z njim kakršno koli povezavo. Napoleonu na sledi so bili naši sogovorniki: Upokojeni arhitekt Fedja Klavora, ki je pred leti napisal knjigo Bonaparte ob Soči – 1797, v kateri je popisal Napoleonov pohod iz Gorice prek Kobarida, Bovca do Trbiža. O generalovem prihodu v Ljubljano je v Ljubljanskih novicah pisal Valentin Vodnik, nam pa je zapisano povzel magister Jože Podpečnik iz Narodnega muzeja Slovenije. O mostovih, ki se imenujejo po Napoleonu, nam je več povedal avtor številnih knjig o mostovih, upokojeni gradbeni inženir Gorazd Humar, o našem odnosu do Napoleona in času, ko smo imeli Ilirske province, pa doktor zgodovine in veleposlanik v pokoju Janez Šumrada, ki je tudi eden boljših poznavalcev tega obdobja pri nas. V Mestnem muzeju Idrija hranijo risbo Idrijčanke Eve Lucije Cecilije Viktorije Kraus, ki naj bi Napoleonu ogrela srce. Nekaj podatkov o njeni usodi je z nami delil zgodovinar in nekdanji kustos v Mestnem muzeju Idrija, Darko Viler.

Aktualna tema
Partizanska bolnica Franja

Aktualna tema

Play Episode Listen Later Apr 27, 2021 16:03


Stacionarne bolnišnice, skrite v gozdovih in na težko dostopnih območjih so bile posebnost slovenskega odporniškega gibanja. V letih med 1942 in 1945 jih je delovalo okoli 120, v njih pa se je skupno zdravilo kar 15 tisoč ranjencev. Za potrebe na območju severne Primorske in Gorenjske je v soteski Pasice delovala Partizanska bolnišnica Franja, v Trnovskem gozdu pa SVPB Pavla. Bolnica Franja se je v celoti ohranila do konca vojne in so jo za obiskovalce odprli že 1946.leta. Bila je in še ostaja pojem humanosti v svetovnem merilu. Vpisana je tudi v Unescov seznam kulturne dediščine. O njenem pomenu nekoč in danes se je Ingrid Kašca Bucik pogovarjala z zgodovinarko, vodjo cerkljanske enote Mestnega muzeja Idrija, sicer pa avtorico razstave o bolnici Franja Milojko Magajne.

Sopotnik
Vladimir Milošević

Sopotnik

Play Episode Listen Later Oct 28, 2020 44:43


Vladimir Milošević je eden vodilnih terapevtov psihodrame v Evropi. Psihiatrijo je specializiral na beograjski medicinski fakulteti, ustanovil Inštitut za psihodramo v Beogradu, izobraževal terapevte tudi zunaj Srbije, od leta 2012 pa je zaposlen v Psihiatrični bolnišnici Idrija. Vodi mednarodne psihodramske seminarje in delavnice, svetuje pri filmskih in gledaliških predstavah in je avtor knjige Psihodrama – Sprememba skozi akcijo.

Kulturnice
Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

Kulturnice

Play Episode Listen Later Sep 29, 2020 11:03


Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.

Studio ob 17h
Duševno zdravje v času koronavirusa

Studio ob 17h

Play Episode Listen Later Sep 28, 2020 53:45


Zaradi pandemije koronavirusa je ves svet v akutnem stresu. Številni ljudje v tem obdobju doživljajo duševne stiske, povečan strah, tesnobo in panične napade. Zaradi ukrepov za preprečevanje okužb je še teže priti k zdravniku. O problemu psihoterapevtske, psihiatrične in psihosocialne pomoči v obdobju koronske krize, vzrokih in posledicah naraščanja osebnih stisk in načinih reševanja te problematike voditeljica Martina Černe in gostje: - dr. Tina Sentočnik, predsednica Združenja psihoterapevtov Slovenije, - dr. Špela Hvalec, psihiatrična bolnišnica Idrija, - in dr. Karin Sernec, psihiatrična klinika Ljubljana.

Kje pa vas čevelj žuli
Okolje ne pozablja: Živo srebro in radon v Idriji

Kje pa vas čevelj žuli

Play Episode Listen Later Jun 24, 2020 21:34


Rudnik živega srebra Idrija je bil 500 let vir zaslužka in gonilo razvoja Idrije. Proizvodnja je bila dokončno ustavljena leta 1995, rudnik kot podjetje pa je bilo likvidirano leta 2017. A zgodba o minulem gospodarskem uspehu in zdajšnji UNESCO tehniški dediščini ima tudi temo plat - škodljive učinke živega srebra na okolje in zdravje ljudi. A bolj kot živo srebro bi moral Idrijčane skrbeti radon.

Kulturnice
Grapa Idrija

Kulturnice

Play Episode Listen Later Jun 22, 2020 11:26


Danila Zalatel in Boža Vencelj sta sosedi. Od nekdaj. Obe rojeni v Grapi. Nekdanji knjižničarka in učiteljica vsak dan na terasi ene do njiju skupaj spijeta kavo. Skupaj urejata tudi stran na Facebooku Grapa Idrija. Na njej objavljata zgodbe, povezane z Idrijo, njeno bližnjo okolico, predvsem pa Grapo, ki je tako kot na primer Prejnuta, Cegovnica, Likarca predel Idrije, tam pod Čekovnikom.

Zgodbe
Partizanske bolnice

Zgodbe

Play Episode Listen Later Apr 27, 2020 32:39


Ob omembi partizanska bolnica po navadi pomislimo na skrite, tajne bolnišnice v gozdovih. Teh je bilo tudi res največ, so pa bile tudi takšne, ki so delovale v vaseh. Obstaja ocena, da je bilo pri nas med drugo svetovno vojno 120 skrivnih bolnišnic. Čeprav je verjetno vsem najbolj znana in do danes ohranjena bolnica Franja, ki je delovala v težko dostopni soteski Pasice v Dolenjih Novakih na Cerkljanskem in ki je med drugim naš kulturni spomenik državnega pomena, vpisana je tudi na Poskusni seznam svetovne dediščine pri UNESCU, pa so ohranjene še nekatere. Blaž Štangelj je zgodovinar, ki se ukvarja z raziskovanjem partizanskih bolnišnic, najbolj pa so mu poznane tiste v Kočevskem rogu in evakuacijske v Beli krajini. V Idriji, v prostorih rudniškega magazina na Trgu svetega Ahacija, že nekaj let domujejo zbirke Vojnega muzeja Idrija. Njegov lastnik je domačin, ljubiteljski zgodovinar in zbiralec starih predmetov Slavko Moravec, ki je v muzeju naredil tudi rekonstrukcijo sobe iz partizanske bolnice Pavle. Letos mineva 75 let od zaprtja partizanske bolnišnice Topolovec, evakuacijske bolnišnice v Beli krajini v vasi Črešnjevec, v katero je bila vključena vsa vas.

Iz naših krajev
Dravograd, Idrija, Ptuj

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Mar 7, 2020 11:25


V oddaji smo poročali s čim je podeljevalce nagrade Zlati kamen prepričala letošnja najbolj razvojno prodorna občina Idrija, kakšni so načrti za gradnjo obvoznice v Dravogradu in kako so na Ptuju polni optimizma po uvrstitvi v nadaljnjo tekmo za Evropsko prestolnico kulture.

Drugi pogled
Elena Starceva Somun, Rusija

Drugi pogled

Play Episode Listen Later Feb 25, 2020 10:01


Elena Starceva Somun zadnjih 15 let živi v Postojni, devet let prepeva v pevski skupini Studenec iz Pivke in osem let poučuje klavir v Glasbeni šoli Idrija. K nam je prišla iz enajst tisoč kilometrov oddaljenega Vladivostoka. Končala je moskovski konservatorij za glasbo Petra Iljiča Čajkovskega, se v komorni glasbi podiplomsko izpopolnjevala na Akademiji za umetnost in glasbo v Vladivostoku in glasbeno pot nadaljevala na Kitajskem, kjer je poučevala na univerzi v Čang Čunu. Slovenija, pravi, je postala njen dom. Vzljubila je naše ljudske pesmi in si zaradi svoje odprtosti in dobre volje tu našla veliko prijateljev. Če niste vedeli, koliko časa človek potrebuje, da z letalom premaga razdaljo med Trstom in Mursko Soboto, kako lahko človek ribari s sekiro in ob kateri hrani se mora udariti po prstih, ne preslišite pogovora, ki ga je v mikrofon ujela Sabrina Mulec.

CIPRA Podcast - Interviews, background talks and voices from all Alpine countries: Listen to this and more in the podcast of

How can young people in the Alps take an active part in political and social life and support climate protection in their communities? The project LOCAL – Low Carbon Alpine Lifestyle tried to answer these questions together with the communities of Schaan in Liechtenstein, Tolmin in Slovenia and the Youth center of Idrija in Slovenia as well as the association «Alpine Town of the year». Manca Velkavrch works as european volunteer at CIPRA International. She collected voices from all partners in this youth project and produced this edition of our podcast. LOCAL was possible thanks to financial support from the Erasmus + programme , LLB Zukunftsstiftung und LIFE Klimastiftung. More information: www.cipra.org/en/news/budding-ideas-and-flourishing-projects and www.cipra.org/de/local (de, fr, it, sl)

Iz naših krajev
Kranj, Laško, Idrija, Žiri

Iz naših krajev

Play Episode Listen Later Nov 16, 2019 17:05


Poročali smo o vlaganjih v prometno infrastrukturo v Občini Žiri, pridobitvi Zdravstvenega doma Idrija, ureditvi kanjona reke Kokre v Kranju ter novi in varnejši podobi Rečiške planinske poti.

Kulturni utrinki
Jakčeva razstaav v Novem mestu - Družina poje Adergas - Obletnica gledališča Idrija - Čufarjevi dnevi

Kulturni utrinki

Play Episode Listen Later Nov 8, 2019 6:08


V Galeriji Krka v Novem mestu je na ogled razstava pastelov Božidarja Jakca ob 120 letnici njegovega rojstva in 30 letnici smrti.KUD Pod lipo Adergas danes ob 19. uri pripravlja že tradicionalno osmo prireditev Družina poje.Idrija obeležuje 250-letnico izgradnje najstarejše zidane gledališke stavbe na Slovenskem, ter 130-letnico ustanovitve Dramatičnega društva Idrija. V Gledališču Toneta Čufarja Jesenice se bodo prihodnjo sredo začeli 32. Čufarjevi dnevi.

Nedeljski izlet
Gačnik na Vojskarski planoti

Nedeljski izlet

Play Episode Listen Later Aug 4, 2019 11:17


Med dolinami Kanomljice, Idrijce in Trebuše leži Vojskarska planota. In čeprav se je do najvišje ležeče vasi na primorskem mogoče podati iz vseh omenjenih smeri, bo za prvič verjetno najboljša pot iz Idrije, pa še ta je ponekod precej ozka. Malo naprej od same vasi, kjer idrijsko občino zamenja tolminska in kjer se Vojsko že prevesi v Trebušo, pa se začne soteska, ki naj bi bila v stari Avstro-Ogrski druga najhujša grapa. Gačnik je pravzaprav potok, ki izvira blizu vasi Vojsko, teče nekaj časa po planoti, potem pa se spremeni v sotesko s brzicami, tolmuni in kar 14 slapovi in se približno 800 metrov niže izlije v Trebušico. Soteska je bila od nekdaj zelo zahtevno brezpotje, po zadnjem žledu pa je ostala v svojem srednjem delu za večino neprehodna. Posebnost Gačnika in odmaknjenost kraja pa sta, kot kaže, očarali številne priseljence. Med njimi je tudi Valerija Verhovnik, nova direktorica Zavoda za turizem Idrija, ki nam je odprla vrata domačije Gačnik, poznane tudi kot kmetija NašRaj in nas skupaj z turističnim vodnikom Urbanom Šlabnikom in zgodovinarjem Matevžem Šlabnikom peljala na ogled slapov, ki so najlepši po dežju.

Prva vrsta
Zoran Predin

Prva vrsta

Play Episode Listen Later Mar 29, 2019 17:11


ZORAN PREDIN: glasbenik, pevec, skladatelj, besedilopisec, pisatelj, kantavtor. Piše zbirke besedil, knjige, glasbo za gledališke predstave, filme in TV serije. Prizorišča, na katerih bo obeležil 40-letnico kariere, so: Ljubljana, Maribor, Sežana, Idrija, Domžale; Čakovec, Varaždin ,Opatija, Poreč, Omiš, Biokovo, Split, Zadar, Šibenik, Dubrovnik, Zagreb, Beograd… Ob tem jubileju nastopa s kantavtorskimi koncerti, predstavitvami svojih knjig, s koncerti skupine Lačni Franc in – ne nazadnje, nastopil je tudi v radijskem studiu 13 v oddaji Prva vrsta. V kantavtorski izvedbi, s kitaro in vokalom, smo slišali: Bolj star, bolj nor, Pridi k meni, Praslovan, Čas beži in Čakaj me.

Nedeljski gost Vala 202
Vladimir Milošević

Nedeljski gost Vala 202

Play Episode Listen Later Feb 3, 2019 34:54


Zanj radi rečejo, da je eden največjih strokovnjakov za psihodramo v tem delu Evrope, a sam na to pravi, da psihiatrija in psihoterapija nista kot tek na 200 metrov, da bi vedeli, kdo je najhitrejši. Iz rojstnega Beograda ga je pot pripeljala v precej manjšo Idrijo, kjer je našel čas za pisanje pred kratkim izdane knjige Psihodrama, Sprememba skozi akcijo, ki je prva knjiga v slovenskem jeziku o psihodrami. Čeprav se je slovenščino učil že pred prihodom v Slovenijo, pa se med sodelavci z idrijskim narečjem v Psihiatrični bolnišnici Idrija najprej ni najbolje znašel.

Pogled v znanost
»Okupacijske meje« v letih 1941-45 v Sloveniji

Pogled v znanost

Play Episode Listen Later Jan 28, 2019 24:59


Tokrat se podajamo v obdobje okupacije takratne »Dravske banovine« v okviru Kraljevine Jugoslavije, ki so jo sredi aprila 1941 po nareku nacistične Nemčije ozemeljsko razkosale 4 okupacijske sile. Režim t. im. »okupacijskih meja« in predvsem raznarodovalna praksa nemških, italijanskih, madžarskih in hrvaških agresorskih sil tudi ob takrat novih mejah, je okvir »spominskega raziskovalnega projekta«, ki ga koordinira Oddelek za zgodovino ljubljanske Filozofske fakultete. V njem sodeluje več zgodovinskih in spominskih društev, raziskovalno pa so vanj vključeni ZRC SAZU, Inštitut za novejšo zgodovino in Pedagoška fakulteta UL. Po četrtkovem predavanju ob otvoritvi območne razstave v okviru projekta, v Mestnem muzeju Idrija na Gradu Gewerkeneg z naslovom “Idrija in Žiri kot obmejno območje 1941-45“, se je vodja projekta, prof. dr. Božo Repe odzval našemu vabilu in najprej osvetlil razloge za resnično dolg naslov, nenazadnje pa razloge za nastanek tega interaktivnega, in na Facebook-u odmevnega projekta, ki se bo sklenil prihodnje leto. Naslov se namreč glasi: »Napravite mi to deželo nemško … italijansko … madžarsko … hrvaško!« Fotografija prikazuje delo na terenu. Betonski temelji nemškega stražnega stolpa na Toškem čelu pri Ljubljani, 3. 4. 2018. Med drugo svetovno vojno je tu potekala meja med nacistično Nemčijo in fašistično Italijo. foto: Božidar Flajšman

Aljoša Novak
Po 12. Rally Idrija

Aljoša Novak

Play Episode Listen Later Oct 31, 2018 23:03


Pregled dogajanja na 12. Rally Idrija in pregled sezone 2018 v DPRS

V sredo
Rok Turk

V sredo

Play Episode Listen Later Sep 26, 2018 51:10


Idrija je ena od zibelk slovenskega relija. Po začetkih v zgodnjih sedemdesetih, je v osemdesetih mesto prvič obiskal znameniti Saturnus, pomemnba prelomnica pa je leto 1990, ko sta začela tekmovati Darko Peljhan in sovoznik Miran Kacin, ki sta z uspehi za ta šport navdušila številne someščane. Eden izmed njih je aktualni državni prvak Rok Turk. Rok je bil najprej njun mehanik, leta 2001 je prvič sam prijel za volan, deset let pozneje je postal evropki prvak v kategoriji dvokolesno gnanih dirkalnikov, lani prvič državni prvak, v vodstvu je tudi dve dirki pred koncem letošnjega prvenstva. Konec tedna Roka Turka čaka peti rally sezone v Poreču, pred odhodom v Istro bo gost Sandija Škvarča v oddaji V sredo.

Nedeljski izlet
Rudnik živega srebra Idrija

Nedeljski izlet

Play Episode Listen Later Apr 15, 2018 10:20


Z garaškim delom so rudarji v 500 letih izkopali za 700 kilometrov rovov. Le delček tega podzemnega labirinta je urejen tudi za turističen ogled. Obiskovalcem je prikazano pridobivanje cinabaritne rude od primitivnih začetkov rudarjenja do njegovega tehnično izpopolnjenega konca. Rudarji so si enolično delo znali popestriti s pristnim humorjem. A zaradi živega srebra so tudi prekmalu zbolevali in umirali. Iz teme rovov v svit življenja, je eden od sloganov, s katerim skrbniki tega dela Unescove dediščine vabijo na obisk Idrije.

Dead Ideas: The History of Extinct Thoughts and Practices
Titoism I: Slovenia from Prehistory to Tito – Balkan History

Dead Ideas: The History of Extinct Thoughts and Practices

Play Episode Listen Later Jul 23, 2017


Today begins our series on the ideology of the communist dictator of the former Yugoslavia, Tito, and I'm telling it specifically from the perspective of my own family's ethnic background, the Slovenians. I give the history of the formation of the Slovenian identity up till Tito's time, so that we will be ready to see Titoism from the Slovenian perspective next time, when we talk about Tito himself. For a video of the mercury mines at Idrija, Slovenia, go here: http://4d.rtvslo.si/arhiv/slovenski-magazin/174472394 Be sure to support the show at www.patreon.com/deadideaspod to get your portrait drawn!