Podcasts about starej

Keď chýbajú reálne výsledky, vytvárajú sa mýty.Na Slovensku už raz bolo tak zle, že za lepším životom ušlo pol milióna našincov. Aktuálne sa pod vedením Roberta Fica rútime k bankrotu a preto on a jeho „kumpáni“ vyťahujú starú „fintu“ a skúšajú vytvárať ilúziu. Viac sa dozviete v Ťažkom rozhovore.

5.Mojžišova 12,13-18 13 Chráň sa obetovať svoje spaľované obety tam, kde sa to tebe zapáči. 14 Svoje spaľované obety budeš prinášať len na tom mieste, ktoré si vyvolí Hospodin v jednom z tvojich kmeňov, a len tam budeš robiť všetko, čo ti ja prikazujem. 15 Keď sa ti zažiada, môžeš zabiť zviera a jesť mäso v ktoromkoľvek meste, podľa požehnania, ktoré ti dal Hospodin, tvoj Boh. Smie z neho jesť nečistý i čistý, ako sa jedáva gazela alebo jeleň. 16 Len krv nejedzte, ale vylejte ju na zem ako vodu. 17 Vo svojich mestách nesmiete jesť: desiatok z obilia, muštu, oleja ani z prvorodených vášho dobytka a oviec, nijaký dar, ktorý si sľúbil, ani pozdvihované obety. 18 Jesť však budeš ty, tvoj syn a tvoja dcéra, tvoj sluha a tvoja slúžka i levita, ktorý je v tvojich bránach, len pred Hospodinom, svojím Bohom, na mieste, ktoré si vyvolí Hospodin, tvoj Boh, a budeš sa radovať pred Hospodinom, svojím Bohom, z každého diela svojich rúk Spravodlivosť v Bohu. Pred časom som si v rádiu vypočul rozhovor, kde ma zaujali slová napomenutia: Do trpiacich a ležiacich sa nekope…! Rozhodne nikdy nebolo v súlade s Božou vôľou, aby sme sa ako veriaci pripodobňovali tomuto svetu. Život veriacich, ako aj uctievanie Najvyššieho regulujú prikázania a Božie slovo. Tieto zásady sa dnes ponúkajú všetkým a každý sa má rozhodnúť správne. V časoch Starej zmluvy bol ľud vedený k tomu, aby uctieval Toho, Kto mu dal život a pravidlá preň. Ešte opatrnejší musíme byť v našom kresťanskom uctievaní my. Mnoho ľudí dnes nemá úprimný záujem o Božie slovo. Niektorí sa viac venujú zábave, sú ovplyvnení kultúrou tohto sveta, populárnou hudbou a podobne. Dokonca to môžu byť dobrí klauni a môžu i dobre ovládať pantomímu života – žiaľ, bez Božieho slova. A zatiaľ „ovečky“ okolo nich zostávajú hladné po duchovnom pokrme… Preto sme aj dnes upozornení, že nemáme robiť to, čo je správne v našich očiach, „ale v Božích“: Uctievať Boha „v duchu a pravde“ (Ján 4,24). Modlitba: Bože, ďakujeme Ti, že už nie sme viazaní na miesto, ale v Duchu a Pravde Ťa môžeme uctievať kdekoľvek! Odpusť, že moje uctievanie nie je vždy úplne pravdivé a nie vždy dovoľujem Duchu, aby ma viedol! Tak sa vkladám do Tvojich rúk, aby si ma viedol a od základu premieňal! Amen. Pieseň: ES 521 Autor: Ivan Bojna Miera Jeho vlády a pokoj nebude mať konca. Izaiáš 9,6 Kristus je náš pokoj. Efežanom 2,14 4.Mojžišova 6,22-27 •  Modlíme sa za: Liptovský Mikuláš (LOS) Otázky na rozjímanie: Ako dnes rozlišujem medzi osobným jedlom v slobode a svätými obetami, ktoré patria výlučne na Božie miesto? Čo ma zvádza robiť „to, čo je správne v mojich očiach“, namiesto sústredeného uctievania na vyvolenom mieste? Ako môžem dnes prinášať radosť pred Hospodinom zo všetkých diel svojich rúk spolu s rodinou a levitmi? Dnes som vďačný za tieto 3 veci: _________________________________ _________________________________ _________________________________ Viac o vďačnosti, čo to je, prečo je dôležité byť vďačný, ako praktizovať vďačnosť nájdeš na blogu

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Piše Sanja Podržaj, bereta Igor Velše in Maja Moll. Pisateljica Tatjana Plevnik se je leta 2023 predstavila s kratkoproznim prvencem Vabe, je pa tudi mentorica kreativnega pisanja in avtorica izvrstnega priročnika za pisanje kratke zgodbe Pišmeuk. Poskusni svetovi so njeno drugo leposlovno delo, v njem je enaintrideset kratkih zgodb, ki preigravajo isto temo – izgubo partnerja. A naj to ne zavede, ne gre za žalobne zgodbe, čeprav občasno globoko začutimo bolečino. Avtorica je zbirko zasnovala izjemno igrivo in inovativno, saj se spretno giblje med različnim žanri, nekatere si je izmislila kar sama. Naslov zbirke je sam po sebi zgovoren in napeljuje na to, da se bomo v zgodbah sprehajali po različnih literarnih svetovih, ki so vzniknili iz domišljije. Točka vznika, ki je tudi skupni imenovalec vseh zgodb, je moževa smrt, posamezne zgodbe pa so kot veje, ki se razraščajo v najrazličnejše smeri. Tako beremo vse od realistične zgodbe, pa do romantazije, fantazije in vampirske zgodbe, veje pa sežejo tudi do absurda in do bolj klasičnih oblik, kot so miti, bajke in pripovedke. Zbirka tako ni niti malo dolgočasna in čeprav imajo vse zgodbe skupno izhodišče, ni niti približno monotona ali ponavljajoča se. Vsaka od njih nas preseneti, še posebej pa zbirko obarvajo tiste, v katerih je avtorica presegla vse žanrske okvirje in si je nove žanre izmislila kar sama ter jih poimenovala na primer fatalna zgodba, komercialna zgodba, permakulturna zgodba, veganska basen itd. Uporaba različnih žanrov je avtorici omogočila, da je izpisala večplasten pogled na žalovanje in v vsaki zgodbi izpostavila drug obraz soočanja z izgubo. Protagonistke niso stereotipne podobe jokajočih vdov, ki se za vedno odenejo v črnino. O vlogi ženske kot vdove v družbi je pronicljivo pisala Erica Johnson Debeljak v odmevni knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica, v kateri je lastno izkušnjo vdovstva popisala ob mitskih, bibličnih in resničnih zgodbah ter iz tega izluščila, da se je vloga vdove v zadnjih tisoč letih le malo spremenila. Vdove so pogosto stereotipizirane kot večno žalujoče, definirane zgolj s svojo izgubo in žalovanjem, ne pa kot celovite in enkratne posameznice. Poenostavljeno bi lahko rekli, da družba obsoja tako preveč kot tudi premalo žalovanja. Vdove, ki žalujejo »preveč«, so videne kot krhke, nemočne in nesposobne, na nek način odvečne za družbo, ki ne prenese njihove žalosti. V zgodbi Oma, Ruska in fant izpod Gorjancev na primer beremo: »Čeprav je prijateljicam govorila, da so ljudje, ki za nekom predolgo žalujejo, dolgočasni, si ni mogla pomagati: vsako noč je sanjala pokojnega moža, dokler se ni sama sebi uprla.« Tu je še nasprotni pol tako imenovane »vesele vdove«, ki »ne žaluje dovolj«, se vede preveč veselo, družabno in zato deluje brezčutno. Največjega obsojanja pa je deležna vdova, ki pokaže interes za romantiko in si drzne še naprej živeti (tudi) kot spolno aktivna ženska. Vdova v zgodbi Lambda se sprašuje: »ali je za postarano vdovo v bombažni srajčki spodobno, da si v spanju mrmra erotične zgodbe. Zagotovo ne. Toda nič ne more, če ji še kaplja z jezika.« Vdove v zgodbah so tudi jezne, bodisi na moža, ki je umrl in jih s tem zapustil, bodisi na smrt, ki ga je vzela (o tem beremo v zgodbi Ljubosumje). Nekatere od njih se oklepajo preteklosti in jih možje spremljajo kot duhovi ali prividi, druge pa se na inovativne načine podajo v iskanje novih ljubimcev, na primer zgodba Uvod v vrtičkanje ljubimcev se bere kot spletni blog z nasveti, kako na vrtu posaditi in vzgojiti čisto prave ljubimce. V komercialni zgodbi Prodajalna za transakcijsko življenje pa beremo jezno pritožbo potrošnice, ki je kupila moža, s katerim je bila izredno zadovoljna, a mu je predčasno potekel rok uporabe in zahteva, da ji pošljejo novega. Tatjana Plevnik je s tem pokazala, da zna biti izredno domiselna, tako z vsebino kot tudi s slogom pisanja, ki ga spretno prilagaja tonu vsake zgodbe. Nekatere so napisane bolj lahkotno, z obilico humorja, spet druge zarežejo globlje. Zgodbe, ki so napisane bolj humorno, delujejo subverzivno, saj sprevračajo ustaljen pogled na vdovstvo, žalovanje in življenje po izgubi. Potem pa so tu zgodbe z resnejšim tonom, ki nas peljejo v neposreden stik s to izkušnjo: »Ko doživimo izgubo, nas žalost vodi na različne načine. Ne moremo nadzorovati načina, kako se žalost naseli v telesu. Moja žalost v temi tava po tvoji sobi in poskuša ugotoviti, kje si. Ni načina, da bi pisala o trenutkih, ki se jih nočem spominjati,« razmišlja protagonistka zgodbe Žalujoča hiša. Na žalost ob smrti moža Tatjana Plevnik v zgodbah pogosto pripne še druge negotovosti, ki takšno izgubo spremljajo – soočanje z lastno minljivostjo, s staranjem, osamljenostjo in nemočjo. S počasno odrinjenostjo iz življenja. Starejši ljudje so pogosto stereotipizirani kot šibki in nemočni, kot ljudje, ki ne morejo več ničesar prispevati. Podobno kot vdove so tudi stari ljudje v tem sploščenem pogledu zreducirani zgolj na svojo starost in njene atribute. Zgodbe v zbirki Poskusni svetovi ne grejo toliko v smeri razbijanja stereotipov in starizmov, temveč se bolj poglobijo v reliefen prikaz nekaterih notranjih stisk, ki jih s seboj prinese starost. Zgodba Ime mleka se na primer začne z besedami: »Zdaj je še vse v redu s tvojim spominom, zato si težko predstavljaš, kako bo, ko enkrat ne bo vse v redu.« Nato opisuje postopno izgubo spomina. Podobno lahko o demenci beremo v zgodbi Večna pot, v kateri protagonistka vse bolj s težavo razlikuje spomine od sedanjosti. Vseskozi pa zbirko preveva tema osamljenosti predvsem ob izgubi tistega, s katerim so protagonistke načrtovale, da si bodo starost delile – z vsem dobrim in slabim, kar bo prinesla. Naslov zbirke tako ne pomeni le literarnih poskusov z različnimi žanri, temveč označuje različne načine preživetja. Načine, kako se sočiti z realnostjo žalovanja, četudi s kratkim skokom v »poskusne svetove«. Tatjana Plevnik je s svojim drugim kratkoproznim delom Poskusni svetovi pokazala izjemno suverenost in pisateljsko kondicijo, k čemur so nedvomno pripomogle številne vaje v kreativnem pisanju in obsežno teoretično znanje, ki ga je izkazala v priročniku Pišmeuk. Ustvarila je razgibano zbirko, ki bralcev kljub težki osrednji tematiki, ki zgodbam dodaja temen podton, ne pusti obupanih. Iz njih veje svetloba, saj pričajo o vitalnosti domišljije in moči ustvarjalnosti, ki ljudem omogoča, da iz bolečine ustvarimo nove, barvite in presenetljive svetove.

Starejši delavci in delavke imajo z novim letom možnost krajšega delovnega časa po modelu 80/90/100, to pomeni, da delajo v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa, prejemajo 90 odstotkov osnovne plače, pri tem pa se jim ohrani pravica iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Gostja v studiu: odvetnica Tina Šnajder, ki je specialistka za delovno pravo.

V domovih za starejše te dni dobivajo prve položnice po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Praviloma so nižje, saj se oskrba poravnava iz denarja, ki ga vplačujemo iz prispevka za dolgotrajno oskrbo. Kako pa je z dodatkom za pomoč in postrežbo? In kako priti v dom po novem zakonu, kdo ima prednost v čakalni vrsti ter kako dolgo je treba čakati na odločbo, ki je vstopnica za oskrbo? Je temeljna pravica - oskrba na domu, ki bo ljudem omogočila dlje ostajati v domačem okolju - po šestih mesecih veljavnosti zaživela? Kako je torej s pravicami iz dolgotrajne oskrbe, kako dostopne so oziroma kako do njih in kako je s pravico do denarnega nadomestila? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Luka Omladič, državni sekretar, ministrstvo za socialno prihodnost; Tatjana Milavec, sekretarka skupnosti CSD; Martin Kopatin, direktor zavoda Pristan Denis Sahernik, Skupnost socialnih zavodov.

Drugi ppoudarki: - V ilirskobistriškem domu starejših zadovoljni z obsežno prenovo, težave imajo s kadri. - Javni holding Maribor letos z več zaposlenimi kot lani in za 11 milijonov višjimi prihodki. - Mlekarna Planika je izjemnega pomena za kmete v Posočju. Za njo je uspešno leto s 15 milijoni evrov prihodkov. - Občini Trbovlje in Hrastnik bosta na hribu nad mestoma uredili površine za rekreacijo in druženje.

V teh hladnih zimskih januarskih dneh so še najbolj prizadeti brezdomci, ki jih te dni komaj kje opazimo. Po neuradnih podatkih naj bi v glavnem mestu države živelo 200 ljudi na ulici ali v kakšni zapuščeni stavbi. Medtem ko se v Ljubljani že gradi novo zavetišče za brezdomce, pa je vedno manj javnih površin, kjer se ti lahko gibljejo. Več o tem Urška Smerkolj iz Vincencijeve zveze dobrote, ki že 18 let pomaga brezdomcem v Ljubljani.

Ne le otroci, tudi nekateri starostniki v Sloveniji še nikoli niso bili na morju ali na potovanju. Pri Rdečem križu Slovenije v zdravilišču na Debelem rtiču že vrsto let organizirajo terapevtske programe in letovanja prav za starejše iz socialno ogroženih okolij in lani so tako življenje popestrili 75 starostnikom, nekaterim prav v prazničnem času.

Podsumowanie roku 2025 - co się wydarzyło w polskiej polityce ale również wokół niej.(00:00) Wstęp(2:05) Czy ten rok w polskiej polityce był ważniejszy niż wcześniejsze?(7:29) Obóz prezydencki to franczyza MAGA?(13:06) Czy USA nie chcą już być hegemonem? (25:55) Idealizm Stanów Zjednoczonych, problemy w Europie(33:33) USA chcą oderwać Rosję od Chin, reset z Rosją, brutalna rzeczywistość(46:02) Czy Polska nie wykorzystuje swojej sytuacji?(1:01:40) Czy jesteśmy w stanie prowadzić politykę zagraniczne mając dwa różne obozy?(1:10:07) Co zmienił w polskiej polityce Karol Nawrocki? Jaką rolę odegra?Tu możesz zgłosić się do Szkoły Przywództwa: https://szkolaprzywodztwa.pl/Mecenasi programu:Inwestuj w fundusze ETF z OANDA TMS Brokers: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://go.tms.pl/UkladOtwartyETF ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠AMSO-oszczędzaj na poleasingowym sprzęcie IT: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://amso.pl/Uklad-otwarty-cinfo-pol-218.html⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠Pobierz aplikację Hallow: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ http://hallow.com/ukladotwarty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://patronite.pl/igorjanke⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠➡️ Zachęcam do dołączenia do grona patronów Układu Otwartego. Jako patron, otrzymasz dostęp do grupy dyskusyjnej na Discordzie i specjalnych materiałów dla Patronów, a także newslettera z najciekawszymi artykułami z całego tygodnia. Układ Otwarty tworzy społeczność, w której możesz dzielić się swoimi myślami i pomysłami z osobami o podobnych zainteresowaniach. Państwa wsparcie pomoże kanałowi się rozwijać i tworzyć jeszcze lepsze treści. ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Ko se staramo, postaja vedno bolj pomembno, da se posvetimo tudi svojemu mentalnemu zdravju, saj tako kot se ukvarjamo s telesno vadbo, da ohranimo svoje telo, so koristne tudi vaje za trening možganov. Program, kot je Senior Bobs, tehnike abakusa in mentalna aritmetika so lahko izredno pozitivna izkušnja; pomagajo pri mentalni prožnosti in odpornosti, spominu, razpoloženju pa tudi pri družbeni angažiranosti. V tokratni oddaji Modrost v očeh sta nam program Senior Bobs, pa tudi program Brain o brain, predstavili Alja Bukovec, vodja in trenerka Brain o brain Ljubljana ter Ana Antonič, vodja senior tečajev v Ljubljani.

Na Goriškem so tudi letos, že deseto leto zapored, z akcijo Pecivo za starejše mnogim polepšali praznike. Prostovoljci so za starejše in invalidne osebe, uporabnike storitve Pomoč na domu, v vseh šestih goriških občinah pripravili kar 500 paketov okusnega domačega peciva in piškotov. »Hvala, ker že deset let skupaj delamo dobro. In hvala, ker s svojo toplino dokazujete, da je naša skupnost povezana, srčna in močna,« pravi pobudnica akcije, Novogoričanka Ajda Miška. Pri pakiranju peciva je letos pomagala tudi Mateja Grebenjak.

Uvajanje novega sistema dolgotrajne oskrbe prehaja v sklepno fazo. V domovih za starejše upajo, da bodo do konca meseca uspeli za vse, ki so oddali prevedbo, izdelali osebni načrt. Premier Robert Golob pa poudarja, da je glavnic cilj znižanje stroškov za stanovalce. V oddaji tudi: - Ob preusmerjanju bolnikov iz novomeške bolnišnice h koncesionarju oškodovani težji bolniki - V Nemčiji kritike zaradi jutrišnjega srečanja kanclerja Merza z izraelskim premierjem Netanjahujem - Tadej Pogačar tretjič dobitnik zlatega kolesa za najboljšega kolesarja sezone

V veljavo sta stopili še zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: do oskrbe v domovih za starejše in do denarnega prejemka. Soglasje za prevedbo v novi sistem je oddala velika večina stanovalcev domov za starejše, za slednje morajo zdaj pripraviti osebne načrte. Preverili smo kakšni izzivi čakajo pristojne do konca leta in ali oziroma kako se izvaja dolgotrajna oskrba na domu.

Danes začenjata veljati zadnji dve pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi: pravica do oskrbe v instituciji, torej v domovih, in pravica do denarnega prejemka. Od začetka lanskega leta je mogoče izbrati oskrbovalca družinskega člana. Ključna pravica do dolgotrajne oskrbe na domu je začela veljati prvega julija, a so jo začeli izvajati v komaj nekaj primerih. Prav tako od poletja vsi plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Pravica do plačevanja z gotovino je odslej ustavna pravica, bodo to popoldne razglasili v državnem zboru. Omejitve za plačevanje s kovanci in bankovci so lahko le tehnične ali varnostne. - Sodeč po sporočilih Bruslja, Washingtona in Kijeva bi lahko bili blizu mirovnemu dogovoru o Ukrajini. Moskva je, pred jutrišnjim obiskom ameriškega odposlanca Steva Wittkofa, bolj zadržana. - Nogometna zveza - po odhodu Matjaža Keka - išče novega selektorja. Kot najresnejšega kandidata omenjajo nekdanjega Kekovega pomočnika Boštjana Cesarja.

Danes je zadnji dan, ko lahko stanovalci domov za starejše oddajo soglasje za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe. S ponedeljkom namreč začenja veljati pravica do dolgotrajne oskrbe v domovih. Domovi za starejše soglasja oddajajo na vstopno točko na Center za socialno delo Ljubljana, kjer bodo izvedli prevedbo za vseh skoraj 20 tisoč stanovalcev domov. Natančnih podatkov, koliko so jih prejeli, še nimajo, saj soglasja prihajajo ves čas. Menijo pa, da jih je več kot 17 tisoč in da se bo večina odločila za prevedbo v nov sistem. V tega bodo vstopili, ko bodo v domu za starejše podpisali še osebni načrt. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Novi vladni ukrepi zaostrujejo nadzor nad bolniškimi odsotnostmi, morali pa bi se ukvarjati z razlogi zanje, menij sindikati - Premier Golob in nemški kancler Merz na srečanju v Nemčiji za pravičen mir v Ukrajini. - V povezavi s smrtonosnim požarom, ki je zajel sedem stolpnic v Hongkongu, prijeli več ljudi. - Nagrado Maruše Krese za najboljše kratke zgodbe leta na knjižnem sejmu prejela Ana Svetel.

Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju in si prizadeva za večjo blaginjo starejših na področju zdravstva in sociale. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala z ljudmi in za ljudi. Za prostovoljsko delo je prejela že več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za leto 2024. Vodi Zlati kotiček na Ptuju, ki je rezultat sodelovanja prostovoljskega zavoda Zlata mreža in Zveze društev upokojencev Slovenije pri projektu Starejši za starejše. S Silvestro Gorjup se je pogovarjala Irena Kodrič Cizerl.

V oddaji še o naslednjih temah: - Osnovna šola Antona Janše v Radovljici, ki jo obiskujejo učenci s posebnimi potrebami, je pretesna. Občina išče pomoč pri finciranju v okoljih, iz katerih prihajajo otroci. - Center za socialno delo Posavje ob 20-letnici delovanja Kriznega centra za otroke in mladostnike Krško poudarja pomen dela z ranljivimi skupinami. - Novogoriški Center za socialno delo opozarja na vse več nasilništva med mladoletniki. - V Črnomlju bodo jutri odkrili spominsko ploščo Radku Poliču - Racu.

Pracuje v Centre fyziky nízkych teplôt Ústavu experimentálnej fyziky Slovenskej akadémie vied v Košiciach. Stáva sa, že tam niekedy býva najnižšia teplota na svete. Narodil sa v Starej Ľubovni. Záujem o vedu a umenie ho spája aj s manželkou, známou a vynikajúcou herečkou Anikó Vargovou. Ako môže levitovať vlak, supravodivosť, aj to sú témy v tejto epizóde Nočnej pyramídy. | Hosť: Jozef Kačmarčík (fyzik, Centrum fyziky nízkych teplôt Ústavu experimentálnej fyziky SAV Košice). | Moderuje: Gabika Angibaud. | Tolkšou Nočná pyramída pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1.

Vlada je z interventnim zakonom optimizirala nekatere postopke ob uvedbi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Zakon med drugim ureja, da bodo v nov sistem prevedeni tudi oskrbovanci v domovih za starejše, ki nimajo skrbništva in ne morejo dati soglasja. Starejšim od 80 let pa za uveljavitev pravice do e-oskrbe odslej ne bo več potrebno zdravniško mnenje. Vse to je tudi morebitna olajševalna okoliščina za ministra Maljevca pred jutrišnjo interpelacijo. Drugi poudarki oddaje: - Državni zbor po vetu državnega sveta znova sprejel noveli zakona o vrtcih in o gozdovih. - Voditelji članic Unije o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja. - V Budimpešti množičen shod v podporo premierju Orbanu, istočasno tudi velik opozicijski shod

Še drugi poudarki iz oddaje: - V občini Duplek začeli graditi dve krožišči. - V Trebnjem končujejo prenovo športne dvorane pri osnovni šoli. - V Mostu na Soči trenutno poteka več naložb v turistične zmogljivosti. - Mestna knjižnica Postojna danes obeležuje 120 let delovanja.

Rozhovor s riaditeľom Fyzikálneho ústavu SAV, v. v. i., Máriom Zimanom o pojme kvantum, kvantovomtunelovaní, kvantovej teleportácii aj kvantových počítačoch. Organizácia Spojených národov vyhlásila rok 2025 za Medzinárodný rok kvantovej vedya technológií. Pripomíname si tak sté výročie zrodu kvantovej mechaniky.V najnovšom diele podcastu fyzik Mário Ziman prezrádza, či je možné ešte rozdeliť kvantum, aký je rozdiel medzi klasickým a kvantovým svetom, približuje filozofovanie nad otázkami a zároveň vyzdvihuje dôležitosť znalostíz oblasti matematiky či klasickej fyziky. Prevedie nás cez predstavy kvantového ducha, stavania kociek prostredníctvom kvantovej teleportácie a spomenie aj dôležitosť kvantových počítačov. Pozývame vás k počúvaniu podcastu Veda na dosah, v ktorom sa dajte stiahnuť do tajov kvantovej fyziky.  Doc. Mgr. Mário Ziman, PhD., je riaditeľ Fyzikálneho ústavu SAV, v. v. i., a predseda Národného centra pre kvantové technológie Qute.sk Vo svojom výskume sa zaoberá matematickými štruktúrami kvantovej fyziky, kvantovou komunikáciou, programovaním a kvantovým spracovaním informácie.  Tento podcast je sprievodným programom Európskej noci vedy (ENV) 2025. Hlavný program sa uskutoční 26. septembra 2025 v priestoroch Starej tržnice v Bratislave, ale aj v ďalších lokalitách, ako je Banská Bystrica, Žilina, Poprad a Košice. Témou tohtoročného ročníka je chaos. Súčasťou hlavného programu festivalu budú prednášky vedcov, interaktívne stánky, tematické bloky, koncerty a prepojenie vedy s umením. O najväčšom vedeckom festivale na Slovensku, ktorý zrozumiteľne a pútavo približuje svet vedy, výskumu a inovácií, sa dozviete na https://www.nocvedy.sk/festival/ a https://vedanadosah.cvtisr.sk/  Všetky podcasty Veda na dosah sú dostupné na stránke vedanadosah.sk, na YouTube CVTISR, cez aplikácie Spotify a ApplePodcasts a na ďalších streamovacích platformách.Nahrávanie podcastu prebehlo v priestoroch NIVaM. Podcasty z oblasti školstva si môžete vypočuť na https://nivam.sk/?s=podcast.   

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili knjigo Več sebe – za starejše, avtorice Urše Milavec, ki je z nami delila misli o staranju, vzgibih, ki so jo vodili pri nastajanju te knjige pa tudi drobne utrinke iz lastnega življenja, ki so vtkani v knjigo. Priročnik, ki spodbuja, da tudi v starosti ostajamo odprti za učenje in nove izkušnje, obenem pa vabi k skrbi zase in nas opremlja za soočanje z izzivi.

Večina zaposlenih se na delovnem mestu že srečuje z umetno inteligenco – najbolj jo uporabljajo mladi, najmanj delavci z nižjo izobrazbo. Psihologinja Eva Boštjančič opozarja, da bodo mladi brez osnovnih delovnih izkušenj, ki jih prevzema umetna inteligenca, težje razvili kritičen pogled. Starejši pa se od uporabe pogosto umikajo z mislijo, da bodo naloge prevzeli mlajši. S profesorico Filozofske fakultete se je pogovarjala novinarka Urška Valjavec. Najprej jo je vprašala o vplivu umetne inteligence na mlade.

V oddaji Modrost v očeh smo predstavili knjigo Več sebe – za starejše, avtorice Urše Milavec, ki je z nami delila misli o staranju, vzgibih, ki so jo vodili pri nastajanju te knjige pa tudi drobne utrinke iz lastnega življenja, ki so vtkani v knjigo. Priročnik, ki spodbuja, da tudi v starosti ostajamo odprti za učenje in nove izkušnje, obenem pa vabi k skrbi zase in nas opremlja za soočanje z izzivi.

Drugi poudarki oddaje: V Ajdovščini že 20 let izvajajo program Starejši za starejše Cesta od trdnjave Kluže v dolino Bavšica na Bovškem bo zaprta še do konca septembra Podpisana je pogodba za drugo, zaključno fazo obnove ormoškega gradu in grajskega parka V Centru varne vožnje na Vranskem je trideset malčkov naredilo svoje prve zavoje

Piše Sanja Podržaj, bere Maja Moll. Miza za štiri, tretji roman novinarke, pisateljice in urednice Lare Paukovič, je roman o družini, odnosih in tistih življenjskih obdobjih, ko se znajdemo na razpotju – ostati v varnosti znanega in rutine ali pa storiti korak v neznano? V obeh primerih tvegamo, a morda je nevarnost stagnacije bolj ogrožajoča, kot da nas tok odnese. S temi besedami bi lahko povzela srčiko tega konciznega dela, ki na nekaj več kot dvesto straneh pred nami razgrne življenje osemindvajsetletne J. Naj že na začetku poudarimo specifiko tega romana, in sicer da so vsi liki poimenovani z začetnicami. Po eni strani je s tem omogočena večja identifikacija, saj takšno naslavljanje daje vtis, da bi ti liki res lahko bili kdorkoli, po drugi strani pa to lahko bralko tudi zmoti in zmede – v tem primeru nimamo velikega števila likov, tako da poimenovanje z začetnicami nekako deluje. V dogajanje vstopimo in medias res: spremljamo par, ki se v avtu vozi na obisk, med njima pa je prišlo do prepira, še preden sta se odpravila od doma. Pripovedovalko, ki je tudi osrednji lik romana, torej spoznamo v tem čustvenem stanju, ko razmišlja, kako v njenem razmerju z B. ni bilo niti začetnega vznemirjenja, to pa jo napelje v fantaziranje o starem prijatelju in skoraj ljubimcu – kako bi bilo, če bi se namesto z B. ljubila z njim? Podobnim razmislekom o tem, kaj bi bilo, če bi bilo, lahko sledimo skozi glavnino romana, ki se bere kot izsek iz odločilnega obdobja v življenju, v katerem si bo protagonistka začrtala pot naprej. Preden začne zares kreirati svojo prihodnost, pa mora predelati svojo preteklost. Njeno kopanje po lastni in družinski zgodovini je tudi posledica materine nenadne smrti pred enim letom. Žalovanje jo je še dodatno potisnilo v nekakšno stanje prostega teka, iz katerega pa jo zdrami nepričakovano vabilo mamine najboljše prijateljice in sodelavke v arhitekturnem biroju S., če bi pregledala fotografije iz študentskih časov, na katerih je tudi njena mama. Proces žalovanja je poln kompleksnih in nemalokrat nasprotujočih si občutenj, kar avtorica nazorno predstavlja s protagonistkinim premišljevanjem o mami in njunem odnosu, ob tem pa se odpirajo tudi širša vprašanja o vlogi in položaju sodobne ženske ter ženskosti nasploh. Poglavja, v katerih sledimo dogodkom v realnem času, se menjavajo s poglavji, v katerih se J. spominja otroštva in odraščanja, premišljuje o družinski dinamiki ali pa razmišlja o situacijah, ki so jo ključno zaznamovale. Preplet časovnic je izpeljan elegantno, saj je vsak premislek o tistem, kar je bilo nekoč, smiselno povezan s tem, kar se dogaja zdaj. Lara Paukovič je na ta način ustvarila prepričljiv in plastičen glavni lik. J. premišljuje o tem, kako je bila že od otroških let vedno postavljena pred ideal ženske, v kakršno naj bi odrasla, a se nikdar ni počutila, da bi se temu idealu lahko kdaj približala. Bila je bodisi predebela bodisi presuha, zaradi slabe samopodobe se v svojem telesu nikoli ni zares počutila dobro, prepričanje o lastni manjvrednosti jo je tudi ustavilo, da bi sledila svojim sanjam in si ustvarila kariero na področju umetnosti, temveč jo je potisnilo v varno, a nezadovoljujočo službo v marketingu. Razlog za to odkriva v odnosu z mamo, ki je bila »v spolnosti izrazito liberalna, po drugi strani pa neverjetno zadrta glede telesnosti« in zdi se, »da je verjela, da imajo pravico do seksualne ekspresije samo popolna telesa, grda pa je treba zatreti«. J. čuti sram, saj ima občutek, da nikdar ni dosegla pričakovanj in lepotnih idealov, ki jih je postavljala njena uspešna in vedno urejena mama. Le-ta je veliko dala na videz, pa tudi na ugled in prestiž – modne znamke, draga ličila in parfumi so J. dobro znani zaradi mame, ki je z vsem tem želela seči iz srednjega v višji razred, čeprav je to presegalo sredstva družine. V nasprotju z mamo je njeni prijateljici S razredni preskok uspel, ko se je poročila z D. Ko se J. in njen partner B. zbližujeta z zrelim parom, J. postaja vse bolj očitno, da je bilo med mamo in njeno prijateljico tudi veliko rivalstva in zavisti, D. pa je bil nekaj več kot le mož dobre prijateljice. Ob tem se pokaže ključna razlika med prijateljicama – njena mama je bila kljub svojemu videzu in prezenci v notranjosti negotova in je iskala zunanjo potrditev, tako pri možu kot pri drugih moških, S. pa je bila poosebitev samozavesti. J. se ob njej sprašuje: »Kako neustavljive so ženske, ki niso ves čas v vojni s svojim telesom?« Vendar pa se S. ne izkaže kot vzornica za J., saj v njej vidi tudi prevzetnost in privilegiranost. Življenja parov se vedno bolj prepletajo in ob tem pa postaja vse bolj jasno, kakšno je razmerje moči njimi. Starejši par v mlajšem ne vidi prijateljev, temveč človeka, s katerima se lahko poigra. Zanimivo je, da je v tej dinamiki mlajši par tisti, ki je bolj zadržan, starejši pa zelo očitno promiskuiteten in drzen tako v izkazovanju medsebojne naklonjenosti kot v nespodobnih vabilih. Čeprav D. vzbuja v J. poželenje, ta na to ne more pristati, kakor ne more pristati na to, da ji njen partner B. ne vzbuja več ničesar. Želi si strastnega razmerja, kot ga imata S. in D., a hkrati ne želi biti kot onadva, brezbrižna do vseh v iskanju užitka. Zdi se, da je J. z vseh strani zamejena s pričakovanji – od svoje mame, partnerja in nazadnje tudi od S. in D. Vsak od njih želi, da bi bila nekaj drugega, a ona ne želi nič od tega. Pravzaprav se zdi, da je celo življenje želela ugajati drugim in je pri tem izgubila sebe. Na začetku romana se sprašuje, kako bi bilo, če bi bila z drugim moškim, a z razvojem dogodkov vedno bolj ugotavlja, da kleč ni v drugem moškem, temveč v njej sami. Pot spoznavanja mame in njene preteklosti J. nepričakovano pelje na pot samospoznavanja. V njeni zgodbi vidi odsev svoje in ugotavlja, da je imela tudi mama na voljo ogromno vzporednih življenj, ki bi jih lahko živela, če bi se tako odločila. Vprašanje je torej, čemu dati v življenju prednost? Njena mama je naredila to, kar se je od nje pričakovalo – ustalila se je, si ustvarila na videz popolno družino in tudi uspešno kariero. Toda J. ima občutek, da si je želela drugačnega življenja, tudi drugačnega partnerja od njenega očeta. Zdi se, kot da se je mama sprijaznila z umirjenim družinskim življenjem, hrepenela pa je po tem, kakor živita S. in D., ki sta imela denar in drznost, da sta si takšen način življenja lahko privoščila. J. se zave, da bo morala, če bi želela prekiniti vzorec, dati prednost sebi in se ne ozirati na to, kaj družba pričakuje od nje. Vendar ne na način, na katerega to počne S., ki se ne ozira na življenja drugih ljudi, ko zasleduje svoje cilje. Utreti si bo morala svojo pot. V tem lahko vidimo tudi generacijski prepad. Čeprav ima mlada ženska danes več možnosti, da se odloči, ali si želi družino, kariero, morda oboje ali pa nič od tega, pritiski, ki izhajajo iz vzgoje, še vedno vztrajajo v podzavesti. Podobno je z lepotnimi ideali, ki so bolj sproščeni, kot so bili v začetku dvatisočih, a se jih ženske, ki so odraščale v tistem času, le stežka otresejo. Roman Miza za štiri s tem odpira širša družbena vprašanja, a nanja ne poskuša odgovarjati, zgodbe ne širi v družbeno kritiko in ne podaja sodb o tem, kaj bi bilo bolj prav. Na neki točki se J. pogovarja z nekdanjo kolegico s fakultete, ki dela v galeriji in se ukvarja z aktivizmom. J. jo občuduje, ker je izbrala karierno pot v skladu s svojimi zanimanji, čeprav gre za manj stabilno in varno izbiro, zaradi katere je v prekarnem položaju. Občuduje jo tudi zaradi njenega družbene angažiranosti, o kateri iskreno pove, da je ne more razumeti: »težko se ukvarjam s kolektivno bolečino, ker imam preveč svoje.« J. je vpeta v silnice, na katere kot posameznica nima dosti vpliva, niti se ne trudi, da bi ga imela. Trudi pa se, da bi jih razumela in s tem morda prerasla svojo bolečino, izstopila iz pasivnosti ter spremenila tisto, kar lahko – sebe in svoje življenje. Roman sicer ostaja izsek iz življenja, a če ga beremo ob geslu zasebno je politično lahko v njem uvidimo tudi feministično noto.

Nagrania homilii i kazań wygłoszonych w parafii WNMP w Opolu Gosławicach

Ob svetovnem dnevu boja proti nasilju nad starejšimi Zbornica zdravstvene in babiške nege izpostavlja nasilje nad starejšimi moškimi, o katerem se v družbi ne govori veliko, češ da ga v primerjavi z nasiljem nad ženskami ni veliko. Na zbornici poudarjajo, da je pri starejših moških v še večji meri kot pri ženskah prisoten sram, hkrati pa so po raziskavah tudi bolj osamljeni, zato o nasilju niti nimajo možnosti spregovoriti. Stroka ob današnjem dnevu sicer opozarja, da bi starejše žrtve nasilja potrebovale več varnih prostorov, na sistemski ravni pa bi morali vzpostaviti tudi sistem vrstniške podpore.

Jediné podujatie svojho druhu na Slovensku – aj tak by sme mohli predstaviť Medzinárodný festival Dni starej hudby, ktorý sa začína už v piatok a opäť ponúkne zaujímavé premiéry, vrátane diel viažucich sa k dejinám hudby na území dnešného Slovenska. Do nášho štúdia s pozvánkou pre všetkých milovníkov starej hudby zavítali riaditeľ Hudobného centra Igor Valentovič a Peter Zajíček, ktorý je zakladateľom spomínaného festivalu a umeleckým vedúcim súboru Musica Aeterna. Rozprávala sa s nimi Hana Rapantová.

V tokratnem Nedeljskem klepetu je bila naša gostja Ana Petrič, direktorica doma starejših v Vrtojbi. Spregovorila je o odmevih na projekt Mala pozornost za veliko veselje in kako ga lahko živimo preko celega leta. Pa tudi o projektih, ki jih za bolj kakovostno življenje starejših pripravlja v prihodnjih mesecih, med drugim o Sobi dobrega počutja in o projektu Počitnice v zameno za prostovoljno delo. Z nami pa je delila tudi osebno izkušnjo medgeneracijskega sobivanja.

„25. deň: Inšpektor Merer trávi deň so svojou fýlou nakladaním kameňov v Južnej Ture; trávi noc v Južnej Ture. 26. deň: Inšpektor Merer sa odplaví so svojou fýlou z Južnej Tury s naloženým kameňom do Chufuovho obzoru; trávi noc v Chufuovom prístave. 27. deň: plaví sa z Chufuovho prístavu k Chufuovmu obzoru, naložený kameňom, strávi noc v Chufuovom obzore. 28. deň: odplaví sa z Chufuovho obzoru ráno; plaví sa proti prúdu do Južnej Tury.“ Atď. To sú zdanlivo veľmi nudné a nezaujímavé denníkové zápisky jedného egyptského úradníka z obdobia Starej ríše. Už omnoho väčšie vzrušenie v nás vyvolá informácia, že tieto zápisky pochádzajú z najstarších známych fragmentov popísaných papyrusov. A začne nám aj svitať – Chufu bol predsa panovník z obdobia 4. dynastie a spomínaný Chufuov obzor je jeho pyramídový komplex, známy skôr pod označením Chufuova veľká pyramída v Gíze. Náhle sa tak dostávame k staviteľom pyramíd, k ich každodenným povinnostiam a starostiam. Kto boli títo ľudia, ako budovali jeden zo siedmich divov sveta, aké nástroje pri tom používali a aká bola vlastne úroveň technológií, ktorá umožnila realizovať takýto veľkolepý projekt. A ako títo ľudia vlastne žili? Aj na to sa dnes snaží odpovedať súčasná egyptológia. Jaro Valent sa preto rozpráva s egyptológom Martinom Odlerom, vedeckým pracovníkom Newcastle University v Spojenom kráľovstve a taktiež členom správnej rady slovenskej egyptologickej nadácie Aigyptos. – Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠jaroslav.valent@petitpress.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj denný newsletter ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/suhrnsme⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Dejiny.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Danes zaznamujemo mednarodni dan žensk. Tokratni poteka pod geslom Za vse ženske in dekleta: Pravice. Enakost. Opolnomočenje. Vrstijo se opozorila o nujnosti boja proti neenakosti in diskriminaciji ter iskanju načinov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja in za zmanjševanje posledic draginje pri starejših ženskah ter o nujnosti preprečevanja nasilja nad ženskami. Ob tej priložnosti se je pri nas, pa tudi v tujini, zvrstilo več prireditev in shodov. Drugi poudarki oddaje: - Razmere v Ukrajini razgaljajo nepripravljenost Evrope na spremembe - Vladne sile naj bi v Siriji ubile 340 alavitov, večinoma civilistov - Smukača Hrobat in Naraločnik v Kvtifjellu blizu stopničk; skakalec Zajc v Trondheimu brani zlato

Gibanje je naravna potreba in izraz telesa, potrebujemo ga in dobro je za nas. Ampak kaj se zgodi, ko z gibanjem pretiravamo, gremo čez zmožnosti ali pa trenutne potrebe telesa? Potrebujemo regeneracijo. Starejši kot smo, bolj moramo telesu pomagati in mu prisluhniti kaj potrebuje. O pomembnosti regeneracije in njenih načinih, sploh po rekreativnih športnih aktivnostih pa v torkovem Svetovalnem servisu, naš gost je bil diplomirani fizioterapevt Jure Reherman iz Fiziolofije.

Naša stanovanja skrivajo prenekatero nevarnost za starejša leta. Preproge, stopnice, visoke police, ki jih ne dosežemo več. Predvsem kopalnica in kuhinja naj bi bili prilagojeni za tretje življenjsko obdobje – kopalnico opremimo z držali, kad zamenjajmo s kabino za tuš, prilagodimo kuhinjske elemente. Že z majhnimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo varnejše, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. V petkovem svetovalnem servisu bo podelila nekaj idej in svetovala predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ. dipl. org. Pokličite ali nam pišite.

Naši moderátori Diana a Albert ti dnes, 18. januára, prinášajú epizódu nášho unikátneho UP NEWS - špeciálu. Každú sobotu ťa zoberieme na cestu plnú inšpirácie, zaujímavých tém a príbehov. 0:39 - Skenoval Jareda Leta a Pedra Pascala. Michal zo Starej Ľubovne pracuje s hviezdami Hollywoodu aj 12 hodín denne https://www.startitup.sk/michal-pracuje-na-spickovych-hollywoodskych-filmoch-pracoval-som-s-menami-o-ktorych-sa-mi-v-zivote-ani-nesnivalo/ 2:19 - Matúš vytvoril prevratný vynález pre záchranárov: Rýchlo doručí vybavenie na miesta, kde rozhodujú sekundy https://www.startitup.sk/matus-vytvoril-prevratny-vynalez-pre-zachranarov-rychlo-doruci-vybavenie-na-miesta-kde-je-kazda-sekunda-rozhodujuca/ 3:23 - „7 rokov sme pracovali na Corvette, až sme zistili, že stojí toľko, že sa to neoplatí.“ Filip dobýja trh s opravenými americkými autami https://www.startitup.sk/7-rokov-sme-pracovali-na-corvette-az-sme-zistili-ze-stoji-tolko-ze-sa-to-neoplati-filip-dobyja-trh-s-opravenymi-americkymi-autami/ 5:04 - Jedinečný výskum Slovákov: Astrofyzici sa podieľali na prelomovom objave hviezdy smrti https://www.startitup.sk/jedinecny-vyskum-slovakov-astrofyzici-sa-podielali-na-prelomovom-objave-hviezdy-smrti/ 6:10 - Dominika Cibulková spúšťa vlastnú aplikáciu. Pomôže tým, ktorí na šport nemajú veľa času https://www.startitup.sk/dominika-cibulkova-spusta-vlastnu-aplikaciu-pomoze-tym-ktori-na-sport-nemaju-vela-casu/ 7:41 - Príbeh krasokorčuliara Ondreja Nepelu ožíva: Legendárnu trénerku stvárni princezná Arabela https://www.startitup.sk/pribeh-krasokorculiara-ondreja-nepelu-oziva-legendarnu-trenerku-stvarni-princezna-arabela/ 8:34 - Táto zoznamka nezadaným Slovákom konečne našla lásku: „Jeden pán prišiel so zásnubným prsteňom“ https://www.startitup.sk/tato-zoznamka-nezadanym-slovakom-konecne-nasla-lasku-jeden-pan-prisiel-so-zasnubnym-prstenom/ 10:42 - Za tri mesiace schudol 45 kíl a stal sa idolom vojakov. Najzdatnejší muž Ameriky dokázal nedokázateľné (PRÍBEH) https://www.startitup.sk/za-tri-mesiace-schudol-45-kil-a-stal-sa-idolom-vojakov-najzdatnejsi-muz-ameriky-dokazal-nedokazatelne-pribeh/ 13:17 - TOP 5 prevádzok s pestrou a vyváženou „paletou jedál“: Tu jednoznačne dodržíš svoje novoročné predsavzatie https://www.startitup.sk/top-5-prevadzok-s-pestrou-a-vyvazenou-paletou-jedal-tu-jednoznacne-dodrzis-svoje-novorocne-predsavzatie/ 14:48 - AI nám vygenerovala jedálniček na mieru. „Chcelo vás to podvýživiť,“ hodnotí výsledok výživový poradca https://www.startitup.sk/ai-nam-vygenerovala-jedalnicek-na-mieru-chcelo-vas-to-podvyzivit-hodnoti-vysledok-vyzivovy-poradca/ 16:08 - Pri otužovacej výzve som skončil na PN. Po chorobe som objavil tieto neočakávané prínosy https://www.startitup.sk/pri-otuzovacej-vyzve-som-skoncil-na-pn-po-chorobe-som-objavil-tieto-neocakavane-prinosy-vlastna-skusenost/ 17:19 - 30 dní som vydržala s japonskými návykmi dlhovekosti, takýto efekt to malo na moje telo (EXPERIMENT) https://www.startitup.sk/30-dni-som-vydrzala-s-japonskymi-navykmi-dlhovekosti-takyto-efekt-to-malo-na-moje-telo-experiment/ 18:39 - 10 klamlivých proteínových jedál, ktorým dodnes veríme. https://www.startitup.sk/10-klamlivych-proteinovych-jedal-ktorym-dodnes-verime-posledne-tri-ta-prekvapia/ 19:44 - Vedci objavili tajnú zbraň proti desivej spánkovej diagnóze. Na 90 % ju máš aj vo svojej chladničke https://www.startitup.sk/vedci-objavili-tajnu-zbran-proti-desivej-spankovej-diagnoze-na-90-ju-mas-aj-vo-svojej-chladnicke/ 21:20 - Starnutie môžeme ovládať. Uznávaná držiteľka Nobelovej ceny objavila „biologický časovač“ https://www.startitup.sk/uznavana-drzitelka-nobelovej-ceny-objavila-biologicky-casovac-starnutie-mozeme-ovladat-tvrdi/ 22:23 - Prevratný výskum odkrýva spôsob, ako z pamäte odstrániť zlé spomienky. Stačí zaspať https://www.startitup.sk/prevratny-vyskum-odkryva-sposob-ako-z-pamate-odstranit-zle-spomienky-staci-zaspat/

Slovensko zažilo včera ďalší čierny deň. Po hroznom útoku mladého 18-ročného žiaka na gymnáziu v Spišskej Starej Vsi zomrela žiačka a zástupkyňa riaditeľa školy. Ďalšiu študentku útočník vážne zranil. Policajti chlapca zhruba hodinu po útoku vypátrali v neďalekom lese.Čo táto tragédia pre nás, našu spoločnosť a pre naše školstvo znamená? Ako na ňu reagovať a ako to robia politici? Školstvo na Slovensku trpí však dlhodobo. Málo učiteľov a nízke platy, školskí odborári sú opäť v štrajkovej pohotovosti. Ako to bude riešiť minister školstva? Je cestou naviazať platy učiteľov na výsledky ich žiakov? Ako pomáha nežná revolúcia v školstve?Braňo Závodský sa rozprával s ministrom školstva, výskumu, vývoja a mládeže a podpredsedom strany Hlas – Sociálna demokracia Tomášom Druckerom.

Na božični večer, za kristjane na prvega od treh svetih večerov, premišljujemo o božiču kot družinskem prazniku v preteklosti in danes. Oddaja je nastala v najstarejšem slovenskem domu starejših – Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah – v sodelovanju s podobnim domom iz Slovenske Bistrice. Vsak dom zase – in v Sloveniji je takih zavodov nekaj več kot 110 – je ena velika družina, kjer se prav v takih prazničnih večerih, kot je božični, ustvarjajo in rojevajo številne tople in lepe zgodbe sočutnih bližin.

Starejša in drznejša sestrica pozna odgovore na vsa vprašanja. Pripoveduje: Helena Peršuh. Napisala: Marie-Louise Gay. Prevedli: Nina Kokelj in Mateja Gajgar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2006.

Bratislavské dobrovoľnícke centrum už 12 rokov spája dobrovoľníkov a potrebných a už 9 rokov oceňuje tie najkrajšie príbehy na galavečeri Srdce na dlani. Príďte si aj vy načerpať z krásnej atmosféry tohto podujatia už 2.12. do Starej tržnice v Bratislave. Vypočujte si ako sa to všetko dá v relácii DÁSATO.

Večný cynik, nihilista a stand-up komik Matej Adámy v Mimóze prezradil, čo na sebe neznáš, prečo nedokázal rozosmiať 800 divákov alebo kde má jeho humor hranice.V Mimóze s Matejom Adámym sa (ne)dozviete:00:30 – prečo je jeden z posledných komikov v Mimóze;01:30 – prečo sa ho Lenka a Janka boja;05:40 – prečo sa 800 ľudí v Starej tržnici nesmialo;09:30 – čo sa za 15 rokov stand-upov zmenilo;14:00 – ako vyzerá jeho priprava;16:00 – čo na sebe nemá rád;19:30 – prečo urazil vyholené dievča;22:00 – aké myšlienky mu napádajú;24:20 – či má empatiu;32:15 – prečo mu pokazilo vystúpenie Dankov semafór a iné.

Juraj Bartoš je špičkový muzikant, hráč na trúbke a krídlovke. Výnimočný je aj v tom, že na mimoriadnej úrovni dokáže interpretovať džez i klasiku, čo je v hudobnom svete výnimočné. Predstavil sa na mnohých svetových pódiách, hral s muzikantami najzvučnejších mien zo sveta i z domácej scény. Založil orchester Bratislava Hot Serenaders a miluje hot džez. Hovoriť s Katou Martinkovou bude aj o novom CD, ktoré nedávno vyšlo, o pripravovanom Veľkom tanečnom večere, ktorý bude v bratislavskej Starej tržnici, o atmosfére, ktorá sprevádza podobné podujatia, o tom, prečo sú mu vlastné noblesa a zdvorilé správanie, o manželke, s ktorou žije láskyplný vzťah i o mačkách, ktoré spolu chovajú. V rozhovore neobídu ani aranžovanie, ktorému sa venuje a výdobytky modernej techniky, ktoré vyhľadáva. | Tolkšou Hosť sobotného Dobrého rána pripravuje Slovenský rozhlas, Rádio Slovensko, SRo1. Reláciu vysielame každú sobotu po 8. hodine.

Na mednarodni dan starejših se bomo posvetili starejšim in njihovi telesni dejavnosti. Zakaj je telesna vadba priporočljiva tudi po 65. letu starosti in kako jo prilagoditi glede na zdravstveno stanje? Kakšna vaje so koristne za boljše ravnotežje in zmanjšanje možnosti za padce? Gostja v studiu Prvega bo dr. Petra Zupet, dr. med., specialistka medicine športa in profesorica športne vzgoje.

Jana a Jakub sa rozprávali s Josefom Sýkorom, ktorý vyučuje a píše o interpretácií starozmluvných textov v spojených štátoch na Northeastern Seminary v Rochestri, NY. Dozviete sa: ako sa Josef omylom dostal k štúdiu práva, ako sa Josef omylom stal kazateľom Cirkvi bratskej v Bratislave, aké kreatívne podobenstvá vytváral pre bohoslužby na Cukrovej a ako sa mu to "vypomstilo", ako inak sa dá čítať biblická kniha Jozue (00:00) Úvod (1:50) Predstavenie hosťa (22:13) Prečo sa Josef rozhodol študovať teológiu (28:30) Čo Josefa bavilo na práci kazateľa v Cirkvi bratskej v Bratislave a čo ho vyčerpávalo (29:22) Čo by Josef robil v role kazateľa inak (31:26) Ako Josef vnímal prisťahovanie do Bratislavy (33:55) Kedy sa v Josefovi prebudil záujem o Starú Zmluvu (38:20) Ako si Josef definuje úspech v práci učiteľa na seminári (40:55) Čo Josefa najviac prekvapilo pri štúdiu Starej Zmluvy (46:04) Ako Josef vníma rozdiely v tom, ako je Boh vyobrazený v Starej a Novej Zmluve (53:37) Akú radu by dal Josef človeku, ktorý chce čítať Bibliu a nikdy v živote z nej nič nečítal (55:20) Ako by Josef odpovedal na otázky o Bohu, ktoré má Jakubov syn (58:10) Čo si majú Josefovi študenti zobrať z hodín s ním (59:03) Akú radu by dal Josef človeku, ktorý už Bibliu číta veľa rokov (01:04:28) Aké knihy od Porta libri by Josef odporučil

*Podporte podcast Dobré ráno v aplikácii Toldo na ⁠⁠⁠sme.sk/extradobrerano⁠⁠. Kto politikom Smeru podozrivým z trestnej činnosti posunul nahrávky z policajných kancelárií? Inšpekcia to ani za rok nevypátrala a kauzu prerušili. Vyšetrovateľ inšpekcie si predsedu Roberta Fica ani iných členov nepredvolal na výsluch, vystačil si s písomným stanoviskom Smeru. Nahrávky mala strana pritom skôr, ako by k nim prístup v spise mali vôbec samotní policajti okolo Jána Čurillu. Zuzana Kovačič Hanzelová sa v podcaste Dobré ráno rozpráva s novinárkou z portálu Aktuality Laurou Kellő Kalinskou. Zdroje zvukov: RTVS, Youtube/Smer-SD, Denník N Odporúčanie: V rámci festivalu Viva musica! bude unikátny koncert skupiny Fallgrapp so Spectrum orchestra. Otvárací koncert jubilejného 20. ročníka festivalu Viva Musica! sa uskutoční v Starej tržnici, do ktorej sa festival opäť vráti po troch rokoch, lístky ešte sú, bude to fantastický počin. – Všetky podcasty denníka SME nájdete na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj audio verziu denného newslettra ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SME.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ s najdôležitejšími správami na⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ sme.sk/brifing⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte mesačný podcastový newsletter nielen o novinkách SME na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcastovenovinky⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠  – Ďakujeme, že počúvate podcast Dobré ráno.

"Idea jest taka, żeby uwolnić obrazy (…) Instytucja była przez ponad ostatnie dwa lata praktycznie zamknięta dla publiczności, my chcemy ją ponownie otworzyć. Chcemy, żeby to było miejsce spotkań, miejsce rozmów o kinie" - mówiła w RMF FM Agnieszka Wolak, wiceszefowa FINY, tj. Filmoteki Narodowej - Instytutu Audiowizualnego. Instytucja organizuje kino plenerowe czy wydarzenia edukacyjne dla najmłodszych.

Na rezervácie v michelinskej reštaurácii sa môže čakať aj mesiace a za niektoré degustačné menu si zaplatíte aj šesťsto eur. Na druhej strane môžete byť pri cestovaní po najmenej turistických krajinách sveta nútený si vybrať medzi masívnymi živými húsenicami a údenými opicami. Cestovanie za gastronómiou sa stáva čoraz populárnejším spôsobom, ako spoznávať jednotlivé krajiny sveta. Spájajú sa s tým aj strety s inou kultúrou stravovania, omyly pri objednávkach či používaní príboru alebo skúšanie nezvyčajných a niekedy aj nechutných potravín a ingrediencií. Na živom nahrávaní Všesvet podcastu v predvianočnej Starej tržnici sme sa aj s troma hosťami rozprávali o tom, ako chutí storočné vajce, prečo si Juhokórejčania k bryndzovým haluškám naložili aj džem alebo kde sú etické hranice pri jedle. Cestovateľ Martin Navrátil z blogu Travelistan napríklad hovoril o tom, ako vás v Číne môžu za zapichnuté paličky v jedle vyhodiť z reštaurácie a prečo je sŕkanie v poriadku. Majiteľ kórejského bistra Banchan Ervin Polívka odporúča polievku s kimči na liečenie chrípky a hovorí aj o tom, ako sa v Južnej Kórei servíruje polievka zo psa. Michal Ondriš z blogu Čiližrút zase hovorí, prečo sa Slovensko potrebuje dostať do michelinského sprievodcu a do ktorého konceptu škandinávskych reštaurácií sa oplatí investovať. Budeme radi, ak nás v tvorbe podcastu podporíte na Patreone. Ak máte akékoľvek otázky, neváhajte nám napísať na vsesvetpodcast@gmail.com.

V prekvapivej epizóde sa s Juliou Itin znovu vydáme do secesného domu, kde kedysi býval významný člen židovskej ortodoxnej obce Lazar Gestetner. Jeden z jeho nových obyvateľov nás totiž upozornil, že by v ňom mohla byť aj mikve. 

Lovkyňa historických tajomstiev Julia Itin si tentoraz na prechádzku Starým mestom vzala fotografa Štefana Cipára. Obom totiž čoskoro vyjde v Čiernych dierach kniha o unikátnej dlažbe v hlavnom meste. Vydajte sa spolu s nami do zákutí krásnych domov so židovskou históriou.