Področje medicine je obširno, razvoj pa izredno hiter. Težko je slediti vsem novostim, ki so zaradi zapletenih postopkov uvajanja včasih že rahlo zastarele. Pa naj bodo to nove diagnostične metode ali pa tiste, ki so zaradi izpopolnjenih naprav bolnikom prijaznejše. V oddaji govorimo tudi o postopki…
Najpogostejše obolenje ledvic je kronična ledvična bolezen (KLB). Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Ti pogosto tožijo, da imajo težave s kožo. Ta je pogosto suha in srbeča, mehurjasta in vneta. Kronična ledvična bolezen pa prizadene tudi nohte. Dermatološke bolezni imajo lahko za bolnike velike posledice, pravi Dominik Škrinjar, dr. med. V Ultrazvoku bo svetoval o zdravljenju in negi kože ob kronični ledvični bolezni. Foto: Nickyay/ Wikimedia, cc Lindsayjevi nohti (v angleščini) TUKAJ O KLB z nefrologom Škobernetom TUKAJ Koža in sladkorna bolezen tipa dve TUKAJ
Svetuje Dominik Škrinjar, dr. med. Ljudje s sladkorno boleznijo večkrat potarnajo nad različnimi težavami s kožo. Dominik Škrinjar, dr. med., pravi, da so pri njih pogostejša različna vnetja kože in okužbe z glivicami, rane in razjede. V medicinski oddaji Ultrazvok podrobneje tudi o akantozi kože, ki je značilna za diabetes, in tudi o vedno bolj izpostavljeni povezavi med sladkorno boleznijo tipa 2 ter luskavico. Akantoza kože TUKAJ
Od 10 do 30 odstotkov tistih, ki so preboleli covid, v blagi ali težki obliki, trpi za dolgim covidom»Moje telo je v celoti okvarjeno,« pravi Bojan Ambrožič, ki se že več kot dve leti bori z dolgim covidom. Namesto, da bi se mu zdravje izboljševalo, se mu poslabšuje. Lani je tako v postelji preležal kar 280 dni. »Trenutno živim dobesedno v hišnem zaporu – no, bolj realno sem še precej bolj omejen: sem v zaporu lastnega telesa,« dodaja. Več o njegovih zdravstvenih težavah, stiskah in ovirah v oddaji Ultrazvok. Foto: Bojan Ambrožič Zapisi Bojana Ambrožiča TUKAJ
Letos so v ZDA umrli že trije otroci, o štirih smrtih poročajo iz RomunijeZaradi nedavnega izbruha v Združenih državah Amerike so družbena omrežja in svetovni mediji postali pozorni na ošpice. Te so zelo nalezljive, pa tudi nevarne. Po zadnjih podatkih so v ZDA od januarja zaradi ošpic umrli že trije otroci, o štirih smrtih pa poročajo tudi iz Romunije. Na zadnji izbruh ošpic v Združenih državah so se odzvale tudi ustvarjalke popularne slovenske facebook skupine Science Mamas' Forum. Iztok Konc se je na Fakulteti za farmacijo srečal s prof. dr. Natašo Karas Kuželički. V Ultrazvoku bosta osvetlila različne trditve o ošpicah in cepivu proti ošpicam ter preverila trditev, da ošpice preprečuje in zdravi vitamin A. Informacije o izbruhu v ZDA (CDC) TUKAJ Stanje ošpic v Sloveniji (NIJZ) TUKAJ z informacijami o cepivu in cepljenju Foto: CDC/Dr. Heinz F. Eichenwald/ Public domain
Profesorica socialne psihologije dr. Metka Kuhar (FDV) v Ultrazvoku svetuje, kako se v odnosih lahko postavimo zase; kako postavimo meje in rečemo ne. Pojasni, kaj je v ozadju agresivne ali pasivne komunikacije in razloži, kaj je asertivnost. Kako pa na komunikacijo in odnose vplivajo travmatični dogodki iz otroštva? Ponovitev oddaje. Foto: FDV
Če diagnozo »sindrom razdražljivega črevesja« lahko postavimo relativno hitro, pa je zdravljenje veliko večji problem, v tokratnem Ultrazvoku opozarja gastreoenterolog prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike v Ljubljani. Čeprav sam sindrom ne ogroža življenja bolnice ali bolnika, pa ga lahko zelo zagreni. Kaj sproži sindrom razdražljivega črevesja? Kakšne težave imajo bolnice in bolniki? In kako lahko pomagajo zdravniki? Odgovori v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Ed Uthman/ Wiki, cc. Na fotografiji je normalna sluznica debelega črevesa.
Rezistenco je razvila Escherichia colli, klebsiela ...Prof. Dan Andersson na švedski Univerzi v Uppsali, mimogrede – mednarodne primerjave Univerzo v Uppsali uvrščajo med 100 najboljših univerz na svetu – vodi Center za antibiotike. S skupino sedemnajstih raziskovalk in raziskovalcev preučujejo odpornost bakterij na antibiotike, delujejo pa tudi na področju hitrejše diagnostike bakterijskih okužb. »Preizkušamo tudi metodo, s katero bi lahko preverili delovanje različnih kombinacij antibiotikov. Razvili smo enostavno ploščico s kislim agarjem, na kateri lahko pogledamo, ali dva antibiotika delujeta sinergistično ali antagonistično.« S prof. dr. Danom Anderssonom se je v Biomedicinskem centru (BMC) Univerze v Uppsali srečal Iztok Konc. Kdo je prof. Dan Andersson TUKAJ Raziskovalna skupina in raziskave TUKAJ
Glavkom ali zelena mrena je v svetovnem merilu na drugem mestu med vzroki za slepoto. Zanj je značilen povišan očesni tlak. Ker bolezen poteka skoraj neopazno, zanjo kar 50 odstotkov ljudi sploh ne ve. Med letošnjim tednom ozaveščanja o glavkomu – potekal je od 10. do 15. marca – so slovenski oftalmologi v izbranih zdravstvenih ustanovah zato izvedli presejalno testiranje na prisotnost te bolezni, ki okvari vidni živec. Odločili so se za zelo zanimiv pristop. Svoje paciente so namreč vprašali, če imajo med bližnjimi koga, ki še ni bil pregledan za glavkom. Vabljeni so bili vsi, ki so jih vprašani bolniki priporočili. Akcija je uspela, pravi prof. dr. Barbara Cvenkel z Očesne klinike v Ljubljani. Kaj so pokazali rezultati, boste izvedeli v Ultrazvoku.
Postopek izboljša hojo in življenje bolnic ter bolnikov Mlada zdravnica Vesna van Midden preučuje nov neinvaziven terapevtski pristop za zdravljenje Parkinsonove bolezni. To nevrodegenerativno obolenje je postalo bolj znano, od kar je o njem odkrito spregovoril ameriški igralec Michael J. Fox, kateremu so diagnozo postavili leta 1991. Vzroka za Parkinsonovo bolezen še ne poznamo. Ko obolenje napreduje in bolezenskih težav ne moremo več obvladati s tabletami, so na voljo trije postopki, s katerimi zdravniki lahko nadaljujejo zdravljenje. To so: dovajanje zdravila v podkožje, dovajanje zdravila s posebno črpalko v črevesje in stimuliranje globokih možganskih jeder s pomočjo elektrod. Sogovornica tokratnega Ultrazvoka zdravnica Vesna van Midden pa preučuje, kako bi znake in simptome Parkinsonove bolezni olajšali z neinvazivno stimulacijo vagusnega živca. Originalni članek z isledki raziskave TUKAJ Društvo Trepetlika TUKAJ
Zdravnica Urška Janžič v Kliniki na Golniku zdravi bolnice in bolnike s pljučnim rakom. Tokrat ima več dobrih novic! Zadnji podatki namreč kažejo, da je zdravljenje pljučnega raka v Sloveniji primerljivo z zdravljenjem v najboljših evropskih centrih. Na nekaterih področjih smo, kot je povedala za oddajo Ultrazvok, v sami špici stroke. Sodobni pristopi zdravljenja pljučnega raka so podaljšali obdobje remisije in pomembno izboljšali preživetje bolnikov. Z asist. dr. Urško Janžič se je srečal Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
"Od vsakega bolnika z levkemijo dobimo več sto gigabajtov podatkov," pravi molekularni biolog Blaž OderVelenjčan Blaž Oder na Švedskem sodeluje v raziskovalni skupini, ki preučuje, kako razlike ali spremembe v človekovem genskem materialu vplivajo na potek in zdravljenje kronične limfocitne levkemije (KLL). To je najpogostejša vrsta krvnega raka pri odraslih. Bolezen običajno napreduje zelo počasi; strokovnjaki ocenjujejo, da polovica bolnikov ne bo nikoli potrebovala zdravljenja. Raziskovalna skupina, pri kateri sodeluje gost Ultrazvoka molekularni biolog Blaž Oder, je pri svojem delu uspešna. Izsledke njihovih raziskav lahko zasledimo v uglednih znanstvenih revijah. Informacije o Blažu Odru TUKAJ Informacije o raziskovalni skupini TUKAJ Informacije o KLL TUKAJ Ultrazvok o levkemiji s prof. Campom iz Barcelone TUKAJ
Po besedah dr. Andreja Škoberneta skušajo zdravniki ledvice podpreti in zaustaviti procese staranja; kar jim po zaslugi sodobnih zdravil in pristopov tudi vedno bolj uspeva »Ko k meni na pregled pride pacient z boleznijo ledvic, si glede na njegov izgled ustvarim mnenje o njegovi starosti,« pravi nefrolog Andrej Škoberne. »Ko pa v dokumentaciji pogledam letnico njegovega rojstva, sem pogosto presenečen. Pacient je na pogled videti deset ali dvajset let starejši.« Dr. Andrej Škoberne zdravi bolnice, bolnike z boleznimi ledvic v ljubljanskem Kliničnem centru. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen – kratko KLB. Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za njo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcev. Zdravljenje je bolj uspešno, če kronično ledvično bolezen odkrijemo in zdravimo čim prej. Kogar pa medicina zanima podrobneje, še ta podatek: študije so pokazale, da se pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo telomere kromosomov (krajni deli kromosomov) krajšajo hitreje; kar je nedvoumen znak staranja. Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D
Največkrat nam primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija Človeški organizem za svoje delovanje nujno potrebuje nekatere minerale. Čeprav so z njimi bogata tako živila rastlinskega kot tudi živalskega izvora, medicinska in prehranska stroka opozarjata, da enolična prehrana lahko vodi do pomanjkanja le teh. Ljudem največkrat primanjkuje železa, kalcija, joda, selena in magnezija. Za oddajo Ultrazvok je Iztok Konc doc. dr. Živo Lavriša, raziskovalko na področju prehrane, živil in javnega zdravja pri Inštitutu za nutricionistiko, vprašal, kako do različnih mineralov s prehrano, ki ne vsebuje mesa, jajc, mleka in rib (PONOVITEV). Spletno mesto prehrana.si
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si
Po nekaterih podatkih naj bi v Sloveniji za kronično ledvično boleznijo obolevalo med 10 in 15 odstotkov prebivalcevAli ste vedeli, da so za učinkovito delovanje vitamina D potrebne zdrave ledvice? »Brez ledvic nimamo dovolj vitamina D,« pravi specialist za bolezni ledvic dr. Andrej Škoberne s Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. Kaj se v ledvicah dogaja z vitaminom D? Odgovor izveste v oddaji Ultrazvok. Najpogostejša bolezen ledvic je sicer kronična ledvična bolezen s kratico KLB. Strokovnjaki ocenjujejo, da za njo po svetu oboleva že več kot 800 milijonov ljudi. Predvidevajo, da bo do leta 2040 že peti najpogostejši razlog za smrt. V Sloveniji naj bi kronično ledvično bolezen imelo med 10 in 15 odstotki prebivalcev. To pa morate vedeti, da je za zgodnje prepoznavanje kronične ledvične bolezni nujna in pomembna preiskava na prisotnost beljakovin v seču. Tudi o tem v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc.
Nasvet in razlaga gastroenterologinje Marije Žnidaršič iz CeljaŽelodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju. Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ
Analiza je objavljena v ugledni ediciji znanstvene revije LancetZdravnica Urška Ivanuš je specialistka javnega zdravja in vodja programa ZORA, ki ga vodi Onkološki inštitut, za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb na materničnem vratu. S kolegicami in kolegi so se lotili raziskave, kako cepljenje deklic proti HPV vpliva na spremembe materničnega vratu. Njihova analiza je izšla v ugledni znanstveni reviji Lancet Regional health Europe. Študija je pokazala, da generacije deklet, ki so po programu cepljene v 6. razredu osnovne šole, za skoraj polovico manj zbolevajo za predrakavimi spremembami visoke stopnje kot generacije, ki te možnosti še niso imele. Podrobneje v oddaji Ultrazvok s specialistko javnega zdravja doc. dr. Urško Ivanuš in analitikom Tinetom Jermanom. Vir fotografije je knjižica, ki sta jo ob 20 obletnici Državnega programa ZORA soizdala Program ZORA in Onkološki inštitut Študija v Lancetu* TUKAJ Oddaja Ultrazvok o HPV TUKAJ
Nevrolog prof. dr. Marjan Zaletel iz Nevrološke klinike v Ljubljani pravi, da je migrena v bistvu hiperprotektivni odziv organizma, ki lahko bolnika ali bolnico zelo ovira – v stroki se je uveljavil izraz migrenska oviranost. Cilj sodobnega zdravljenja migrene je tudi zmanjšati tovrstno oviranost in izboljšati kakovost življenja bolnikov, za kar zdravniki uporabijo različne farmakološke kot tudi nefarmakološke pristope. Še zlasti na področju obvladovanja migrene z zdravili je v zadnjih letih prišlo do pomembnega napredka. Več pa v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: PixabayMigrena (Društvo za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni) TUKAJ
Raziskovalci spremljajo 18 različnih respiratornih virusov iz sedmih virusnih družinVirologinja Monika Jevšnik Virant je raziskovalka in predavateljica na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Njeno področje so respiratorni virusi. Za doktorsko nalogo je še pred epidemijo novega koronavirusa preučevala značilnosti okužb s humanimi koronavirusi pri otrocih. Pravi, da ni nenavadno, da se človek okuži z več različnimi povzročitelji okužb dihal hkrati. Dodaja, da so virus SARS-CoV2, ki povzroča covid, respiratorni sincicijski virus, kratko RSV, in virus gripe najbolj znani respiratorni virusi; še zdaleč pa niso najbolj pogosti. Poznamo namreč kar 18 različnih respiratornih virusov iz 7. družin. Več v Ultrazvoku. Z asist. dr. Moniko Jevšnik Virant se je srečal Iztok Konc. Foto: Flickr, cc/ NIAID Spremljanje gripe (NIJZ) TUKAJ RSV (NIJZ) TUKAJ Kako ukrepati, če zbolimo? (NIJZ) TUKAJ
V Kliniki na Golniku so lani poleti ponovno vzpostavili program rehabilitacije kroničnih pljučnih bolnikov. Osrednji del programa je telesna vadba, pravi pulmolog asist. Tomaž Hafner: »Bolnice in bolnike telesno okrepimo, naučimo jih, kako naj vaje pravilno izvajajo – vse z namenom, da se jim izboljša telesna zmogljivost, kondicija.« Po vzoru hospitalnih programov iz tujine in podobno kot pri rehabilitacijskih programih za druga obolenja, ki jih izvajajo v nekaterih slovenskih toplicah, bolniki tudi na Golniku med rehabilitacijo bivajo v bolnišnici. Več v Ultrazvoku. Z doktorjem Hafnerjem se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: Tea Močnik, Klinika Golnik
Slovenijo je zajel val respiratornih okužb. Ljudje obolevajo za atipičnimi pljučnicami, gripo, prehladnimi obolenji, covidom. To se že zrcali v vrtcih, šolah in na delovnih mestih, še bolj pa v domovih za starejše, bolnišnicah in zdravstvenih domovih. Čeprav smo, tudi glede na podatke, šele na začetku sezone gripe in gripi podobnih obolenj, strokovnjaki opozarjajo na skokovit porast bolnikov, ki potrebujejo zdravniško pomoč. Več informacij in nasvetov za hitrejše prebolevanje gripe in drugih respiratornih okužb izveste v Ultrazvoku. Iztok Konc je v Kočevje poklical družinsko zdravnico Polono Vidič (ZD Kočevje), iz Murske Sobote se je oglasil družinski zdravnik Leon Köveš (ZD Murska Sobota). Foto: WikipediaCommons/ Public Domain/ CDC/ Dr. Erskine. L. Palmer; Dr. M. L. Martin/ Cynthia Goldsmith
Kakšne učinke ima na ledveni del hrbtenice sprostitev mehko-tkivnih struktur; med njimi so tako imenovane fascije, ki obdajajo vse mišice, kosti in organe našega telesa? To vprašanje si je za svojo z univerzitetno Prešernovo nagrado odlikovano magistrsko nalogo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani zastavila gostja tokratnega Ultrazvoka Julia Fijavž, zdaj že magistrica fizioterapije. Fascija je vezivno tkivo, ki je bogato oživčeno z živčnimi končiči. V raziskavi, ki jo je izvedla Julia Fijavž, so sodelujoči telovadili – natančneje: izvajali so posebne terapevtske vaje s pomočjo penastega valja. In kaj so pokazali rezultati? Foto: PrviMagistrska naloga TUKAJ Angleška verzija v reviji Frontiers in Physiology TUKAJ
Mlada raziskovalka Nika Breznik je magistrica laboratorijske biomedicine. Študirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, študij pa zaključila več kot samo z odliko – za svoje magistrsko delo je prejela univerzitetno Prešernovo nagrado za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti, za povrh pa še Krkino priznanje s posebno pohvalo. Nika Breznik je preučevala, kateri geni so okvarjeni pri hipogonadotropnem hipogonadizmu – to je ena od bolezni otrok, ki je lahko pridobljena, lahko pa jo otrok tudi podeduje. Podrobneje v četrtkovi medicinski oddaji Ultrazvok.
Idealna temperatura zraka za dihala je med 20 in 22 stopinj Celzija, vlažnost pa med 30 in 50 odstotkovČeprav se jutranje temperature spustijo pod ničlo, pa najvišje dnevne še vedno presežejo tudi 10 stopinj Celzija. V pričakovanju prave zime smo za Ultrazvok v Kliniki na Golniku govorili z dr. Petrom Kopačem in ga vprašali, kako hladen in suh zrak vpliva na ljudi, ki imajo težave z dihanjem. Še zlasti na tiste z astmo. Odgovor v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
V Sloveniji za pljučnim rakom vsako leto zboli približno 1.600 prebivalk in prebivalcevAli ste vedeli, da je ena najbolj pomembnih raziskav, ki dokazuje, da kajenje povzroča pljučnega raka, trajala petdeset let, v njej pa je sodelovalo več kot 34.000 ljudi – in to zdravnic in zdravnikov? Študijo bo v Ultrazvoku opisala onkologinja doc. dr. Martina Vrankar z Onkološkega inštituta v Ljubljani. Strokovnjakinja si prizadeva, da bi tudi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka. Opozarja, da bolezen še vedno prevečkrat odkrijemo v poznem stadiju, ko jo je težje zdraviti. Foto: Pixabay, cc Švicarski program zgodnjega odkrivanja pljučnega raka: Golnik – Zürich: Dobre novice o odkrivanju in zdravljenju pljučnega raka
Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh. Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc Povzročiteljice atipičnih pljučnic - mikoplazma, legionela, šigela TUKAJ, TUKAJ Nujna stanja v pediatriji ZD Ljubljana TUKAJ
Akutni pankreatitis najpogosteje sprožijo žolčni kamni in pretirano uživanje alkoholaKakšen naj bo zdrav način življenja za dobro delovanje trebušne slinavke? »Odgovor je v zmernosti,« poudarja gastroenterolog asist. dr. Darko Siuka iz Kliničnega centra v Ljubljani. V tokratnem Ultrazvoku bomo govorili o akutnem vnetju trebušne slinavke – o akutnem pankreatitisu. Zanj je značilna huda in nenadna bolečina okoli popka, zaradi katere prizadeti prvo pomoč običajno poišče na urgenci. Slovenski zdravniki letno obravnavajo okoli 1.000 pacientov z akutnim pankreatitisom. Več v oddaji, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Prvi
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje Pri hudi alergijski reakciji nimamo veliko časa – odločilne so sekunde. Prizadeti oteče okoli oči, otečejo mu ustnice, začne ga dušiti in stiskati v grlu, na koži se pojavi koprivnica, krče v trebuhu lahko spremljata driska in bruhanje. Stanje je kritično, saj se v nadaljnjih minutah lahko še zelo poslabša. Najtežjo in najbolj nevarno alergijsko reakcijo imenujemo anafilaksija. V tokratnem Ultrazvoku o prvi pomoči ob anafilaksiji. Tudi o vlogi adrenalina. Z nami je Tea Močnik, magistrica zdravstvene nege in diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije, s Klinike Golnik. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Do 5 odstotkov tistih, ki zaradi glavobola poiščejo nujno pomoč na urgenci, jih ima glavobol zaradi stanja, ki zahteva takojšnje ukrepanjePregled literature pokaže, da polovica odraslih vsaj enkrat na leto občuti glavobol. Strokovnjaki so do zdaj opredelili že 200 različnih vrst glavobolov. Večina – več kot 90 odstotkov – jih je nenevarnih; zgolj nekaj jih ogrozi človekovo življenje. Tema tokratnega Ultrazvoka bodo nevarni glavoboli; izvedeli boste naslednje: Kdaj in kateri glavobol je lahko nevaren? Zakaj s slikanjem glave pri veliki večini glavobolov ne odkrijemo ničesar? Kateri glavobol je najpogostejši? Odgovarja nevrolog Igor Rigler iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Foto: Prvi
Študije so pokazale, da se, ko se z novim koronavirusom okužimo drugič, tretjič ... da se torej z vsako naslednjo okužbo tveganje za simptomatski dolgi covid poveča za dodatnih 15 odstotkov Dr. Špela Šalamon aktivno sodeluje z neodvisno skupnostjo strokovnjakov in aktivistov World Health Network, ki si prizadeva za zaščito zdravja in zmanjšanje škode zaradi pandemije covida. V enem od zadnjih člankov se je skupina lotila vprašanja, kako med akutnim in dolgim covidom pride do poškodbe stene najmanjših žil v organih in tkivih. Dr. Šalamon namreč pravi, da covid v prvi vrsti ni okužba dihal. »Pri covidu je glavno mesto okužbe ožilje. Zato je covid multisistemska bolezen, ki prizadene vse organe v telesu.« Ali torej lahko težave po prebolelem covidu pripišemo poškodbi žil? Pojasnilo v Ultrazvoku. Dr. Špelo Šalamon je v Leoben v Avstrijo, kjer živi in dela, poklical Iztok Konc. Foto: Š.Š. Originalni članek TUKAJ Dolgi covid: Huda utrujenost me povsem paralizira TUKAJ Dr. Šalamon: Novi koronavirus se lahko naseli v prebavilih, kostnem mozgu, srcu, možganih ... TUKAJ
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergijeLjudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga
Okužbo z bakterijo Helicobacter pylori moramo čim prej odkriti in zdravitiGastroenterolog prof. dr. Bojan Tepeš (NIJZ, MF Ljubljana, Rogaška Slatina) si prizadeva, da bi v Sloveniji zaživel program zgodnjega odkrivanja in zdravljenja okužbe z bakterijo Helicobacter pylori. Prav njo namreč lahko povežemo s kroničnim gastritisom in z nastankom razjed na želodcu ali dvanajstniku. Bakterijo Helicobacter pylori lahko okrivimo za številne primere raka na želodcu. Zato v Zdravstvenem domu Maribor in v Zdravstvenem domu Ljubljana vabijo vse, ki so stari med 30 in 34 let na testiranje na Helicoacter pylori. V Sloveniji je namreč okuženih kar približno 25 odstotkov ljudi, vendar mnogi za okužbo sploh ne vejo. Foto: CDC/Dr. Patricia Fields, Dr. Collette Fitzgerald (PHIL #5715), 2004/ PublicDomain Testiranje v ZD Maribor (EUROHELICAN) TUKAJ Testiranje v ZD Ljubljana (TOGAS) TUKAJ
Čustvena lakota je hitra, nenadna in močna. Mnogim se zdi nepremagljiva. Katere pristope bi morali poznati in obvladati, da bi jo premagali? Lakota je fiziološka potreba. Je občutek, ki ga čuti telo, ko mora zaužiti hrano. Želja po določeni hrani, tudi brez občutka lakote, je apetit ali tek. Čustvena lakota – tudi čustveno prenajedanje – pa je hitra, nenadna in močna sila. Napade nas, ko smo čustveno najbolj ranljivi in šibki Pomeni, da jemo zato, da bi zadovoljili svoje čustvene potrebe in ne zato, da bi napolnili želodec in bili siti. Čustvena lakota je lahko simptom stresa, tesnobe in depresije. Podrobneje v Ultrazvoku s psihologinjo in psihoterapevtko Katjo Z. Istenič. Foto: Pixabay, cc Povezava do programov pomoči TUKAJ
V oddaji Ultrazvok se posvetimo tudi zdravstvenim temam, o katerih marsikdo ne spregovori na glas. Tokrat bomo govorili o življenju s stomo. Stoma je umeten izhod izločkov iz telesa. Kirurgi jo naredijo ob različnih težjih obolenjih, ki prizadenejo prebavni trakt ali sečila. V Sloveniji živi s stomo že več kot 3.000 ljudi. Med njimi je tudi gostja tokratnega Ultrazvoka – gospa Rabija. Kolega Iztok Konc je z njo včeraj govoril v avli bolnišnice na Jesenicah. Gospa je namreč ves dan na priložnostni stojnici s kolegicami iz gorenjskega društva ILCO ozaveščala o življenju s stomo. Foto: Sogovornica Ultrazvoka gospa Rabija je druga na levi strani/ Prvi Zveza ILCO Slovenija TUKAJ Priročnik Učimo vas živeti s stomo TUKAJ
Stroka priporoča cepljenje proti humanemu papiloma virusuStrokovnjaki ocenjujejo, da se s humanim papiloma virusom enkrat okuži skoraj vsak; pravijo, da mu je tako rekoč nemogoče uiti. Celo najbolj zadržani ocenjujejo, da je z njim okuženih najmanj 80 odstotkov ljudi. Vse to so dejstva o humanem papiloma virusu – znanem pod kratico HPV. Dejstvo pa je tudi, in to podkrepljeno s podatki, da se proti humanemu papiloma virusu lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. To je v Sloveniji od začetka letošnjega leta brezplačno za vse mlade do 26. leta starosti. Več pa v Ultrazvoku. Sogovornika sta kirurg doc. dr. Boštjan Mlakar (Zdrav splet) in ginekologinja doc. dr. Nina Jančar (Ginekološka klinika UKC Ljubljana), ki vsak v svoji ambulanti pomagata pacientkam in pacientom z bradavicami na zadnjiku in spolovilu ter s predrakavimi in rakavimi spremembami v grlu, na penisu in materničnem vratu. Za vse našteto je namreč krivec prav humani papiloma virus. Pogovor z nemškim profesorjem Haraldom zur Hausnom (1936 - 2023), ki je prvi dokazal povezavo med rakom na materničnem vratu in humanim papiloma virusom ter za svoje odkritje leta 2008 prejel Nobelovo nagrado za medicino TUKAJ Projekt PERCH - Partnerstvo za preprečevanje HPV: TUKAJ Foto: M.H.B. Catroxo and A.M.C.R.P.F. Martins/ Flickr, cc
Različna sporočila obljubljajo, da laserski poseg pri zobozdravniku mine brez bolečin. »Tisto, kar je trenutno res učinkovito, je endodontsko zdravljenje zobnih korenin z laserjem. Tu je res neka prednost,« pravi zobozdravnik prof. dr. Boris Gašpirc, predstojnik Katedre za ustne bolezni in parodontologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V Ultrazvoku je predstavil še druge možnosti uporabe laserja v zobozdravstvu: od zdravljenja kariesa do laserskih kirurških posegov. Foto: HideyaHamano/ Flickr, cc
Milgramov eksperiment Profesor psihologije na ameriški Univerzi Yale Stanley Milgram je leta 1963 izvedel enega najbolj znanih socialno-psiholoških eksperimentov vseh časov. Opravil je poskus, v katerem se je osredotočil na konflikt med posameznikovo poslušnostjo avtoriteti in osebno vestjo. Kaj prevaga – prvo ali drugo? Kdo ali kaj nas lahko prepriča, da ravnamo v nasprotju s svojimi lastnimi moralnimi normami in vestjo? Ko so ljudje po drugi svetovni vojni izvedeli za koncentracijska taborišča in druga nacistična grozodejstva, za holokavst, so bili osupli. Kako je možno, da so pri zločinih in okrutnih dejanjih sodelovali tudi številni povsem običajni ljudje? Milgramu ta moralni konflikt ni dal miru: »V moji stroki, socialni psihologiji, je sicer že obstajalo nekaj študij, za katere se je zdelo, da dajejo odgovor na vprašanje, kako je mogoče, da so običajni ljudje, ki so bili sicer v svojem vsakdanjem življenju prijazni in spodobni, ravnali tako brezčutno, nečloveško, brez kakršnihkoli zavor. Problem, ki sem ga želel preučiti, je bil nekoliko drugačen; šel je še dlje: izpostavil je vprašanje avtoritete. Pod kakšnimi pogoji posameznik uboga avtoriteto, čeprav mu ta zaukaže, naj stori dejanja, ki so v nasprotju s posameznikovim moralnimi normami in vestjo? To sem želel raziskati na univerzi Yale.« Kaj je Stanley Milgram ugotovil? Kakšen je rezultat njegovega najbolj znanega eksperimenta, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil psiholog prof. dr. Bojan Musil z Oddelek za psihologijo Filozofske fakultete v Mariboru. Foto: Milgramova električna "škatla" za proženje elektrošokov/ Isabelle/ Flickr, cc Zimbardov oziroma Stanfordski zaporniški eksperiment. Ta pa je nakazal, kako hitro lahko pade meja med dobrim in zlim. TUKAJ
Pojasnila in nasveti epidemiologinje Alenke Trop SkazaTropske bolezni v Sloveniji nas nič več ne presenečajo. Do konca avgusta so pri nas potrdili že en primer Zike, štiri primere malarije, sedemnajst denge in tri primere vročice Zahodnega Nila. Letošnji primeri okužbe z virusom Zahodnega Nila kljub temu izstopajo. Tokrat so se oboleli z virusom okužili znotraj Slovenije; nihče od njih ni bil v tujini. Preseneča tudi, da se je pri vseh treh okužba zapletla do te mere, da so potrebovali zdravljenje v UKC Maribor. Za več informacij in pojasnil smo v Celje poklicali prim. doc. dr. Alenko Trop Skaza z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Foto: Samec komarja Culex (v ospredju/spodaj desno) in transmisijska elektronska mikrografija, ki prikazuje delce virusa Zahodnega Nila (obarvani rumeno) v okuženi celici. NIAID/ Flickr, cc
Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudiLetos poročil o kužnih boleznih ni in ni konca. Po primerih oslovskega kašlja in ošpic v začetku leta, po klopnem meningoencefalitisu spomladi, se je s poletjem pojavila zajčja mrzlica, zdaj pa nas je presenetila tuberkuloza. Tukaj pa je še novi koronavirus. Že v začetku avgusta so nekatere bolnišnice zaradi povečanega števila okužb z novim koronavirusom prepovedale obiske. Samo v zadnjem tednu je v Sloveniji za covidom na novo zbolelo 224 ljudi. Strokovnjaki opozarjajo, da okužbe z novim koronavirusom ne gre podcenjevati. Več v Ultrazvoku z infektologinjo doc. dr. Matejo Logar. Z njo je govoril Iztok Konc.
O negi in zdravljenju aknaste kožeV puberteti se pri skoraj vsakem človeku pojavijo akne. Pri večini spontano izginejo do tridesetega leta starosti, pri nekaterih, med njimi je več žensk, pa kar vztrajajo in vztrajajo. Ljudje zmotno mislijo, da akne niso bolezen, pravi mladi zdravnik Dominik Škrinjar. V oddaji Ultrazvok bo svetoval o negi in zdravljenju aknaste kože. Z Dominikom Škrinjarjem, dr. med., se je srečal Iztok Konc.
Psihologinja Tjaša M. Kos o skrivnosti psihično močnih ljudi »Če ob tla vržemo žogico skokico, se bo odbila nazaj. Kaj pa se bo zgodilo, če vržemo jajce? Razbilo se bo.« Na tak način je psihologinja in psihoterapevtka dr. Tjaša M. Kos v Ultrazvoku slikovito opisala psihično odpornost oziroma psihično rezilientnost. To je sposobnost vsakega izmed nas, da se spopade s stresnimi situacijami. Psihična rezilientnost je notranja moč, ki nam v najbolj težkih življenjskih preizkušnjah pomaga ohranjati duševno ravnotežje in življenjski optimizem. V čem je skrivnost tistih, ki so psihično najbolj čvrsti? V čem je njihova moč? Odgovor v Ultrazvoku, ki ga je pripravil Iztok Konc. Več psiholoških vsebin: Strah pred ponovitvijo bolezni TUKAJ Ali se znate postaviti zase? TUKAJ Eksperiment, ki je pokazal, kako hitro pade meja med dobrim in zlim TUKAJ