Podcasts about skrb

Medicinske sestre so najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu in predstavljajo temelj vsakega zdravstvenega sistema. Njihova vloga tako v zdravstvenem kot socialnem varstvu je nepogrešljiva. Letošnji mednarodni dan medicinskih sester, ki ga obeležujemo 12. maja – na dan, poteka pod geslom Naše medicinske sestre, naša prihodnost: Skrb za medicinske sestre krepi družbeno blaginjo. Z njim Mednarodni svet medicinskih sester poudarja pomen vlaganj v zdravstveno nego ter opozarja, da je treba nujno sprejeti odločne ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in počutja medicinskih sester. Podrobneje Dragica Karadžić, predsednica strokovne sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v anesteziologiji, intenzivni terapiji in transfuziologiji.

Papež Frančišek je veljal za zagovornika konservativnih stališč Cerkve, kot jezuit pa je bil tudi predstavnik naprednih pristopov pri več družbenih vprašanjih, med drugim pri pomoči revnim. Po besedah frančiškana Mirana Špeliča, profesorja na Teološki fakulteti v Ljubljani, Cerkev nikoli ni bila okostenela v svojem času. Vedno se je odzivala na izzive časov.

Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay

20. marec je svetovni dan ustnega zdravja, zato bomo Svetovalni servis namenili ustrezni skrbi za zdravje zob in ustne votline. Ta je zelo pomembna, saj vpliva na vsesplošno dobro počutje in višjo kakovost življenja. Ustno zdravje ne pomeni le zdravih zob in ni omejeno samo na ustno votlino, ampak je neločljiv del splošnega zdravja. Zdrav življenjski slog namreč vključuje tudi primerno skrb za ustno zdravje. Ta zajema ustrezno prehrano, dosledno skrb za ustno higieno in redne obiske pri zobozdravniku. Kako pogosti morajo biti ti obiski? Zakaj ima toliko ljudi težave z zobmi? Katere so najpogostejše? Kako lahko bolezni zob vplivajo tudi na potek drugih bolezni? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? O vsem tem ta četrtek z gostjo Urško Šavli, doktorico dentalne medicine. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

Kot razumna bitja vsi skrbimo za svoje zdravje. Ne le telesno, ampak tudi duševno in duhovno. Kajti brez celostnega zdravja smo bolni. Lahko smo sicer pri močeh, toda duša in duh nas izdajata, ko nista v ravnovesju, ko sta nevarno obtežena in nas vlečeta k tlom. Ni mogoče, da v takem stanju zaživimo kot ljudje. Polnokrvno, po Božjem načrtu, brez omejitev. Dokler se izčrpavamo v skrbi za zdravo telo, zanemarjamo pa zdravje duše in duha, nimamo od tega ne večje ne trajnejše koristi. V trenutku, ko zbolimo, namreč nimamo opore v čisti duši, ki bi nas tolažila, ne v Božji bližini, ki bi nas pomirjala. Prepuščeni smo sami sebi, volji telesa, ki je zbolelo in hoče ozdraveti. Nastavljamo uho in bi radi čuli, kaj nam sporoča. Se bo kri očistila prostih radikalov? Ali bo mogoče zatreti patogene v dihalih? Ali bo sečna kislina upadla in vrnila zdravje prizadetim sklepom, tkivom? Upamo, vendar jasnega odgovora ni. Pomagamo si z zdravili in zdravniškimi nasveti. Dovoljujemo, da nam kirurgi odvzamejo škodljive tvorbe, ko so nastale – ali da nam po prometni nesreči poravnajo zlomljene kosti. A temeljna dilema ostaja: nikoli ne bo mogoče naročiti zdravega telesa. Pa tudi ko ga imamo, ni zagotovila, da ga lahko obdržimo, čeprav bi se še tako trudili. Če se zavedamo te resnice, je odločitev, kaj je treba storiti, jasna. Zdravje duše in duha je nad zdravjem telesa, tudi ko bi odgovorno skrbeli zanj. Kajti duhovno življenje, vsajeno v plemenito dušo, prinaša človeku Božja spoznanja. Podeljuje notranji mir in nas pripravlja na stanje, ki ga bomo deležni, ko zemeljskega telesa ne bo več, poveličano pa šele nastaja.

Družinsko sodstvo je eno od najpomembnejših in hkrati najbolj občutljivih pravnih področji. V postopkih se tehtajo pravice in upoštevajo okoliščine vsakega konkretnega primera, ključna skrb so koristi otrok. Sodstvo se v družinskih postopkih srečuje s številnimi težavami. Sodni svet ugotavlja, da je stanje skrb vzbujajoče. Da na tem področju močno škripa, je opozorila tudi nedavna sodba evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi odvzeti otroci. O težavah na področju družinskega sodstva v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Gostje: Matej Čujovič, vrhovni sodnik in podpredsednik sodnega sveta; Tadeja Oštir, okrožna sodnica, vodja družinskega oddelka na okrožnem sodišču v Ljubljani; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD Slovenije; Tristan Rigler, klinični psiholog.

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kaj je papež sporočil, ko je odprl sveta vrata v vatikanski baziliki in v zaporu Rebbibia. Na božič je pred tradicionalnim blagoslovom Mestu in svetu papež pozval, naj povsod utihne orožje. Na praznik sv. Štefana pa je spomnil, da si Bog želi odrešiti prav vsakogar. Osrednji pogovor v oddaji je bil na praznik svete družine in po narodnem dnevu molitve za nerojene z Antoniem Tavaresom, ki je posvojil kar 46 otrok, namenjenih za splav. Z leti je ustanovil tudi Skupnost Deteta Jezusa. Slišali ste njegovo zanimivo zgodbo.

40. Slovenski knjižni sejem se ta vikend sklepa, nanj bomo pogledali skozi prizmo nagrad, ki jih vsako leto podeljujejo avtorjem in založnikom. Podelili so tudi Nagrade Igorja Zabela za kulturo in teorijo, ki jo bienalno podeljujejo kustosom, umetnostnim zgodovinarjem, teoretikom, piscem in kritikom za izjemne dosežke na področju vizualne umetnosti in kulture srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ob visokem življenjskem jubileju akademika Andreja Jemca so v Slovenski matici pripravili slavnostni simpozij z naslovom Transformacije in konstante. Slikarski opus Andreja Jemca v dispozitivu časa. Z bogatim programom te dni obeležujejo 50-letnico profesionalizacije Lutkovnega gledališča Maribor. Bela krajina v odsevu sedmih tisočletij je prenovljena razstava, ki so jo ta teden odprli v Metliki, v Loškem muzeju pa so na ogled postavili novo stalno zbirko starih knjig. Vabimo vas k poslušanju!

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij.

Dobro jutro, cenjene poslušalke in poslušalci. Dva meni ljuba odlomka iz Svetega pisma sta v Matejevem in Lukovem evangeliju in imata naslov: Zaupanje in zaskrbljenost ter Skrb in strah. Navedla bom samo vrstico ali dve: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo« (Mt 6,34) ter: »Prodajte svoje premoženje in dajte vbogajme. Naredite si mošnje, ki ne ostarijo, neizčrpen zaklad v nebesih, ki se mu tat ne približa in ga molj ne razjeda. Kjer je namreč vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« (Lk 12,33–34) Besed Svetega pisma ne gre vedno razumeti dobesedno, o tem pričajo tudi številne razlage strokovnjakov za biblična vprašanja, a te le redko kdo vzame v roke. Kako tudi ne, saj so včasih razlage celo debelejše od posameznih svetopisemskih knjig. Na citirane svetopisemske vrstice se spomnim vedno, kadar je moj dan težak in želim poiskati ravnovesje med delom in življenjem. V mislih imam tisto delo, ki polni mojo mošnjo. V preteklosti se je večkrat osušila, v njej nikoli niso žvenketali zlatniki. Novci, ki so mi jih namenili, so bili bolj podobni Judeževim srebrnikom. A če gre verjeti svetopisemskim besedam, imam mošnjo, ki ne ostari in je neizčrpen zaklad v nebesih. Šele ko mi je znova uspelo vzpostaviti ravnotežje med življenjem in nalogami, ki so mi jih nalagali drugi, po večini s polnimi mošnjami, nisem bil več v skrbeh za jutri. Upam, da niste pomislili, da živim iz dneva v dan. Za delo porabim ravno prav časa in srebrniki se spreminjajo v zlato, čeprav jih je mogoče manj kot v preteklosti. Tudi skrbi imam vsak dan več, sem pa tja se v moje kosti zaleze strah. Zato živim in delam za današnji dan. Odkar se je v moje življenje prikradla čedalje pogostejša tiha spremljevalka starejših, še toliko bolj razumem svetopisemske besede: »… Ne skrbite za življenje, za to, kaj boste jedli, ne za telo, kaj boste oblekli. Saj je življenje več kot jed in telo več kot obleka.« (Mt 6,22–34) Tako se mi sestavlja teden, mesec, leto … medtem ko je dnevu dovolj njegovo zlo. A poleg zla, ki pride v naše življenje nenadoma kot pomladni dež z neba in nas po navadi najde nepripravljene, okoli nas raste še eno. Vaše in moje zlo. Tisto, ki ga sejemo sami. Tako jaz kot vi. Zlo sejemo na delovnem mestu, v družini, med prijatelji … In tako polnimo življenjske mošnje z zlatniki dvomljive vrednosti. Zato, ker nam nikoli ni dovolj in nas človeška zloba ničesar ne izuči. Seveda moramo danes poskrbeti, da ne bomo lačni in goli hodili po svetu, saj bi nas kdo hitro razglasil za čudake ali bi nas celo kam odpeljali. Mogoče vam v današnjem jutru želim samo sporočiti, da bo dan že sam poskrbel za svojo težo, zato mu ne nalagajmo preveč. Pa še nekaj: lepa obleka in polna mošnja zlatnikov ne očistita umazanije naše duše. Tudi vbogajme ne.

Organizacije za pomoć osobama koje pate od poremećaja u prehrani pozdravile su novo objavljenu strategiju vlade Viktorije za koju izvršna direktorica organizacije Eating Disorders kaže da utire put pristupačnijoj skrbi koja je usmjerena na individualce. Prevalencija poremećaja prehrane porasla je od pandemije korona virusa, a prema istraživanju društvene mreže također su bile čimbenik porasta među mladima.

Ko je Sigmund Freud spoznal, da lahko simptome čustvene stiske včasih lajša preprosto s tem, da se s svojimi pacienti pogovarja na poseben način, je bil hkrati zbegan in navdušen. Leta medicinskega usposabljanja so ga namreč pripravila na to, da je na ljudi gledal le kot na biološko in kemično bitje. Sklepal je, da simptomi težav, kot so tesnoba, depresija ali fobija, kažejo na fiziološko motnjo, ki se jo da zdraviti edino z zdravili. Če bi Freud bral svetopisemsko knjigo pregovorov, bi morda ob ugotovitvi, da lahko imajo besede tako močan vpliv, bil manj presenečen. Prisluhnite, kako Sveto pismo opisuje moč besed: “Smrt in življenje sta v oblasti jezika” (Prg 18,21). Čeprav je jezik majhen del našega telesa, ima izjemen vpliv. Besede, ki jih izgovarjamo z njim, imajo resnično moč, čeprav se tega ne zavedamo ali pa smo do tega velikokrat preprosto ravnodušni. Nekatere naše besede so plitke in plehke puhlice, čeprav morda zvenijo zelo vljudno. Fraze, kot sta “Lepo te je videti!” ali “Kako si? Že celo večnost se nisva srečala!”, so velikokrat le elegantna krinka za sporočilo: “Ohrani distanco; sem le vljuden!” Spet druge besede imajo moč raniti in zaznamovati za vse življenje. Neprimerna šala, kritiziranje ali posmeh lahko osramotijo, povzročijo zagrenjenost in prinesejo dolgotrajno čustveno bolečino. Dobra novica pa je, da so tudi besede, ki lahko blažijo bolečino in spodbujajo. V Pregovorih beremo: “Skrb v srcu tare človeka, dobra beseda pa ga razveseljuje” (Prg 12,25) in “Prijazne besede so satovje medu: sladke za dušo in zdrave za telo.” (Prg 16,24) Srčni spodbujevalnik je majhna naprava, vstavljena v prsni koš, ki uravnava nereden srčni utrip. Ob pomoči električnega impulza proži srčni utrip, da se srce krči z normalno frekvenco, ter se tako uporablja za zdravljenje motenj srčnega ritma. Motnja srčnega ritma ali aritmija, ki je najpogosteje zdravljena z vstavitvijo srčnega spodbujevalnika, je bradikardija oziroma prepočasen ritem srca. Takrat srce ne more zagotoviti zadostnega pretoka krvi po telesu, to pa človek občuti kot utrujenost, težko dihanje, vrtoglavico ter občasne izgube zavesti. Zelo hude motnje srčnega ritma lahko v izjemnih primerih ogrožajo tudi življenje, zato ta mala naprava lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Kaj ko bi se odločili, da bomo danes uporabili več besed, ki bodo delovale kot srčni spodbujevalnik? Uporabimo besede, ki bodo ljudi okrog nas, katerih ritem življenja je postal prepočasen, so se utrudili ali pa jim je zmanjkalo sape in moči, da bi nadaljevali, spodbudile in opogumile, da kljub oviram in izčrpanosti vztrajajo in gredo naprej. Upoštevajmo nasvet apostola Pavla iz pisma Efežanom: “Ne govorite kaj slabega o drugih. Če kaj rečete, naj bo v korist tistemu, s katerim se pogovarjate.” (EF 4,29 ŽNZ)

V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.

Skrb za starejše in bolne rojake, novi izzivi ob priseljevanju študentov in mladih družin v velemesta, pomanjkanje duhovnikov - vse to so bile teme pogovorov slovenskih izseljenskih duhovnikov v evropskih državah, ki danes v okolici Salzburga zaključujejo redno jesensko srečanje imenovano pastoralna konferenca. Pridružil se jim je tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Predstavil jim je aktualno dogajanje v Cerkvi na Slovenskem ter dogajanje v družbi in v Evropi. Graditev malih občestev, vključevanje laikov v pastoralo ter skrb za kulturo, jezik in poznavanje lastne identitete so glavni aksiomi duhovnikov in pastoralnih sodelavcev, ki jim predseduje slovenski župnik v nemškem Muenchnu Dori Pečovnik. Škof Jamnik je duhovnike nagovarjal tudi, da ob prihajajočem svetem letu okrepijo upanje, ki se na poseben način znova rojeva v občestvih, ki skupaj molijo in obhajajo zakramente.

Oktober je običajno mesec, ko se začnemo spraševati, ali je že čas, da rastline, ki niso prilagojene na mraz, prestavimo v notranje prostore. Kam, kdaj in kako? Na vprašanja o najpogostejših težavah s prezimovanjem rastlin pa tudi o skrbi za sobne rastline v hladnejših mesecih bo v torkovem Svetovalnem servisu odgovarjala doktorica biologije Blanka Ravnjak. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

Razumijevanje funkcioniranja stomatološke skrbi u Australiji može biti ključno za očuvanje zdravlja i dobrobiti. U ovoj epizodi Vodiča za useljenike pokrit ćemo osnove stomatološke njege za odrasle i djecu u Australiji, s naglaskom na pristup ovim uslugama, uključene troškove te ključne savjete za održavanje zdravlja zuba kako bi vaš osmijeh ostao blistav.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found on the SBS Croatian website.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found on the SBS Croatian website.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Križi in težave nekaterih ob-mariborskih občin z odpravljanjem škode po neurjih s točo. - Protipoplavni ukrepi na in ob potoku Kobila bi v Šentjerneju omogočili nove stanovanjske pozidave. - Skrb za bolnika z demenco je za svojce velik fizični in psihični zalogaj. - Med turisti na Koroškem je največ zanimanja za ogled rudniškega podzemlja Pece s kajakom.

Australsko stanovništvo koje progresivno stari je kulturno i jezično raznolikije nego ikad prije. Ova promjena zahtijeva od ustanova za skrb o starijim osobama kao i od onih koje pružaju palijativnu njegu da svoje djelovanje prilagode različitim kulturama na mnoštvo različitih jezika.

Tedensko izkazovanje nezadovoljstva z našim premierjem je pretekle dni prineslo zanimivo epizodo, ki je nekoliko drugačna od običajnih. Ob že nekoliko dolgočasnih očitkih o nesposobnosti se je tokrat ob Golobovem ravnanju pojavila dilema, ki je zaradi kompleksnih okoliščin vzbudila zanimanje tudi pri vaši najbolj priljubljeni analitični oddaji.Okoliščine so sicer na prvi pogled preproste in prav tako na prvi pogled je premier ponovno ustrelil kozla. Šlo pa je tako. Švicarji so priredili mirovno konferenco za Ukrajino, Golob pa je šel raje gledat Dončića v Dallas. V svojo obrambo je pojasnil, da se je za pot čez lužo odločil šele zatem, ko se je prepričal, da gre Ruse in Ukrajince mirit gospa predsednica. Ampak javnost je šla v strelske jarke, ker: kaj se pa to pravi, vprašanja o življenju in smrti, geopolitični prihodnosti, svetovnem redu, nevarnosti tretje svetovne vojne in podobno zamenjati z veseljem ob gledanju uspešnega metanja žoge skozi obroč! Na prvi pogled ima javnost seveda prav, kajti v opisu del in nalog predsednika vlade so mirovne konference mnogo višje na lestvici od košarkarskih tekem. Ampak ko javnost enoglasno linča vsakokratnega slovenskega premiera, je vedno pametno pogledati problem od blizu. Kot to storimo v naslednjih nekaj minutah. Najprej bodimo realistični glede udeležbe Slovenije na mirovnih konferencah. Niso nas pogosto vabili. Oziroma, sploh nas niso vabili. Še ko smo bili znotraj katere druge večnacionalne tvorbe, so nas odganjali od mize. Če kongres Svete alianse v Ljubljani leta 1821 obravnavamo vsaj na simbolni ravni kot mirovno konferenco, so celo pri Tavčarju Rusi omenjeni večkrat kot Slovenci. Pa je bil kongres pri nas doma! V povojnem Parizu so med debato o naši zahodni meji iz sobe poslali celo jugoslovansko delegacijo – kaj bi šele storili samo s slovensko … Hočemo povedati, da je naš geopolitični vpliv omejen zaradi preprostega dejstva, ki se je v teh zadnjih nekaj stoletjih neštetokrat izkazalo kot pravilno: "Ker smo majhni in neznatni, smo tudi neupoštevani." Če povsem odstranimo nacionalni ponos in samopoveličevanje – tudi če bi Golob sedel v Švici, bi bilo njegovo mnenje, mnenje naše vlade in s tem mnenje našega naroda – nepomembno. Za zastopanje nepomembnih mnenj pa imamo na srečo v Sloveniji institut predsednika države. Tisti bolj poduhovljeni na tem mestu dvignejo pravičniški prst, češ da ne gre samo za geopolitično merjenje moči in da lahko tudi majhne države znotraj mednarodnih odnosov s svojo držo, nastopom, ali vzorom opozarjajo na etične standarde in posledične zdrse. Res je, a zavzeti moralno utemeljeno stališče glede konflikta na evropskem vzhodu je, kot smo se v teh preteklih dveh letih naučili, Sizifovo delo. Vsaki, še tako globoki človeški tragediji sčasoma poteče rok trajanja in na koncu jo zamenja cinizem politike in orožarske industrije. Ob tem pa obstaja še ena plat mirovne konference v Švici. Še preden se je začela, je bilo z izjavama predsednikov obeh vojskujočih se strani jasno, da bo neuspešna. Vsaj glede miru. Sedeti tam v veri, da se kuje kakršna koli oblika miru ali vsaj majhna možnost za prekinitev ognja, bi bilo naivno. Tako je konferenca bila namenjena samo za nekaj splošnih izjav in kot nabirka novih milijard za vojaško pomoč Ukrajini. Sklepati orožarske posle na konferenci o miru pa je vsaj toliko smešno, kot je tudi tragično. Obstaja sicer majhna možnost, da se je premier vsega tega zavedal ter je z neudeležbo na konferenci poslal svetu glasnejše sporočilo, kot bi ga z udeležbo. Večja možnost pa je, da premier tako daleč ni razmišljal in si je samo želel videti igrati Dončića. Glede na rezultat tekme, ki se je je udeležil, je bilo zagotovo bolj zanimivo v Dallasu kot v Švici. In zdaj k političnim konotacijam obiska v Ameriki. Skrb za prepoznavnost in dobro podobo Slovenije v tujini je v opisu nalog prvega ministra pomembna kategorija. In če smo ugotovili, da bi bil v Švici praktično neviden, je nekaj besed z Luko Dončićem pred tekmo zaleglo za celoletne napore polovice diplomatskega zbora slovenskega zunanjega ministrstva. Naključno te dni pri nas proslavljamo, ker smo se po zaslugi ruskih vohunov z novičko znašli na straneh Wall Street Journala. Na straneh vseh športnih in večine ostalih medijev v Združenih državah pa se dnevno znajdemo po zaslugi Luke Dončića. Če vzamemo samo mantro zadnjih tridesetih let razvoja naše dežele, ki se glasi: "prepoznavnost, prepoznavnost in še enkrat prepoznavnost", ni niti približno ne objekta in ne subjekta, ki bi za prepoznavnost Slovenije naredil toliko, kot naredi Luka Dončić. Melanija bi lahko bila blizu, če ne bi slovenstva skrivala kot kača nog, uspešno nas promovira še kakšen športnik, pa recimo Laibach, potem pa se konča. Meriti vrednost posameznika glede na njegov prispevek k prepoznavnosti domače dežele je sicer bizarno, a korelacijo med uspešnostjo države in njeno prepoznavnostjo v tujini smo vzredili sami. Kaj je torej pomembnejša udeležba predsednika slovenske vlade: na brezupno načelni ravni podpreti mir, ki praktično ni mogoč, ali pa podpreti športnika, ki nedvoumno prispeva h globalnemu vedenju in zavedanju o Slovencih kot narodu in Sloveniji kot državi.

Živimo v času, ko se nam vsem mudi, ko nimamo časa, ko lovimo svojo senco, ko imamo občutek, da zamujamo roke in termine. Vse to nas pripelje do velikih obratov in delujemo samo še na instantnih principih. Instantna kava, instantna juha, instantna zabava, pa instanten ... Naš svet in družba delujeta po načelu: pritisnem na gumb in se zgodi. Google vse ve, zdaj in takoj. Pritisnem na gumb in dobim odgovor o temperaturi snega na Aljaski, o korupciji v Argentini, o potresih. Vse to po najkrajši poti in zdaj. Po drugi strani ugotavljamo, da stvari niso vedno tako preproste in jih ne moremo doseči s pritiskom na gumb: starši ne morejo vzgajati otrok s pritiskom na gumb, na dopust tudi ne moremo iti, kadar bi si zaželeli ... Današnji evangelij pa nam ponudi v razmislek človeka, ki "vrže seme v zemljo" (Mr 4,26). Sejalec opravi svojo dolžnost in vrže seme, rast pa prepusti Bogu. Ko poseje seme, si želi, da bi zraslo in obrodilo sad, a za to ne more ničesar storiti, upajoč, potrpežljivo in ponižno čaka. Gre za krepost, ki je danes težko razumljiva in še težje sprejeta. Za papeža Janeza XXIII. govorijo, da prve dni po izvolitvi ni mogel spati. Skrb, ali bo dovolj dobro vodil Cerkev, mu ni dala spanca. Neke noči je le malo zadremal. Sanjalo se mu je, da je prišel k njemu Kristus in mu dejal: "Janez, Cerkve ne vodiš ti, ampak jaz! Kar mirno spi, ko boš opravil svoje delo!" Od takrat je bil papež, ki se je s pogumnimi dejanji zapisal v zgodovino Cerkve, miren. Zaupanje v Boga ne pomeni nedelavnosti. Pomeni, da bomo storili, kar moramo storiti. A takoj zatem moramo priznati, da ni vse v naših močeh. Sporočilo današnjega evangelija je pomenljivo tudi za današnji čas. Podoba o gorčičnem zrnu, "ki je manjše od vseh semen na zemlji", nam sporoča, da more Bog iz majhne stvari, ki jo imamo ljudje, narediti veliko stvar. Dobra beseda, ki jo izrečemo o drugem človeku, je lahko za nekoga začetek nove poti. Brez prvega koraka ni drugega, brez prvega koraka človek nikoli ne pride do cilja. Bodimo sejalci dobrote, optimizma in veselja tudi danes.

Človek se po navadi razveseli, da bo praznoval. Taka je vsaj njegova prva misel. V njem se vzbudi pričakovanje, ki se opira na izkušnje s prejšnjih praznovanj, dogodkov, ki so se mu zapisali v srce. Tako je med nami, ki smo prijatelji. Imamo dragocene odnose in želimo doživljati stvari skupaj. Lahko bi se samo zahvalili za vse, kar nam je dano, za odnos, ki ga imamo. Vemo, da je nekaj prelepega, ko začutimo drug drugega, lahko se nasmejemo, iskrimo ob naših večnih primerjavah, se razumemo v težavah, se dobrohotno veselimo tudi majhnih uspehov vsakega izmed nas. Vsak praznik, ki živi v naših dušah kot del omike, sproži poseben občutek, zagon za to, da se premaknemo v neko smer, morda po utečeni navadi ali pa v kaj novega. Začnemo pripravo na dogodek. Vsak izmed nas na svoj način prispeva k temu, da je ozračje sproščeno, toplo, igrivo, a hkrati poskrbi za vse, kar nam lahko polepša praznovanje. Z leti je priprav vedno manj. Nihče ne pozabi poskrbeti tudi zase, za to, da se praznovanje ne bo po nepotrebnem spremenilo v problem. Pa vendar, tudi problem, ki ga nismo predvideli, lahko okrepi prijateljstvo. Kot tisto noč. Bila je ledeno mrzla noč s kristalno čistim snegom. Pešačili smo čez polja in gozdove po škripajočem snegu. Zvezdnato nebo. Svetilo nam je na milijone zvezd. Samota. Imeli pa smo tudi svoje svetilke. Sprva smo živahno klepetali med seboj, potem pa smo utihnili in začutili globino tišine. Nikjer nobenega prometa. Tišina je bila tako močna, da je delovala kot en sam velik, topel objem. Mraz se je zarezal v obraz, v pljuča. Zazdelo se mi je, da bom kmalu potrebovala zdravilo za lažje dihanje. Bolje, da to takoj storim, sem se odločila. Pobrskala sem po nahrbtniku, a zdravila ni bilo. Nedaleč stran se je iz nekega naselja v nebo pognala raketa. Odločila sem se, da prijateljem povem, kaj se mi dogaja. Pozabila sem nujni pripomoček za pohod. Neprijetno sem se počutila. Potem sem začutila roko. Skrb in razumevanje. Vsi so bili eno z menoj. Nič mi niso očitali. Vodja je povedal, da je v resnici naš cilj tisto naselje. Raketa. To je bilo znamenje zame, da je tam zatočišče, da je rešitev blizu. Hvala za vse, mi je pelo srce, ko smo na toplem, v prijaznem gostišču pili čaj. Hvala za prijatelje, za vse ljudi, za to, da lahko doživljam dobroto, prijazno pomoč. Topel napitek mi je pomagal, nekdo je prinesel še zdravilo, ki sem ga potrebovala. Kot majhen čudež. Ali pa velik. In igra luči, ki je sijala z neba, se je prepletala z našim praznovanjem, objela nas je Luč, ki je bila z nami in smo jo čutili skupaj, v dobrem in slabem povezani prijatelji.

Marinka Poštrak je gledališka ustvarjalka, dramaturginja, ki je v zadnjih dveh desetletjih in pol scela prenovila in odločilno zaznamovala Prešernovo gledališče Kranj. S svojo vizijo je tlakovala pot gledališču, ki živi, diha in se kritično angažirano odziva na družbo iz katere raste. Najsi bo to mesto Kranj, Slovenija, Evropa, svet. Njen mandat vodje umetniškega oddelka se je v Prešernovem gledališču pred dvema letoma iztekel. Na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame, je Marinka Poštrak prejela nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. Pred mikrofon smo jo povabili v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju pogovora o snovanju kritičnega gledališča, vetru demitizacije, igralskem ansamblu kot stebru in identiteti gledališča in še mnogočem. foto: Nada Žgank, osebni arhiv Marinke Poštrak

Živimo v hiši skupaj z mamo, ki ima 85 let. Po možganski kapi 11 let nazaj se je življenje zanjo močno spremenilo. Spremenilo se je tudi za tiste, ki živimo z njo in skrbimo zanjo: to sta sestrina in naša družina. Mami že nekaj let sama skoraj ničesar več ne zmore. Lahko pije in si kaj nese v usta, ob pomoči naredi nekaj korakov. Pri vsem ostalem rabi našo pomoč. Ne govori prav veliko, razume vse. Živi doma. To je bila od nekdaj njena velika želja. Je izjemno potrpežljiva in dobronamerna. V nedeljo sem praznovala rojstni dan. Mami sem povedala: »Veš, danes imam rojstni dan. Hvala, ker si me rodila.« Ponudila mi je roko, češ, vse najboljše, pomežik in en brezzobi nasmeh. Zobna proteza namreč največkrat počiva v lončku.

Deklica se je sprehajala po ulici s svojim ...Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Skrb za ustno zdravje s primerno higieno in rednimi pregledi pri zobozdravniku je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, tako med otroki kot med odraslimi in starostniki. Kako pogosti morajo biti obiski zobozdravnika? Kolikokrat na dan si je priporočljivo umiti zobe? Kako izbrati pravo ščetko in zobno pasto? Sta zobna nitka in ustna vodica obvezna pripomočka? O tem v sredinem svetovalnem servisu z gostjo, ustno higieničarko Tadejo Klemenčič iz ZDL Moste - Polje. Pokličite nas ali nam pišite tudi vi!

V okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani so danes predstavili spletni portal dvojezičnega gledališča na avstrijskem Koroškem SloGled. Julija Schellander-Obid, ki je tudi podpredsednica Slovenske prosvetne zveze, je naglasila, da je gledališka dejavnost med najpomembnejšimi oblikami kulturne dejavnosti in imam poleg zborovske zelo staro tradicijo v velikem številu društev. Na portalu SloGled.at so v slovenskem in nemškem jeziku med drugim objavljeni termini, informacije o predstavah, skupinah, režiserjih, abonmajih, festivalih, gledališka besedila, posnetki, plakati ... Da gre za res pomembno dejavnost, pokažejo številke: slovenske gledališke strukture na avstrijskem Koroškem pripravijo okoli 20 premier in več na sezono, glavnino predstavljajo otroške in mladinske predstave. Skrb za delo z gledališkim naraščajem je zelo pomembno, je še povedala vodja projekta Slogled.at Julija Schellander-Obid. Za slovensko gledališče na avstrijskem Koroškem so značilni tudi visoka stopnja organiziranosti, strokovnosti in profesionalizacije.

V oddaji smo gostili Aleša Abrama iz Društva ljubiteljev eksotičnih živali Bioexo. Povedal nam je, kako pravilno skrbeti za te živali, kakšno okolje potrebujejo in kdaj moramo biti previdni pri rokovanju z njimi.

Čeprav je ločitev neprijeten dogodek v življenju, se je treba dogovoriti o skrbi za otroke in njihovo preživljanje ter razdeliti premoženje. Naša gostja je bila odvetnica Nina Radulovič.

Nato se je vrnil z njima in prišel v Nazaret ter jima je bil pokoren. In njegova mati je vse, kar se je zgodilo, shranila v svojem srcu. Jezus pa je napredoval v modrosti, rasti in milosti pri Bogu in pri ljudeh (Lukov evangelij 2, 51-52).

Do petka je v teku spletno glasovanje za naj evropski projekt po izboru ljudstva na na natečaju “ARIA 2023”. Namen tega natečaja je spodbuditi izmenjavo navdihujočih primerov dobrih praks, ki se odvijajo na evropskem podeželju in so sofinancirane iz sredstev skupne kmetijske politike. Tudi letos so v okviru natečaja izbrali 24 projektov iz celotne EU, v Sloveniji pa smo lahko ponosni, saj nas letos zastopata kar dva. Tokrat več o projektu Mreža vodnih poti v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki ozavešča o pomenu čiste pitne vode in premišljenem vključevanju le-te v turistično ponudbo.

Kibernetski napad na skupino Holding Slovenske elektrarne, v katerem so napadalci zaklenili številne datoteke, ni klasičen izsiljevalski napad, meni strokovnjak za varnostna vprašanja Janez Stušek. Glede na to, da je napad trajal dlje časa, preden so ga odkrili, pa Stušek opozarja, da najverjetneje ni omejen le na HSE. Skrb vzbujajoče je tudi, da so nekateri uporabniški računi dostopni za nakup na temnem spletu. Drugi poudarki: - Iz Gaze poročajo o kršitvah prekinitve spopadov. - Svet Evrope svari pred škodljivo retoriko na Balkanu. - Trajnostni razvoj Slovenije ovira tudi slab javni promet.

Danes praznujemo dan reformacije, ko obujamo spomin na versko, družbeno-politično in kulturno gibanje v 16-tem stoletju, ki je postavilo temelje za kulturni razvoj slovenskega ljudstva. Reformacija je prinesla prvo knjigo v slovenščini in s tem knjižni jezik. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na osrednji slovesnosti v Lendavi sinoči poudarila pomen literature za razvoj kritičnega mišljenja, ki ga kot državljani potrebujemo tudi pri političnih odločitvah. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj 20 dni. - Izrael v enem dnevu obstreljeval več kot 300 ciljev v Gazi. - Madžarska blokira dodelitev nepovratnih sredstev Ukrajini.

Procjenjuje se da će 1.2 milijuna Australaca ostvariti koristi od povećanih subvencija za dječju skrb koje je savezna vlada uvela s početkom nove financijske godine. No, stručnjaci tvrde da je to dvosjekli mač koji prijeti povećanjem potražnje u vrijeme nestašice radne snage i visoke inflacije.

V četrtkovem Svetovalnem servisu po devetih se nam bo v studiu Prvega pridružila Romana Marolt, učiteljica frizerstva s srednje frizerske šole v Ljubljani. Govorili bomo torej o laseh in lasišču. Imate težave s suhimi, krhkimi lasmi, morda mastnimi? Kako se lahko pobarvate čim bolj naravno? Kako skrbeti za lase najmlajših? To je nekaj iztočnic za oddajo, v kateri bodo dobrodošla tudi vaša vprašanja. Pokličite ali pišite na prvi@rtvslo.si.

Tržaški pesnik, pisatelj in urednik Marko Kravos se je rodil v južni Italiji, šolal se je na slovenski klasični gimnaziji v Trstu, študiral je slavistiko v Ljubljani. Leta 1966 je sodeloval pri ustanovitvi revije Zaliv in jo sourejal do leta 1970. Bil je docent in predavatelj za slovensko književnost na Univerzi v Trstu ter urednik Založništva tržaškega tiska. Bil je tudi tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega centra PEN. Izdal je več deset pesniških zbirk in knjig za otroke, prejel je nagrado Prešernovega sklada in več italijanskih nagrad. Njegova dela so prevedena v mnoge jezike, tudi sam prevaja iz hrvaščine, italijanščine in španščine. Ob jubileju Marka Kravosa je razveseljivo, da pesnik še vedno ustvarja – in duhovito komentira svet okrog sebe. Foto: Borut Živulovič / BoBo

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij.

Nekdo, ki odvrže nevarne odpadke v nezaščiteno naravno okolje, prav gotovo stori velik greh, saj uničuje Božje delo in ogroža življenje številnih živih bitij.

Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?Sogovorniki dr. Brigita Skela Savič, članica izvršnega odbora Srebrne niti, soavtorica zakona, doktorica kadrovskega managementa, redna profesorica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin na Jesenicah, vodja študijskih programov 2. in 3. stopnje ter pogodbena sodelavka na doktorskem študiju javnega zdravja na Medicinski fakulteti UL; dddr prof. Andrej Pleterski, vodja delovne skupine za pripravo zakona in član izvršnega odbora Srebrne niti; dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije za medicinsko etiko na Ministrstvu za zdravje. Zapiski predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Zbiranje podpisov državljanov za podporo predlogu se bo začelo v ponedeljek, 24. 4.

V epizodi #88 je bil moj gost Dejan Meh Savić, filozof in okoljevarstvenik. Ukvarja se s področjem podnebno energetskih tematik. Med 2010 in 2018 je deloval kot predstavnik Greenpeace v Sloveniji, kjer je deloval kot predstavnik za podnebno energetsko področje. S svojim iskrenim pristopom se zavzema za prihodnost planeta. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Okoljevarstvo in družbeni problemi Ekstremne podnebne spremembe Kapitalizem, industrijska revolucija in razvoj Afrika in države v razvoju Razviti svet, cenovno dostopna tehnologija Plinska kriza Alternativa plina, jedrska energija in odpadki Sončna energija, elektrarne in električni avtomobili Kaj bi vi naredili za sebe in bi bilo dobro tudi za izboljšati svet? ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Agencije za udomljavanje djece su tijekom "Tjedna udomljavanja" uputile hitan poziv Australcima tražeći od njih da udome djecu kojima je potreban dom. Procjenjuje se da je na nacionalnoj razini potrebno tisuće novih udomitelja za zadovoljavanje rastuće potražnje.

Najnoviji statistički podaci pokazuju da je u Australiji nešto više od tri četvrtine žena bilo na pregledu unutar prvih 14 tjedana trudnoće. Žene za koje je manje vjerojatno da će potražiti skrb u prva tri mjeseca trudnoće uključuju žene rođene u inozemstvu i mlađe žene. Zdravstveni djelatnici kažu da pregledi u ranoj fazi trudnoće mogu napraviti značajnu razliku u budućnosti.

This is „Easy Croatian“– a weekly podcast brought to you by SBS Croatian and the Croatian Studies Centre at Macquarie University. “Easy Croatian” is intended for those learning or wanting to brush up on their Croatian. News is written in simpler and shorter sentences and read at a slower pace. Before we move on to the feature, you will hear some of the more complex vocabulary and expressions, followed by their English translations. The transcript, as well as a short quiz, can be found below.

V času izrazitih podnebnih sprememb, katerih posledice lahko nemočno opazujemo to poletje, pogosteje razmišljamo o razlogih, s katerimi se je človeška vrsta potisnila v to spiralo. Ker posledice občuti vsak od nas in na vsakem koraku, tudi pogosteje razmišljamo o rešitvah, ki bi pripomogle k zmanjšanju ali vsaj omilitvi posledic podnebnih sprememb. Svetovna politika pri zavezah o okoljskem ukrepanju ni enotna, zato so oči javnosti znova in znova uprte v napredni del stroke z vseh področij, ki že desetletja ne samo opozarja, temveč tudi išče rešitve, kako te posledice omiliti, kako na inovativen način vsaj malo zasukati neusmiljeno kolesje trenutnega gospodarskega modela. A ne glede na to, da so največji onesnaževalci veliki gospodarski sistemi, vsak posameznik hote ali nehote prispeva delček k tej uničujoči zgodbi. Ste se kdaj vprašali, kakšen ogljični odtis ima ena sama samcata objava na družabnem omrežju? Nekaj zanimivih ugotovitev, primerov in rešitev bomo zabeležili v tokratni Intelekti.

U istrazi koju su pokrenuli na SBS-u otkrivena je široko rasprostranjena zabrinutost oko primjene lijekova u ustanovama za njegu i skrb starijih osoba diljem zemlje. Istraživački novinari i djelatnici ustanova skrbi kažu da problem nadilazi korištenje antipsihotika za smirenje pacijenata i da ga ja potrebno hitno riješiti.

Australske obitelji plaćaju i do 188 dolara dnevno za skrb o djeci, što mnogima predstavlja veliko financijsko opterećenje. Kako su izbori sve bliže, obje velike stranke najavljuju svoje programe kako bi skrb o djeci učinili pristupačnijom većem broju roditelja. 

Stanovanje je za človeka ena pomembnejših materialnih dobrin, saj mu zagotavlja dostojanstvo in predvsem socialno varnost. Stanovanja so pogosto v večstanovanjskih zgradbah, posledica tega pa je, da se lastniki pogosto soočajo z različnimi dilemami in težavami. Skrb za upravljanje, vzdrževanje zgradbe v večini primerov prevzame upravnik. V katerih primerih je obvezen? V katerih zgradbah je obvezen rezervni sklad? O tem in še o drugih pravilih upravljanja večstanovanjskih zgradb se bomo v svetovalnem servisu v sredo pogovarjali z Anito Hočevar Frantar, vodjo sektorja za stanovanja na ministrstvu za okolje in prostor.

Diplomirana slikarka in oblikovalka pri svojem delu povezuje umetnost in ljubezen do živali, vodi mačjo svetovalnico, izobražuje o dobrobiti in vedenju mačk, sodeluje z zavetišči za živali, s skrbniki in stroko.