Podcasts about glavno

Tokrat je beseda tekla o zgodovinski tekmi z Veležem, malo manj zgodovinski tekmi z Muro, zanimivi statistiki naših igralcev, finalu FA pokala iz leta 1990, prihajajočemu obračunu z Radomljami, naslovu prvaka selekcije U15, družini Lungu, novi Brestovi pogodbi in finalu slovenskega pokala, ki bo na »našem« štadionu.Glavno vprašanje je seveda, ali bo Olimpija zmogla dovolj moči in koncentracije, da proti Radomljam odigra tako kot se spodobi in končno že osvoji ta nesrečni naslov, ki se nam zdaj že nekaj tekem tako nesramno izmika.

Mladostnika Hilde in Hans, ki živita v Berlinu, v zgodnjih 40. letih uživata sončna poletja s prijatelji. Oba pa sta tudi aktivna v odporniškem gibanju, povezanem s Sovjetsko zvezo, ki se bori proti nacističnemu režimu in vojni. Njihove akcije ju povežejo, zaljubita se in pričakujeta otroka, ko pride skupini na sled gestapo. Visoko noseča Hilde se znajde v zaporu ... Po resnični zgodbi posnet nemški celovečerec Z ljubeznijo, Hilde je režiral izkušen avtor Andreas Dresen, film pa je bil premierno prikazan v glavnem tekmovalnem programu lanskega Berlinala. Pripoved spretno kombinira več časovnih ravni; realistični prikaz »sivega« zaporniškega obdobja Hilde, ki v celici tudi rodi otroka, teče linearno, znotraj tega toka pa se znajdejo »barviti« retrospektivni odlomki, ki skačejo v bližnjo preteklost. Ti pasusi naslikajo nežen in negotov razvoj ljubezenske zveze med Hilde in Hansom, pa tudi notranjo dinamiko odporniške skupine, ki jo sestavljajo značajsko zelo različni pripadniki. Vzporedno z njuno zgodbo se pred nami spretno izriše freska nekega natančno določenega časa in prostora. Glavno igralsko težo filma suvereno nosi Liv Lisa Fries, znana iz serije Babylon Berlin, v vlogi Hilde, pri kateri razberemo cel spekter čustev v strahotnih psiholoških situacijah; odličen je tudi njen filmski partner, nekoliko neroden in zadržan Johannes Hegemann. Gotovo je ena od odlik dela portret njune silovite čustvene in telesno čutne zveze, ki sega prek kalvarije, ki sta ji oba izpostavljena. S tem v zvezi bi veljalo izpostaviti še eno markantno posebnost, ki kaže na scenaristično in režijsko globoko premišljeno odločitev: v filmu tako rekoč ne vidimo nasilja. Tudi zasliševalci in pazniki v obdobju, ko Hilde v zaporu rodi otroka in se sooča s kazenskim procesom zaradi izdaje, skušajo biti razumevajoči, človeški. Skušajo celo po svojih močeh pomagati ... In to je tisto grozljivo. Nacistični režim – ali pa katerikoli drug totalitarni režim – ni bil karikirana parada pošasti, ampak so ga sestavljali in omogočali najbolj navadni ljudje, s takimi in drugačnimi prepričanji, ki so tudi na vrhuncu vojne živeli svoja vsakdanja življenja, samo opravljali svoje službe in tudi v tem času so se ljudje zaljubljali in rojevali ... Menim, da je to močno podcenjena plat filma in da je njegovo skrito mojstrstvo prav v načinu, kako drsi pripoved v mirnem, počasnem ritmu kronike neke ljubezenske zgodbe proti tragediji, ki jo je možno slutiti že vnaprej. Celovečerec Z ljubeznijo, Hilde tako s svojo navidezno preprostostjo predstavlja resnično pretresljiv, brezčasen humanistični opomin.

''Če se pri pisanju trudiš biti bolj pameten od knjige same, se lahko zgodi, da bo ploska'', pravi Pia Prezelj, avtorica romana Težka voda. V njem nas odpelje na podeželje – ''želela sem povedati zgodbo starejše ženske, vse ostalo pa je prišlo organsko zraven,'' še doda. In kaj je s tem večkrat nagrajenim romanom novega: izšel je kot zvočna knjiga, ki so jo pripravili v igranem programu našega radia. Na oder novogoriškega SNG-ja pa prihaja Kralj Lear, delo Williama Shakespeara v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo igra upokojeni prvak novogoriškega ansambla Bine Matoh. In še nekaj o prepletu performansa, poezije in glasbe REKVIEM dve leti pozneje umetnika Jaše, ki se je odvil v Lutkovnem gledališču Ljubljana.

Zdravo, danes vas čaka posebna epizoda, kjer bomo skupaj z Borutom Andrejašem raziskovali Severna Makedonijo – deželo, ki navdušuje s svojo bogato zgodovino, očarljivimi naravnimi lepotami, prijaznimi ljudmi in okusno kulinariko.

Annyeonghaseyo, čaka nas prav poseben pogovor, saj bomo pobliže spoznali Južno Korejo – državo, ki navdušuje s svojo bogato kulturo, okusno hrano, K-pop vročico in tehnološkim razvojem.

Glavno sporočilo jaslic je, da se je Bog učlovečil zato, da bi človeku prišel naproti.Škofje v božičnih poslanicah vabijo, da v svojem življenju ustvarimo prostor za Boga.Nocoj bomo katoličani vstopili v jubilejno leto 2025, ko bo papež Frančišek odprl prva svetoletna vrata.Božično darilo Roberta Goloba - obdavčitev nepremičnin - po oceni Kluba slovenskih podjetnikov ni niti pravično niti stimulativno.Vlada bi se vrnila k staremu načinu obračunavanja omrežnine.Slovenska karitas začela božično-novoletno dobrodelno akcijo Zaupanje.Vreme: Popoldne bo na vzhodu zmerno do pretežno oblačno, drugod bo sončno in zelo vetrovno. Jutri se bo povsod zjasnilo, veter bo postopno slabel.Praznike v bolnišnici in vojski prevevata upanje in povezanost v času preizkušenj.Božična glasba obuja najgloblje plasti našega spomina, zato pomaga ustvarjati praznično vzdušje, je prepričan muzikolog doktor Matjaž Barbo.Božič bo športno bolj miren, v soboto začetek skakalne novoletne turneje.

Piše Jure Jakob, bere Igor Velše. Zbirka Prišleki Literarno-umetniškega društva Literatura že več kot dvajset let načrtno in kontinuirano skrbi za izdajo prvencev s področja izvirne slovenske poezije in prozaistike. V letošnji ediciji sta knjižni krst doživeli kar dve "prišlekinji", ena od njiju je mlada pisateljica Liu Zakrajšek z romanom Zajtrk prvakinj. Naslov je domiselna parafraza naslova romana Kurta Vonneguta Zajtrk prvakov ali Zbogom, plavi ponedeljek. To postane kmalu jasno tudi tistim bralcem, ki Vonnegutovega opusa nimamo v mezincu, saj je omenjeno besedilo obvezno branje na tečaju kreativnega pisanja, ki ga obiskuje pripovedovalka romana Zajtrk prvakinj. Neimenovana pripovedovalka je namreč študentka književnosti, ob študiju pa si denar služi s kar tremi študentskimi zaposlitvami: dela v knjigarni, je biljeterka v kinu in hostesa v kulturnem domu. Tri službe opravlja, ker se je odselila od doma in potrebuje sredstva za samostojno življenje, pri čemer poglavitni del požre najemnina. Najemniško stanovanje si deli z dvema sostanovalkama, z najboljšo prijateljico Vesno, nekaj let starejšo študentko slikarstva, ki dela kot receptorka v majhnem hotelu, in s Pio, falirano študentko prava, ki je redno zaposlena kot šefinja strežbe v petični restavraciji. Ni nam treba brati skoraj do polovice romana, kjer v že omenjeni epizodi profesor Marinšek razloži ironični pomen naslovne fraze Vonnegutovega teksta. Že po nekaj straneh postane jasno, da omenjene cimre, glavne figure in dogajalno vozlišče romana Liu Zakrajšek, niso nikakršne "prvakinje" in "junakinje", temveč tri dokaj običajne mlade ženske, ki se vsaka po svoje odzivajo na življenjske okoliščine, v katere so jih porinile družinske razmere, lasten značaj in osebne želje, predvsem pa ekonomski pogoji sodobne slovenske družbe in duh časa, ki takšne razmere upravičuje in perpetuira. Zajtrk prvakinj se dogaja tako rekoč tukaj in zdaj. Čeprav prizorišča niso konkretizirana v realni topografiji Ljubljane, si zlahka zamišljamo ljubljanski kino, kulturni dom, knjigarno, meščansko vilo, blok v spalnem naselju, kafič za vogalom ali pa najemniško stanovanje na vroči podstrehi v centru starega mesta. Še bolj eksplicitna je časovna umestitev v leto po prisilnem koronskem "zaprtju". Ampak kronotop v tem romanu v svoji zunanji, predmetni navzočnosti niti ne pride do pravega izraza; je le v nekaj potezah skicirano prizorišče, na katerem vstaja prava vsebina pripovedi o ljudeh in njihovih odnosih. Poleg neimenovane pripovedovalke in njenih cimer srečamo za ducat sorodstveno, prijateljsko in službeno povezanih likov, ki jih roman orkestrira v dinamično sosledje situacij. Situacijsko razpletanje dogajanja je bržkone ena od poglavitnih značilnosti pripovedne tehnike Zajtrka prvakinj: vsebina zgodbe je včasih sicer podana tudi kot retrovizija nečesa, kar se je bilo že dogodilo, ampak praviloma v dogajanje stopimo od znotraj, kot nevidne priče nečesa, kar se pravkar dogaja. In to, kar se dogaja, se pretežno razkriva ob pogovoru protagonistk in protagonistov ali pa skozi notranji samogovor glavne protagonistke. Mimogrede, njen introvertirani in nesamozavestni, hkrati pa kljubovalni in vztrajni značaj je večkrat duhovito in zelo posrečeno okarakteriziran prav z govorno repliko, za katero pa se šele post festum izkaže, da v resnici ni bila izgovorjena oziroma jo je izrekla "le v svoji glavi". V tem sosledju učinkovito insceniranih in zelo naravno, živo razvijajočih se pogovorov se postopoma izrišejo glavne teme romana: izkoriščevalska delovna razmerja, v katera so vpeti mladi na pragu odraslosti, disfukcionalnost primarne družine, duševne bolezni med mladimi, ekonomska vrednost kot edina družbena vrednota, povzpetništvo, literarni snobizem, hipokrizija, osamljenost, družbeni stereotipi, predvsem pa hipnost in površinskost odnosov in fluidnost osebnih identitet. Intenca romana, ki jo skoraj nezaznavno kroji pripovedna optika prvoosebne pripovedovalke, se vpričo vseh teh glavnih tem kaže kot radovedna, včasih že skoraj prostodušna odprtost, ki se sproti, po nareku te iste lucidne prostodušnosti preobraža v spontano, nenarejeno kritičnost. Kritičnost do tematik, ki so verjetno izpostavljene teme zdajšnje generacije mladih odraslih (Zajtrk prvakinj bi lahko imel tudi oznako generacijski roman), je zadržana, ironična in sarkastična, toda zato nič manj določna; zaradi jedke ironije je le še bolj sveža, deluje življenjsko in z lahkoto sprevrača nekatere klišeje in stereotipe. Če predvidljivo privoščljivo izpostavim en primer: lik Nataše Sever, uspešne pisateljice, kresnikove nagrajenke, je prav posrečeno zabavna karikatura, ki v nekaj potezah razkrinka pozo sodobnega feminizma, ki ga zanimajo predvsem boj za simbolni kapital in s tem povezano pozicijo moči, za ukvarjanje s kompleksno realnostjo življenja in resnično enakopravnostjo spolov pa mu zmanjkuje volje in interesa. Zajtrk prvakinj ni po obsegu nič kaj začetniško skromno branje, ampak knjiga z dosti "mesa" med platnicami, ki drži suveren pripovedni tempo od prvega do zadnjega, petinštiridesetega poglavja in dodatnega epiloga. Glavno odliko romana vidim v zelo spretni dramaturški organizaciji dogajanja, zelo prepričljivih pogovornih sekvencah, ki subtilno krmarijo med eksplicitnim in neizrečenim, v opisni natančnosti, pozornosti na drobne, vsakdanje detajle, pri čemer imajo izpostavljeno mesto tisti, ki navdajajo z nelagodjem, celo s fizičnim odporom, pa v duhovitosti in humorju, s katerim pripovedovalka jadra čez številne sentimentalne čeri zgodbe, in v čustveni neposrednosti. Ta se sicer na nekaterih točkah ujame v past melodrame, kar se zgodi zlasti v epilogu, ki ga po mojem skromnem mnenju lahko tudi ne bi bilo, a celota ne bi ničesar pogrešala. Ampak če potegnem črto, je Zajtrk prvakinj Liu Zakrajšek polnokrvno branje in bi ga bilo krivično imenovati obetavni prvenec, saj prepriča že s tistim, kar daje, ne le s tistim, kar morebiti obeta.

V Sloveniji je zelo priljubljena svetnica sveta Ana. Navadno jo upodabljajo kot starejšo ženo, ki ima v roki knjigo in uči svojo hčerko Marijico brati. Gre za simbolno podobo, kajti mati je bila njihova učiteljica, ki jih je uvajala v življenje. Glavno sporočilo, ki so ga prejemale judovske deklice, pa je bilo, da so se tudi one same začele doživljati kot milostni dar. To bo njihovo poslanstvo, da bodo dar življenja posredovale naprej, še drugim rodovom. Zato ni naključje, če je krščanska tradicija za ime Marijine matere izbrala Ano, v hebrejščini Hanah, kar pomeni milostni dar. Zgodovinskih poročil o Marijinih starših žal nimamo, tudi ne vemo, ali je Jezus iz Nazareta poznal svojo babico. Izročilo je seglo po podobi matere preroka Samuela, ki ji je bilo prav tako ime Ana in ki tudi ni mogla imeti otrok. Toda ko ji je Bog naklonil ta milostni dar življenja, ga je še kot triletnega dečka pripeljala v svetišče k duhovniku Heliju, da bi že zgodaj začel služiti Bogu. Tako nam apokrifni spisi, ki so polni čudovitih literarnih stvaritev, pripovedujejo podobno zgodbo o Marijini materi, ki prav tako ni mogla roditi otroka; in ko je njena hčerkica vendarle prišla, jo je darovala Bogu ter jo kot dekletce pripeljala v tempelj. Je bilo to samo v njenih molitvah? Vsekakor je gotovo, da je Ana podobno kot vse izraelske matere naučila svojega otroka prepevati psalme in lepe molitve. Zato je Marija znala pri sorodnici Elizabeti zapeti svoj čudoviti Magnifikat. Prav iz sobesedil svetopisemskih zgodb in modrostnih izrekov lahko sklepamo, kakšna čudovita ženska je bila sveta Ana. Modri Sirah ceni takšne vrle žene. Pove nam, da so njene najlepše ogrlice, uhani in zlati obročki njene moralne vrline. Te so njeno največje bogastvo, ki jih opazi moder moški in je zanje hvaležen, saj ga osrečujejo. Sirah ne opeva samo njene miline, ki je možu v največje veselje, ampak celo priznava, »da ga njena razumnost krepi«. To nas še posebej preseneča, saj so v tistem času Grki poveličevali predvsem moško modrost. A še starejše besedilo so Pregovori. Pravijo, da je celo poslovna uspešnost moža odvisna od njegove žene. Ona prav tako prideluje volno in lan in pri tem ne pozabi na ubogega. Toda judovsko izročilo je naredilo iz žene predvsem svečenico njenega doma. Še danes žena vodi sobotno bogoslužje v domači hiši. Naš pisatelj Cankar bi dejal: njena beseda je »beseda praznika, petja in vriskanja«.

V kine je prišel novi film Jeffa Nocholsa, ki je zaslovel z Zakloniščem (zanj je leta 2011 prejel tudi vodomca, glavno nagrado Mednarodnega ljubljanskega filmskega festivala Liffe), v Motoristih pa se je poglobil v skupino ljudi, ki jih druži posebna strast do motorjev. Navdihujoč je tudi dokumentarec Joan Baez: Jaz sem hrušč, v katerem znamenita pevka in aktivistka razkrije svojo življenjsko zgodbo. Poročamo o vrhuncih festivala KRAFFT, ki se osredotoča na umetnost filmske igre, pogovarjamo se z Martinom Turkom, ki je za film Kino Volta (ta pove zgodbo prvega kina na Irskem, ki ga je ustanovil slavni pisatelj James Joyce) prejel glavno nagrado na festivalu Bloomsday v Dublinu, pa z Igorjem Palčičem, urednikom Film tedna, ki ga ob sredah gledamo na prvem programu Televizije Slovenija in praznuje že svoj 50. jubilej.

Hello, pristali smo v Ugandi, ki jo imenujejo "Biser Afrike" zaradi njene izjemne lepote in raznolikosti pokrajin, ki vključujejo gore, jezera, reke, savane in deževne gozdove..

Z našim dopisnikom se sprehodimo po Balkanu in spomnimo na razloge za ponavljanje lokalnih volitev to nedeljo v Beogradu. Opozorimo tudi na stavko, ki poteka na javni radioteleviziji BHRT v Bosni in Hercegovini, kjer zaposleni ostajajo brez plač, ter preverimo potenciale slovensko-albanskega sodelovanja, ki z odprtjem novih prostorov slovenskega veleposlaništva v Tirani odpirajo nova poglavja.

Ola, pristali smo v Kolumbiji.

Prebivalce številnih krajev po državi so ob prazniku dela prebudile prvomajske budnice, čez dan pa so v organizaciji sindikatov in drugih prirediteljev potekala tradicionalna srečanja. Glavno sporočilo je bilo, da delavske pravice niso podarjene ampak izborjene. V Ljubljani je potekal protestni shod pod geslom: Prvi maj delavstvu nazaj. Zbrani so opozarjali, da imajo delavci vsako leto manj razlogov za praznovanje ter da se širita prekarno delo in revščina.

Piše Katarina Mahnič, bereta Lidija Hartman in Matjaž Romih. Barbara Cerar, odlična gledališka in filmska igralka, prvakinja ljubljanskega Slovenskega narodnega gledališča Drama, je v svojem prvem pisateljskem poskusu Pretežno jasno. tako suverena kot na odru – vsebinsko in jezikovno briljantna, sveža in inovativna, neznansko smešna, sočutno ganljiva in pišmeuhovsko razbrzdana, z velikim uvidom v vse, kar je človeško. Končno je nekdo na Slovenskem napisal kratkočasno knjigo o spopadanju z banalnostmi življenjskega vsakdana, ne da bi bili protagonisti zafilozofirani intelektualci, blodnjavi uživalci droge ali raznorazni socialni problemi z neozdravljivimi travmami iz otroštva. Čeprav se Cerarjeva ves čas sprehaja po tanki meji med lahkotnim plažnim branjem in posrečeno različico razvojnega romana, to teže njenega dela nikakor ne zmanjša. Glavno junakinjo, disleksično tridesetinnekajletno Olgo Vrabec Golob, je zapustil mož in tako je na vsem lepem spet svobodno prepuščena svoji neukrotljivi miselni akrobatiki in precej posebni domišljiji, ki v njen obup vnašata pretiravanje, samoironijo in sproščujoč humor. Brez pridiganja, zgražanja in zavor najbližjih – starši so ji tragično umrli že v gimnaziji, teta Zdenka, ki ji je bila določena za skrbnico, živi v Parizu, mož Tom jo je popihal z drugo – priplava na površje njen edinstveni samoohranitveni nagon, pa tudi zmožnost za sprejemanje vtikljivih sosedov, s katerimi se prej niti v sanjah ne bi družila, pravzaprav so ji bili celo zoprni. Tukaj so Karla, polna dobronamernih nasvetov, ki poleg vedeževanja obvlada vrtnarjenje, manikuro, pedikuro, mimogrede kakšnega “spoha” in je za povrh še teta Tomove ljubice Karoline, pa Rezka, starejša gospa, ki s svojimi pečenimi dobrotami hodi v bolnišnico tolažit čakajoče, in butasti blebetač Roki, na katerega Olga sploh ne gleda kot na moškega. Šopek posebnežev, ki ga dopolnjuje še kup drugih akterjev, bi lahko ob manj spretnem peresu hitro zapadel v karikaturo, vse kar se dogaja z njimi, pa v burkaško farso, namenjeno smehu in ničemur globljemu. Tako pa se ob branju sicer zavedaš, da takšni empatični, vedno na pomoč in akcijo pripravljeni sosedje ne obstajajo, a jim vendarle verjameš do zadnje pičice, tako kot otrok noče nehati verjeti v Božička. Pestijo jih vsem znane tegobe, le da so namesto tarnanja iz njih naredili “žur”. To je v bistvu glavni adut romana Pretežno jasno – da je kljub neverjetnosti čisto verjeten in kljub neresnosti še kako zaresen. Seveda poleg živahno nagnetenega jezika in unikatnih primer: “misel jo je napadla kot roj lačnih tigrastih komarjev v mraku, ko greš zalivat vrt” ali “ena sama sosedina govorna diareja je razblinila vse čudovite prizore” ali “črke so preskakovale ena drugo, kot da pri telovadbi skačejo čez kozo” … Posebno barvitost mu dajejo nenavadni in slikoviti, skoraj dramaturško naštudirani prizori – prispodobe, s katerimi si Olga v svoji disleksični maniri začini in lajša težke trenutke ali neprijetne misli. Kot na primer tista, ko se odloči zmetati stran stvari prešuštnega moža. “V tem filmu je bila ona glavna junakinja, ki pleše po stopnicah, imela je s kano poslikane roke in nakit v obliki trikotnika od leve nosnice do levega ušesa. Okoli nje so plesali stasiti mladci golih torzov in gladkih hrbtov, saj kosmatih res ni marala. Trzajoč z zadnjicami so priplesali na dvorišče, ona je v sredini – pojoč refren – zagrabila težko vrečo in jo odvlekla do smetnjaka. Mladci so kot v šamanskem obredju poskakujoč okoli nje dvignili vrečo in jo vrgli v smetnjak. Seveda v sosedovega, saj ni neumna.” Ob tem početju jo zagleda soseda Rezka, ki kar ne more nehati buljiti v prepoteno sosedo v spodnjih hlačah, zgornjem delu pižame s srčki in supergah, sploh ker je bila že pozna jesen. In ravno na tem mestu me je obšlo, da je Olga Vrabec Golob s svojo prostodušnostjo in nerodnostjo podobna Bridget Jones, ki jo je upodobila pisateljica Helen Fielding, prav tako pa sem se ob branju spomnila kultnega postmodernističnega romana Dubravke Ugrešić Štefica Cvek v krempljih življenja in romana Panika Dese Muck. Samih žlahtnih ženskih pripovedi torej. Pa vendar Barbara Cerar, ki je svojemu izjemnemu učitelju slovenščine obljubila, da bo nekoč napisala roman, in se obljube tudi držala, ostaja prepoznavno svoja. Dragocena knjiga o iskanju sebe, ljubezni in pristnih medčloveških odnosih skozi humorne zaplete predstavi tudi grenkejšo plat človekovega bivanja: drugačnost, osamljenost, bolezen, smrt … in tisto, česar se naučimo, ko že nekaj doživimo – zmožnost razumevanja in odpuščanja. Ob branju se počutiš, kot da gledaš skozi kalejdoskop, kjer barvna ogledalca nenehno spreminjajo podobe, na katerih se med svetle barve mešajo tudi temne. A skozi ene in druge vedno preseva svetloba. Pretežno jasno je, kljub pretežni vremenski napovedi v naslovu, sončna knjiga.

Merhaba, pristali smo v Maroku. ⁠

Piše: Simon Popek Bere: Igor Velše Osrednji poudarek biografije nobelovca Iva Andrića izpod peresa nemškega novinarja Michaela Martensa je zakodiran že v naslovu V požaru svetov. Delo s podnaslovom Zgodba evropskega življenja je fascinantna in občasno provokativna zgodba o piscu in diplomatu, ki je v viharnem obdobju evropske zgodovine prisostvoval nekaterim najpomembnejšim dogodkom dvajsetega stoletja. Ivo Andrić, v Travniku rojeni Sarajevčan, deloma vzgojen v Višegradu, je v življenju prehodil razburljivo pot. V obdobju od dvajsetih do štiridesetih let 20. stoletja kot je diplomatski predstavnik kraljevine Jugoslavije obredel pol Evrope; sodil je med najpozornejše opazovalce zgodnjega fašizma v Italiji in tik pred in med drugo svetovno vojno kot diplomat v Berlinu spoznal večino najvišjih nacističnih oseb. »Višegrad Andrića poetizira, Sarajevo politizira«, so besede, s katerimi je Michael Martens opisal pisateljevo postopno angažiranje, ko je kot sopotnik Mlade Bosne svoj srd usmeril proti habsburški monarhiji. Pri pripravi atentata na prestolonaslednika Franza Ferdinanda sicer ni sodeloval, vendar je že v zgodnjem sarajevskem obdobju prepričljivo izrazil svoj politični ideal, nujnost formiranja skupne države vseh južnih Slovanov, »Južne Slavije«. O enotni državi balkanskih Slovanov je Andrić pisal takole: »Smisel našega narodnega zedinjenja v eno samo veliko in močno, moderno nacionalno državo je prav v tem, da bodo naše sile tedaj ostale v deželi in se razvijale in prispevale k splošni kulturi tukaj in pod našim imenom, ne pa iz tujih središč.« »Jugoslovansko idejo« je Andrić ves čas fanatično zagovarjal, tudi v času kraljevine, čeprav je šlo, kot piše Martens, že tedaj »za eksplozivno mešanico več narodov in dveh velikih religij, od katerih je krščanstvo spet razdeljeno na dve veroizpovedi.« »Glavno, da je Jugoslavija,« je svojo brezpogojno lojalnost do zadnjega izražal Andrić; ali je ta država demokratična ali diktatorska, pravična ali pristranska, življenja vredna ali turobna, je bilo zanj postranskega pomena. Martens v Andrićevih romanih – predvsem v Travniški kroniki in Mostu na Drini, ki ju je napisal med vojno v Beogradu – nemalokrat išče metafore za pisateljev odnos do jugoslovanskega vprašanja in predvsem do Bosne oziroma islama. S političnimi interpretacijami umetnosti so se opekli že številni analitiki in biografi in tudi Martens je nekajkrat stopil na spolzek teren, še posebej ko turške zavojevalce »bere« kot izključno nazadnjake in fanatike, predstavnike krščanskega zahoda pa kot plemenite nosilce modernosti in civilizacije. Pogosto je bil kontroverzen, kot v doktoratu z univerze v Gradcu, ki so ga odkrili šele po pisateljevi smrti, v katerem so Andrićevi kritiki dobili potrditev teze, da je bil nobelovec islamofobni sovražnik Turkov, ki je zaničeval tudi bosanske muslimane. Resnica je vendarle drugačna, iz Andrićeve kompleksne literature je razvidno, da je njegov način, kako so ob Srbih in Hrvatih predstavljeni muslimani, preveč poetičen, daleč od šablonskih lastnosti, ki so mu jih skušal pritakniti. Predvsem pa je delo V požaru svetov atraktivno in dinamično napisan portret spretnega diplomata in velikega pragmatika, šolskega primera zadržanosti, previdnosti, nevsiljivosti, hladne nepristranskosti, s katero si je Andrić kot diplomatski veteran iz časa kraljevine pod Titovo oblastjo – ko so njegove pisateljske kolege zapirali ali likvidirali za manjše prekrške – reševal lastno kožo. Svojo sposobnost nezmotljivega prilagajanja in pravilnega vedenja v javnem prostoru, človeka, ki se je genialno prilagodil življenju, zgodovini in okoliščinam, je Andrić zaupal Dobrici Ćosiću: »Ne gre za to, da izrečemo vse, kar mislimo; glavno in pomembno je, da ne povemo tega, česar ne mislimo.«

Hemofilija je redka neozdravljiva dedna bolezen z motnjo strjevanja krvi. Glavno sporočilo ob Svetovnem dnevu hemofilije je preprečiti vsako najmanjšo krvavitev. Prav na učinkoviti preventivi temelji življenje s to boleznijo, ki je lahko kakovostno, v nasprotju z recimo petdesetimi leti prejšnjega stoletja, ko so otroku s težko obliko bolezni napovedali največ 18 let življenja. Kakšni so nasveti, s katerimi zdravniki opremijo bolnike in njihove družinske člane? V torkovem Svetovalnem servisu po osmi bo z nami doc. dr. Barbara Faganel Kotnik s Kliničnega oddelka za otroško hematologijo in onkologijo UKC Ljubljana.

Ta konec tedna ob vrhuncu poletne sezone zaznamujejo gneča na naših cestah in daljše čakalne dobe na mejnih prehodih s Hrvaško tako za vstop v državo kot izstop iz nje. Razmere na cestah so se sicer proti večeru nekoliko umirile, še vedno pa je dolg zastoj proti Avstriji pred Karavankami. V oddaji tudi: - Padavine nekoliko omilile sicer mirne razmere na požariščih na Krasu; olajšanja presušeni zemlji niso prinesle - Papež dogajanje v rezidenčnih šolah Kanade označil za genocid nad prvotnimi narodi - Glavno nagrado filmskega festivala v Motovunu prejel film Vojni poni

V Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolča-nih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središ ču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so posta-vili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobro-došli. Na 59. beneškem bienalu zlati lev britanskemu paviljonu z razstavo umetnice Sonie BoyceV Benetkah so odprli umetnostni bienale, ki se vrača po enoletnem premoru zaradi pandemije. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil britanski paviljon, v katerem letos razstavlja umetnica Sonia Boyce z naslovom Feeling Her Way. Mednarodna žirija je zapisala, da v sodelovanju z drugimi temnopoltimi ženskami razkriva veliko zamolčanih zgodb, da ima zelo sodoben jezik ter prikazuje razdrobljene oblike, ki jih gledalec in gledalka ob doživljanju paviljona lahko sestavita. Na odprtju je bila sicer v središču pozornosti Ukrajina. Sredi beneških Vrtov, v katerih stoji ruski paviljon, so postavili trg z vrečami peska, ki ponazarjajo tiste, ki jih uporabljajo v spopadih za zaščito pred bombami. Rusijo so zaradi napada na Ukrajino z bienala izključili, umetniki, ki nasprotujejo režimu ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa so kljub temu dobrodošli.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta tokrat razpravljala o volitvah in predvolilni kampanji. Ali Žerdin je pojasnil, da smo že sredi volitev, saj predčasne volitve že potekajo, udeležba na njih pa močno presega udeležbo pred štirimi leti. Leta 2018 je bila volilna udeležba 52-odstotna. Žerdin in Janez Markeš stavita, da se bo volilna udeležba na letošnjih volitvah gibala okoli 65 do 68 odstotkov. Žerdin je dejal, da je letošnja predvolilna kampanja najbolj neobičajna v zadnjih 32 letih, saj je bil eden izmed favoritov, Robert Golob, na javni televiziji »pospravljen v predal manj relevantnih strank«. Šele odločitev sodišča mu je omogočila soočenja v bolj gledanih terminih. Poleg tega smo še vedno sredi pandemije covida, ki je pred volitvami prav tako prizadela Goloba, je spomnil Žerdin. Ob tem pa se mu zdi nenavadno tudi, da sedanji predsednik vlade ni hodil na soočenja. »Do sedaj je sodeloval le na dveh, kar je v dvaintridesetletni zgodovini slovenskega parlamentarizma izjemno nenavadno,« je pojasnil Žerdin. Markeš meni, da je zaradi strelov nacionalne televizije v lastno koleno Pop TV postala relevantna televizija. Kljub temu meni, da je bilo zadnje soočanje tam katastrofalno, »to je bil napad na Levico in poskus umora Luke Mesca že na samem začetku. Kar si je komercialna televizija privoščila, je neverjetno; podjetništvo proti državi in Levici. Norosti, ki jih ne slišiš vsak dan, pod vsakim nivojem,« je povzel Markeš. Stranke leve sredine so napadale Janeza Janšo, desni del političnega spektra pa Levico in Mesca, ne pa Goloba, je bil presenečen Žerdin. Markeš meni, da na Goloba že gledajo kot na zmagovalca in skušajo k njemu spraviti Novo Slovenijo. Očitno je, da je Mesec dejansko nevaren globoki državi, je dejal Markeš. Žerdin je spomnil, da je po zadnjih anketah Levica druga najmočnejša stranka na levem polu. Markeš se je strinjal, da je bil verjetno napad na Mesca kontraproduktiven. Glavno vprašanje je, kako bosta Golob in njegovo gibanje po volitvah naslovila ključna vprašanja, je dejal Markeš, ki meni, da na Golobu leži ogromna odgovornost. Več na delo.si!

Ruske sile tretji dan napadajo Ukrajino, tudi z izstrelki in topništvom. Glavno mesto Kijev in druga večja mesta ostajajo v ukrajinskih rokah. Rusko obrambno ministrstvo navaja, da so ruske sile zavzele mesto Melitópol na jugovzhodu Ukrajine, vendar so britanski vojaški viri to zanikali. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski vztraja v Kijevu, ki so ga ponoči pretresali močne eksplozije in streljanje, ter napoveduje nadaljevanje boja. Z domov je zbežalo že približno 200 tisoč Ukrajincev. V Dogodkih in odmevih boste slišali še: - 30 let krivic izbrisanih: izgoni, razbite družine in kratenje osnovnih pravic - Banke na nogah zaradi danes uveljavljenega zakona o posojilih v švicarkih frankih. - Dvojna zmaga slovenskih skakalk v Avstriji, Pogačar zmagovalec dirke v Emiratih.

Pozdravljeni, prispeli smo Kenijo, država v vzhodni Afriki, ki nosi ime po gori Kenya.

Glavno mesto Slovenije je zaradi del Jožeta Plečnika urbanistična in arhitekturna celostna umetnina. Je eno redkih mest na svetu, ki so tako temeljito zaznamovana z delom enega samega arhitekta. Vse to in še več so očitno prepoznali v Odboru za svetovno dediščino Unesca, saj so letošnjega julija izbrana dela mojstra Plečnika v Ljubljani vpisali na seznam svetovne naravne in kulturne dediščine. Kar je seveda zgodovinski dosežek za Slovenijo in izjemno, novo priznanje svetovne javnosti. O tem, kaj to priznanje zares govori o mojstrovem delu in življenju, o tem, da je prejšnji mesec izšel avtorski strip "Plečnik in pika", o aktualni razstavi "Prostorski koncepti Plečnikovih prenov" (mojster arhitekt se je namreč tenkočutno in zelo samosvoje posvečal prenovam starejših stavb) in o uvodu v razstav ter dogodkov polno Plečnikovo leto 2022, saj 23. januarja obeležujemo 150-letnico arhitektovega rojstva, o vsem tem v tokratni Intelekti z gosti strokovnjaki, poznavalci Plečnikovega dela in življenja. Z nami bodo: Ana Porok, umetnostna zgodovinarka, ki je zaposlena kot muzejska svetovalka v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane (MGML), odgovorna kustosinja za Plečnikovo hišo, dr. Blaž Vurnik, kustos za novejšo zgodovino in vodjo kustodiatov v Mestnem muzeju Ljubljana, tudi soavtor stripa o Plečniku ter Tomaž Štoka, umetnostni zgodovinar, sodelavec Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), kjer je koordiniral projekt vpisa Plečnikovih del na UNESCOv seznam. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Spoštovani, ali ste slišali zgodbo o pajku, ki se je zadušil? Nekega jutra se je spustil po trdni niti z visokega drevesa in pod njim spredel mrežo. Čez dan jo je še znatno povečal in ob njeni pomoči nalovil veliko hrane. Zvečer je mrežo še enkrat zadovoljno obkrožil. Nanjo je bil nadvse ponosen. Medtem se je še enkrat zazrl na nit, po kateri se je zjutraj spustil z drevesa. Ob napornem dnevnem delu in ob veselju zaradi obilnega ulova mrčesa je pozabil, čemu sploh glavna nit služi. Prepričan je bil, da je nepotrebna, zato jo je pregriznil. In pajkova mreža se je v hipu podrla in pajka čez in čez ovila ter ga zadušila. Pajkova zgodba me spomni na moj odnos do Boga. Človeštvo nujno potrebuje navpično nit povezave z Bogom, kajti brez nje se vsaka družba prej ali slej sesuje. Glavno nit potrebujemo zato, ker ravno ona vse drži skupaj. Od nje je odvisno naše življenje. A kaj ko znova in znova pozabljamo na Boga, ker se nam zdi nepotreben in odveč. Pozabljamo, da svet, ki je proti Bogu, postaja svet, ki je proti človeku. Nad tem bi morali biti zaskrbljeni. Človek mora negovati odnos s svojim Bogom, kajti reševati probleme brez Boga je domišljavost. Naš svet lahko reši samo lepota Božje ljubezni. Bog stalno človeku podarja svoje srce in mu ni pod častjo človeka prositi za njegovo ljubezen (J. Ratzinger). Če zapremo vrata svoje duše, bo ostal zunaj. Lahko bi vstopil, vendar noče vdirati kot nasilnež in nadležnež, ker nas ne želi k temu prisiliti. Prava ljubezen spoštuje svobodo. Medtem pa nam Bog stalno odpira svoja vrata, vendar moramo skoznje prostovoljno stopiti mi. Bistvo vere ni v tem, da bi razumeli, ampak zaupali. Zaupati pa pomeni dati nekomu srce. Bral sem zgodbo o mladeniču iz Daytona v Združenih državah Amerike, ki je ljubezen do svojega dekleta izrazil na poseben način, da bi jo zasnubil. Najel je letalo, ki je nad mestom vleklo ogromen napis, na katerem je kot na plahutajoči zastavi pisalo: "Judy, ljubim te. Ali bi se poročila z mano?" Ko so jo vprašali, kaj bo storila s tako ponudbo, je odgovorila: "Srce mi ne dovoli, da bi tako veliki ljubezni rekla ne." To velja tudi v odnosu do Boga. Ko pogledam na križ, vidim neskončno in brezpogojno Božjo ljubezen, ki je ne morem zavrniti. Z Božjo ljubeznijo ni tako kot s trganjem venčnih listov na cvetu marjetice: Bog me ljubi, Bog me ne ljubi … Kajti Bog me ljubi – in pika.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. V tokratni izdaji o Norveški. Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. V tokratni izdaji o NorveškiIzmed spodnjih trditev poiščite napačno. 1. Svetovno znano in zelo drago znamko norveške izvirske vode Voss lahko kupite po vsem svetu, tudi pri nas. Pri čemer je zanimivo, da jo polnijo v Gruziji. Trditev je izmišljena 2. Glavno mesto Norveške se Oslo imenuje od leta 1924. Prej se je imenovalo Kristiania. Trditev je resnična 3. Norveška Noetova barka pravijo globalni semenski banki na Svalbardu, otočju med Norveško in severnim polom, kjer globoko v gori in ledu hranijo že krepko prek milijon različnih vrst semen z vsega sveta. Trditev je resnična 4. Troll je ime norveški avtomobilski znamki, sodobniku vzhodnonemških trabantov. Nizkocenovne Trolle so na Norveškem izdelovali že nekaj mesecev pred Trabanti, so pa bile njihove šasije prav tako iz umetne mase. Trditev je resnična 5. Norska smörkrisen oziroma smörpanik je ime za veliko pomanjkanje masla na Norveškem leta 2011. Zavojček masla iz uvoza je v trgovini zaradi velikega pomanjkanja stal tudi do 40 evrov, spletni preprodajalci pa so ga prodajali tudi po 80 evrov za kos. Trditev je resnična

V oddaji Gremo v kino bomo komentirali nedavno podelitev nagrad na beneškem filmskem festivalu. Glavno nagrado, zlatega leva, je dobil francoski film Dogodek režiserke Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, je pripadla filmu Bila je božja roka Paola Sorrentina, nagrada za najboljšo režijo pa Jane Campion za film Moč psa. Poročamo z mariborskega festivala dokumentarnega filma DokuDoc in napovedujemo festival glasbenega filma Naj se rola, ocenili pa bomo tudi dva filma z aktualnega kino sporeda: Martin Eden in Dnevi besa.

Kakšen bo nov semafor semaforja ukrepov za obvladovanje epidemije koronavirusa? Nocoj naj bi ga oblikovala vladna strokovna skupina za covid-19. Glavno merilo za spremembe epidemičnih ukrepov naj bi bila po novem zasedenost bolniških postelj, saj je tveganje za hospitalizacijo pri okužbi s hitro nalezljivo različico delta kar dvakrat večje kot pri prejšnjih. Druge teme: Učenci zadnje triade in dijaki so že prvi dan prevzeli kar nekaj paketov za samotestiranje Iztekajo se zadnje ure za umik tujih sil iz Afganistana; Pentagon opozarja pred novimi napadi Sanacija poplavnih nasipov v New Orleansu naj bi vsaj delno preprečila katastrofo po orkanu Ida

Epidemija koronavirusa dobiva nov zagon. Glavno vlogo imajo uvožene okužbe, vendar se v njihovi senci že množijo lokalne, ugotavljajo na Inštitutu Jožef Stefan. Včeraj so potrdili 111 novih okužb, kar je največ po 15-tem juniju. Da se četrti val ne bo preveč razbohotil, predvsem pa, da ne bodo bolnišnice znova preobremenjene, bi bilo dobro, da se vsaj starejši od 40 let čim prej cepijo in se s tem zavarujejo pred hujšim potekom bolezni. Preostali poudarki oddaje: - Upravno sodišče začasno zadržalo uredbo o opravljanju javne službe STA, UKOM zato zavrnil plačilo za junij. - Hrvaška pripravljena sodelovati pri graditvi drugega bloka nuklearke. - Mura na prvi tekmi drugega predkroga nogometne lige prvakov proti Ludogorcu remizirala brez zadetkov.

Epidemija koronavirusa dobiva nov zagon. Glavno vlogo imajo uvožene okužbe, vendar se v njihovi senci že množijo lokalne, ugotavljajo na Inštitutu Jožef Stefan. Včeraj so ob tisoč 807-ih testih potrdili 111 okužb, kar je največ po 15-em juniju. Da se četrti val ne bo preveč razbohotil, predvsem pa, da ne bodo bolnišnice znova preobremenjene, bi bilo dobro, da se vsaj starejši od 40 let čim prej cepijo in se s tem zavarujejo pred hujšim potekom bolezni. Preostale teme oddaje: - UKOM zaradi začasnega zadržanja uredbe o opravljanju javne službe STA zavrnil junijsko izplačilo - Bolgarski parlament prvič v novi sestavi - Tudi psihiatrična bolnišnica Idrija se spopada s pomanjkanjem kadra

Autorka Aleksandra Popović ugostila je u rubrici "Intevju na mreži", na Fejsbuk stranici Danasa Hristinu Piskulidis iz NVO Astra, koja se bavi borbom protiv trgovine ljudima i eksploatacije. Ako Vam se dopala ova epizoda, pratite nas i želite da nas podržite, možete to učiniti članstvom u Klubu čitalaca Danasa na ovom linku: https://klub.danas.rs/ Kao članovima našeg Kluba svako veče ćemo vam na mejl adresu slati PDF izdanje Danasa, pre nego što se taj broj pojavi na kioscima. A ako Vam je papir ipak draži, možete se pretplatiti i na naše štampano izdanje: https://www.danas.rs/pretplata/ Hvala što pratite naš rad. Vaš Danas

Kuratorka reče: »Pomagaj mi!« Glavno vprašanje: kaj bo tam, v prostoru? Mogoče ne dogodek, zagotovo pa voden ogled. To je nekaj citatov, ki nas spremljajo na razstavi, ki razmišlja prav o mediju razstave, o načinih nastanka umetniškega dela in o prostoru, v katerem gostuje – v ljubljansko Galerijo Škuc gremo danes. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa so novo premiero pripravili kar za splet, ogledali si jo bomo lahko danes ob 18. uri. Predstava Rečí rečí najmlajšim s številnimi zastavljenimi vprašanji o živi in neživi materiji predstavi podnebni svet in poskuša na duhovit način spodbujati skrb za okolje. Vabljeni v Svet kulture. Foto: Tia Čiček

Današnja oddaja prinaša dve aktualni kulturni temi. Zaključuje se 23. Festival dokumentarnega filma, znani so že nagrajenci. Glavno nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic je dobil dansko-francoski film z naslovom Punčka, ki govori o deklici, ujeti v telesu fantka. Režiral ga je Sebastien Lifshitz. Vabimo vas tudi k ogledu spletne premiere gledališke predstave Preblizu, ki tematizira večno temo odrskih desk - partnerski odnos. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma in zavoda Paviljon. V njej nastopata Domen Valič in Lea Mihevc, režiser in avtor besedila je Jaša Koceli.

Pozdravljeni, po prijetnem kratkem letu smo danes pristali v prekrasni Črni Gori. ☀️

Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki nima umetnostnega sejma. Od leta 2015 in letos že šestič kot Art-MUS ga poskuša ponovno obuditi Mariborski umetnostni sejem. Letos se zaradi znanih okoliščin na spletu predstavlja 180 umetnikov in 17 prodajnih galerij. Ko bodo razmere to dopuščale, bodo v resničnosti izpeljali še dobrodelno posebnost - Univerzitetnemu kliničnemu centru Maribor bodo predali sliko Boštjana Plesničarja. Naslikal jo je v zahvalo zdravstvenemu osebju za požrtvovalno delo, olje na platnu pa je namenu primerno naslovljeno - Poklon medicinskemu osebju. Spletna premiera IctusCordis - Variatio Januša Aleša Luznarja bo 25. decembra. Avtor v projektu IctusCordis raziskuje interakcije umetnosti, psihologije in tehnologije. Glavno vlogo kot intimno umetniški izrazni instrument ima človeško srce. Novi tretji del z naslovom Variatio pa je hkrati prvi performans, v katerem manipulira srčni utrip Drugega. Na premierno izvedbo je Januš Aleš Luznar povabil goste, ki se tudi sami ukvarjajo z različnimi vidiki telesa, utripa oz. zvoka, in prihajajo iz igralskega, glasbenega in športnega sveta; Marko Mandić, Valentino Kanzyani in Natalija Gros.

Pozdravljeni, pristali smo v eni največjih držav na svetu, ki slovi kot dežela kave in sambe. ☕️

Covid-19 ni premagan, življenje se ne vrača v stare tire. Glavno žarišče je spet v naši neposredni bližini, tokrat na Balkanu. Spet se ugiba o tem, kdo bo prvi odkril cepivo in spet se govori o preoblikovanju sveta. In kot da to vedno zahteva svoje žrtve. Tako je bilo ob koncu prve in druge svetovne vojne. Žrtve je zahtevalo tudi preoblikovanje Balkana v devetdesetih letih. In šele ko mine dovolj časa, ko glavnih akterjev ni več med nami, smo ljudje dogodke pripravljeni poimenovati s pravim imenom. V Labirintih sveta bo z vami Marjan Vešligaj:

Glavno australsko tijelo koje upravlja recikliranjem otpada priopćilo je kako je količina otpada porasla za 10 posto tijekom pandemije koronavirusa, djelomično zbog načina života i rada kod kuće. Upotreba plastike je u porastu čemu je velikim dijelom razlog zatvaranje restorana za posjetitelje i prijelaz na naručivanje i dostavu hrane kućama.

Evropski poslanec dr. Milan Brglez se je v sedmem pogovoru Od doma do doma pogovarjal z Aljošo Škaperjem, ki sta ga nezgoda in lastna izkušnja usmerili na pot boja za dostopno grajeno okolje za invalidske vozičke. Aljoša Škaper, ki je po nezgodi pristal na invalidskem vozičku, priznava, da je pred nesrečo tudi sam imel predsodke glede gibalno oviranih, kar je posledica tega, da ljudje, ki med bližnjimi nimajo osebe na vozičku, tematiko premalo poznajo. Kot pravi, se to kaže tudi pri dobronamerni pomoči, ki je velikokrat nepotrebna in nezaželena, zato poudarja, da je osebo na vozičku potrebno vedno vprašati, ali pomoč sploh potrebuje. Nepoznavanje tematike se po njegovih besedah kaže tudi v ukrepih vlade, ki je med ranljive skupine v času epidemije COVID-19 med drugim uvrstila invalide in jim zamejila obiske trgovin. Kot pravi, se mu je zdel ukrep ob prepolnih trgovinah na začetku epidemije smiseln, zdaj, ko so se razmere umirile, pa bi ga bilo dobro premisliti. Pri tem opozarja, da je vlada z ukrepom vse oblike invalidnosti vrgla v isti v koš, hkrati pa je invalide izenačila z ostalimi ranljivimi skupinami. Nekateri gibalno ovirani zaradi različnih bolezenskih stanj res spadajo v ranljivo skupino, a še zdaleč ne vsi, pravi Škaper in dodaja, da veliko ljudi na vozičkih hodi v službo, zato jim morda zgodnja ura za obisk trgovine ne ustreza. Škaper se sicer ukvarja z vprašanjem dostopnosti za ljudi na vozičkih. Po nezgodi je namreč ugotovil, da v Sloveniji nimamo enotnega vira informacij o dostopnosti z invalidskim vozičkom, zato je skupaj z ženo oblikoval spletni portal dostopnih točk pridem.si, ki gibalno oviranim omogoča, da se predhodno seznanijo o dostopnosti lokacije z vozičkom. Spletni portal je nato nadgradil še z aplikacijo Ljubljana by Wheelchair, ki je namenjena turistom. Po Škaperjevih ocenah se Ljubljana po dostopnosti primerja z drugimi razvitimi evropskimi mesti. Kot pravi, lahko z vozičkom prideš kamorkoli, dobro prilagojen je tudi javni prevoz. Glavno pomanjkljivost predvsem za turiste vidi v prenočiščih, saj prilagojena ponujajo le dražje nastanitve. Škaper pravi, da bi vse državne institucije in zasebni objekti v javni rabi v Sloveniji, kot so gostilne in restavracije, morali biti dostopni z invalidskim vozičkom, pa to še zdaleč ni tako. Kot primer navaja stari del Ljubljane, kjer dostop do trgovinic in lokalov onemogočata ena ali dve stopnici. Škaper zato pristojne in lastnike lokalov poziva, da tovrstne ovire odpravijo, saj je težava s klančino v večini primerov enostavno in poceni rešljiva, s tem pa bi dostop olajšali tudi osebam z otroškimi vozički in mnogim starejšim. Kljub prizadevanjem za izboljšanje dostopnosti Škaper sicer opozarja, da vse rešitve niso vedno enako primerne, zato si želi, da bi se ljudje z njimi predhodno posvetovali.

V turizmu so uspešni predvsem tisti, ki v ospredje postavljajo svoje lastne izkušnje, življenjsko energijo in odprtost. Vse to ima v obilju Manja Lilek, ki razvija svojo poslovno zgodbo v okviru agencije Židana marela. Glavno vodilo v njenem življenju je bila želja, ali bolje rečeno nasvet njene babice, da naj se nauči špansko. Zdaj Manja govori pet jezikov in se ukvarja s turizmom na povsem oseben način. Manja Lilek se je rodila v Mariboru, nato pa je živela v Radencih. Zase pravi, da je »izvožena Prekmurka«. Tako starši po očetovi kot po mamini strani so namreč živeli v Prekmurju in zato je tudi Manja ob vseh koncih tedna in vse proste dni preživela pri enih ali drugih. Sicer pa je Manja profesorica španščine in filozofije, kar je tudi njen uradni poklic, vendar pa je v življenju izbrala drugačno pot. To pa so zaznamovala številna potovanj po svetu. Tako je v zadnjih 20 letih prepotovala več kot 70 držav. Turizem in potovanja so bila od nekdaj njen hobi, ob pomoči katerega se je učila, se veselila in nenazadnje se je to nadaljevalo v poklic ali pa delo, ki ga opravlja sedaj. To pa je rodoslovni turizem. Tega pa bomo skupaj z Manjo Lilek spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Njen avtor je Milan Trobič.

Glavno področje njegovega dela in raziskav je rak pljuč, požiralnika in želodca. Kot torakalni kirurg je bil zaposlen v ljubljanskem Kliničnem centru, dvakrat na čelu zdravniške zbornice, pred petnajstimi leti je stopil na samostojno pot, zdaj vodi zasebno zdravstveno ustanovo. Marko Bitenc, zdravnik, podjetnik in prvi mož slovenskih prostozidarjev.

Zveza slovenske podeželske mladine skupaj s Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije tudi letos organizira 12. izbor nosilca naziva Inovativni mladi kmet oziroma kmetica. Glavno besedo pri izbiri zmagovalca bo tudi tokrat imela strokovna komisija. Je pa letošnja novost tudi spletno glasovanje. Na naslovu https://zspm.si/glasovanje-imk/ si lahko ogledate predstavitve kandidatov in glasujete za najbolj inovativnega mladega kmeta oziroma kmetico.

Ep 113FU: Siri i preslušavanje snimakaA message about iOS security - AppleNovostiAppleCare+ Now Has A Subscription Model, New Plan Covering AirPods And Beats Headphones Now Available As Well | Redmond PieIs Your AppleCare+ Expiring? You Can Now Renew It - TidBITSApple September event: sumarno.iPhone 11, 11 ProPanzarino u DisneylanduVery telephoto. Much ultrawide. Wow.iPhone 11 Pro Camera Review — Austin MannDetalji novih kamera – HalideNema 5G. Kome smeta, neka vidi video Joanne Stern.Ima: The U1 chip in the iPhone 11 is the beginning of an Ultra Wideband revolution - Six ColorsApple built UWB into the iPhone 11. Here's what you need to know (FAQ) - CNETTrackrStotine miliona uređaja u upotrebi znači mnogo potencijalnih kupaca.Bare Feats: Here's a quick take on the iPhone 11 Pro's performance using Geekbench 5 for iOS.Watch Series 5Always-on displayglobal (eh) emergency callingtitanium (space gray & brushed)white ceramicVrlo pozitivni komentari.MacStories overview.Hodinkee review.iOS 13.0 & watchOS 6Objavljen iOS 13. Naravno, tu je i watchOS 6.Viticci: iOS and iPadOS 13: The MacStories ReviewApple Arcade otvorio vrata (za $4.99 mesečno) i biće hiiiiit.AppAdvice: Hands On Video Walkthrough With Every Game!CarPlay in iOS 13: A Big Leap Forward – MacStoriesiOS 13.1 & iPad OS izlaze za koji dan, 24. septembra.Learn these 16 crucial gestures to navigate your iPad - CNETZanimljivostiLisa P. Jackson: So excited to share that we’re using RECYCLED RARE EARTHS in our newest iPhones - a first for smartphonesApple Quick Reference card for SIMM compatibilityFoone: So if you want to use a USB floppy drive...ZahvalniceSnimljeno 20.09.2019.Uvodna muzika by Vladimir Tošić, stari sajt je ovde.Logotip by Aleksandra IlićArtwork epizodeKrvotok /Blood Flowulje /oil on canvas90 x 90 cm2019.by Saša Montiljo, njegov kutak na Devianartu.

Staviti 3 haljine u ruksak, sjesti u avion i nekamo otputovati. Biti neopterećen stvarima, uživati na novim mjestima u društvu novih ljudi. Rujani Lukač to je sloboda. Rujana ne samo da je strastveni putnik, već ona u tome toliko uživa da želi to podijeliti sa svima. Jer svakome treba putovanje. I uistinu je šteta to propustiti. Od plantaže kave u Brazilu do kuće na plaži Novog Zelanda, obišla je gotovo sve. No, za nju nije bitna brojka i turistički obilazak mjesta, već ona želi biti s ljudima, čuti njihove priče i vidjeti kako žive. Biti kod njih doma. Upravo zato, veliki je zagovornik alternativnih načina putovanja. Ovisno o mjestu, ponekad će izabrati hostel i doručkovati s ljudima iz cijelog svijeta, drugi će put piti jutarnju kavu u stanu nekog domaćina couchsurfing-a, dok će si, priznaje, za poseban odmor priuštit hotelsku sobu. Ipak, s najvećim žarom priča o home exchange-u, kojeg je i sama bila predstavnik za Hrvatsku i regiju. Mogućnost da svoj dom ili vikendicu zamijeni s nekim na drugom kraju svijetu, za nju je izvanredna. Možete li se zamisliti u kući s bazenom negdje u Provansi? Sve je moguće, opcije su neograničene. Potrebno je samo otvoriti se i odvažiti. Jednom kad otvoriš vrata svijet je tvoj. Samo ideš. Hrvatima, kaže, duže treba da prihvate trend. Mi često ne znamo prepoznati svoje i opterećeni tražimo idealno. Podcjenjujemo i mislimo da naše nije atraktivno. No, treba se odgrčit od okvira da nešto nije dovoljno dobro. Stilovi se razlikuju i od toliko ljudi svagdje će svatko pronaći nešto za sebe. Glavno je ispričati priču o sebi, o kraju, o ljudima. Uostalom, potencijal je veliki, a drugdje su se čak rađale priče iz gotovo ničega. Hrvatska mora i treba iskoristiti svoje bogatstvo. Rujana putovanja smatra neprocjenjivim iskustvom. Smatra da upravo kroz njih čujemo i doživimo stvari kroz koje učimo, a onda i mi možemo bit bolji domaćini. Vjeruje da se putujući usađuju kvalitetne vrijednosti i uče nas da dajemo malo više od onog minimalno potrebnog. Uče nas da unesemo malo duše u ono što radimo i damo posebnu čar. Kao freelancer, organizator, motivator, radi na svim poljima a sve s ciljem da inspirira ljude da putuju. Piše putopise, organizira travel gastro radionice, ali i Travellounge - večeri putovanja gdje se iz prve ruke mogu dobiti savjeti o egzotičnim destinacijama. Pritom će se uvijek i degustirati nešto autentično, a ako je pozovete za vodiča donijet će vam paprenjake i rakiju. U vremenu, koje danas svima nedostaje, ona ga iskorištava u potpunosti. Uživa u sadašnjem trenutku, ali ga i nesebično daje. Jer Rujana voli ljude i zajedništvo. „Nije materijalno ono što može dati doživljaj u svijetu.“ -- Autorica članka: Mateja Pavlešić Rujana Lukač je marketinška stručnjakinja, novinarka i career coach koja je efektivno dovela Home Exchange - uslugu ali i koncept razmjene domova prilikom putovanja, u Hrvatsku. Radi se o platformi na kojoj zainteresirani mogu boraviti u kućama ili stanovima drugih ljudi u destinaciji u kojoj putuju u zamjenu za istu uslugu kod sebe. To je vrlo atraktivna opcija za putovanja u gotovo svim zemljama svijeta i s ponudom od oko 400.000 domova za razmjenu. Rujana voli putovati, te je za sljedeći projekt pokrenula Travellounge, večeri putovanja na kojima oni koji su bili na relativno egzotičnim putovanjima mogu podijeliti svoja iskustva i motivirati buduće putnike. Uskoro ćemo objaviti popis tema. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda *Epizoda podcasta snimljena je na radiju 808. Majstor zvuka: Gordan Antić

À propos du Film: " Goulags  " Diffusion : mardi 2 avril 2019, 23h10 sur France 2 Plongée dans l’un des systèmes pénitentiaires les plus effroyables du XXe siècle, ce documentaire explore les traces du Goulag de Moscou aux confins de la Sibérie orientale. Il présente cette histoire en suivant Assia Kovrigina sur les traces de son grand-père, un intellectuel juif emprisonné par le régime soviétique. Acronyme formé d'après le russe Glavnoïé oupravlénié laguéreï, Goulag signifie "Direction principale des camps". Instrument de terreur, de colonisation territoriale et d’expansion économique, le Goulag regroupe des réalités multiples et changeantes qui occupèrent une place centrale dans l’histoire de l’URSS. En partant sur les traces de Samuel Shnapir, ancien journaliste à la Pravda envoyé en Sibérie, le film aborde notamment la campagne antisémite menée par le régime soviétique à partir de 1946 contre les "cosmopolites sans racines". Touchant d'abord les cercles littéraires et intellectuels, elle s'est rapidement propagée à d'autres secteurs de la société. L'histoire tragique du Comité antifasciste juif - créé en 1942 et présidé par Solomon Mikhoëls, acteur et directeur de théâtre yiddish - est emblématique de la répression qui s'est abattue sur les Juifs soviétiques après la Seconde Guerre mondiale. Documentaire historique d'envergure, Goulags est une enquête sur les lieux de la terreur soviétique qui s'appuie sur des archives inédites et de nombreux témoignages. Sur les routes gelées de l'hiver russe, c'est un voyage dans la mémoire collective de l'ex-URSS. Documentaire, 2018, 77 min, TV Presse Productions / France Télévisions. Ce film a reçu le soutien de la Fondation pour la Mémoire de la Shoah.

Krešimir Macan je jedan od gostiju koje skoro pa ne treba predstavljati - prisutan je kao javna osoba preko 25 godina, osnivač je jedne od prvih domaćih agencija za PR i krizne komunikacije "Manjgura", a moglo bi se reći da su mu u zadnje vrijeme specijalnost izbori i izborne kampanje. Njegova iskustva uključuju komunikacijsko savjetovanje premijera RH u više navrata, upravljanje korporativnim komunikacijama HRT-a, bio je izvršni direktor Madison Consultinga, a kroz gotovo sva njegova djelovanja je bio bliski sudionik u raznim aktualnim političkim momentima, i to ne samo lokalno, nego je bio angažiran za izborne kampanje i u regiji, koje su mahom hvaljene po svojim inovativnim elementima. Aktivan je na društvenim mrežama gdje piše i dijeli korisne materijale. S Krešimirom smo pričali manje o politici a više o tome kako razmišlja, kako je skupljao iskustva koja su ga dovela do sadašnjeg života, te o najupečatljivijim događajima koje je imao tijekom svoje karijere. 1:34 – Početak karijere: turistički vodič 3:30 – Napredak - brodska avantura – deputy cruise manager 4:20 – Važnost feedbacka u komunikaciji i zašto znati francuski? 7:00 – Trebaš biti dobar domaćin i bez straha 10:12 – Najbolji izlet? 11:50 – Možemo žaliti za uređenijim tržištem 13:11 – Razbijao sam urbane legende i njegovao osobni pristup klijentima 16:34 – Volio bih raditi „stand up“ i radim predavanja da budu „wow“ 18:36 – Odakle ime firme: „Manjag“ za poslovno savjetovanje 20:50 – Što je za Krešu dobar „stand up“? 22:36 – Kako nastaje dobar „stand up“? 23:28 – Dobar vic uvijek ostaje dobar vic 24:51 – Nemojte pretpostaviti da su svi sve vidjeli 26:00 – Kad sam osjetio da starim? 28:10 – Najbolji vic iz autobusa 30:27 – Ljudi vole priče i želio sam naučiti da mogu pričati cijeli dan 31:50 – Najgore je kad se nemaš s kim usporediti 34:20 – Najveći problem su ljudi koji ne znaju, a misle da znaju 36:12 – Kako da radnik postane dobar, ako ga nitko ne želi uzeti? 37:33 – Pretpostavka je majka svih zajeba 39:20 – Ljudi moraju postati svjesni vrijednosti (svog) bonusa 41:21 – Kako funkcionira dobar sustav nagrađivanja? 45:46 – Što Krešin zaposlenik kaže svojim prijateljima poslije dva tjedna? 48:15 – Što radi šef? Kralj kuhinje i zahoda. 50:47 – Čistačica? Ne hvala. 53:57 – Najveće pravilo: lakše je upravljati s masom, nego s pojedincem 54:48 – Di je konjak u uredu ? 56:52 – Ljudi se vole prilagoditi pravilima 58:12 – Odlučujemo iracionalno, a tvrdimo racionalno 59: 56 – “Broken window” pravilo i 80/20 pravilo 01:02:52 – Srpska formula za inflaciju? Super 01:05:17 – Zbog čega su “blokirani” ljudi, blokirani? 01:07:01 – Analogna i digitalna Hrvatska? Koliko zapravo analogna? 01:09:14 – Kupi neki pametan TV, ajde treba klincima 01:10:49 – Koga targetirati kod pokretanja novog biznisa? 01:15:33 – Sve će biti Facebook? E pa neće. 01:18:13 – Što me impresioniralo? A teško me impresionirati 01:21:19 – Kad krenu reklamu svi se dignu i tipkaju po mobitelima? 01:23:04 – Ja sam poznat po tome da psujem i sve izbacujem van 01:26:11 – Glavno pravilo digitalnog marketinga je da možeš ciljati i da dobivaš feedback 01:27:18 – Cilj. Strategija. Taktika. 01:31:20 – Svugdje su ista pravila, mene zanima rezultat 01:33:57 – Koje bi stvari volio da si znao / naučio prije? 01:36:12 – Nekad neće biti rješenja, ali i to je rješenje 01:38:14 – Svjesno sam odbio posao života, zbog razloga kojih sam svjestan - sve je naša odluka 01:39:35 – Vjerujem da čovjek mora raditi na sebi i slijediti strast koja ga zanima 01:41:20 – Kako sam odlučio Željka Keruma čekati 15 sati 01:44:37 – Želio sam dokazati da u izborima postoji znanost 01:46:17 – Po čemu je Kerum kao Matan iz “Prosjaci i sinovi”? 01:49:50 – Kako sam s Kerumom osvojio političku akademiju 01:53:20 – Da Keruma nisu ismijavali, on se ne bi kandidirao 01:57:03 – Smatraš li da bi mali poduzetnici trebali staviti određeni budžet u tradicion...

V ZDA volijo vseh 435 članov predstavniškega doma in tretjino od 100 senatorjev kongresa. V primerjavi z minulimi volitvami je zanimanje Američanov tokrat izjemno veliko. Glavno prašanje je, ali bo Demokratom prvič po letu 2010 spet uspelo pridobiti večino v predstavniškem domu. Kot kažejo raziskave javnega mnenja naj bi Američane najbolj zanimale gospodarske razmere in zdravstvo. Ameriški predsednik Donald Trump pa skuša pritegniti volilce na volišča z grožnjami o invaziji migrantov iz Južne Amerike. Več pa s Sandro Brankovič.

Na misijonsko nedeljo je bil naš gost pater Stanko Rozman, ki je slovenski misijonar že 45 let. Najprej je deloval v Zambiji, potem 13 let v Malaviju, pred tremi leti ga je predstojnik spet poslal nazaj v Zambijo, v župnijo Mumba, ki je velika kot Slovenija, kjer je kaplan. Pri župnijskem delu ugotavlja, da se domača Cerkev osamosvaja, da je domačih duhovnikom vse več ... Glavno delo je pastoralno, maševanje, podeljevanje zakramentov, obisk bolnikov, pomoč pri katehizaciji, obiski po zaporih in šolah. Podeželje je še vedno zaostalo in potrebno pomoči. V oddaji je govoril o stanju beguncev v tej afriški državi in o tem kako bi lahko Republika Slovenija pomagala afriški celini.

Ker je zdravljenje redkih bolezni zahtevno in kompleksno, vsako novo odkritje hitro odmeva v medicinskih krogih. Nedavni izsledki slovenskih zdravnikov o zdravljenju redke revmatične bolezni tako že pomagajo bolnikom v Franciji. Podrobneje o zapletenem primeru moškega z redkim vnetjem in rešitvijo v slogu znamenitega doktorja Hausa v tokratni oddaji Ultrazvok. Glavno besedo bodo imeli strokovnjaki s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in njihov vodja revmatolog prof. dr. Matija Tomšič. Z njim se je pogovarjal Iztok Konc. Foto: TeroVesalainen/ Pixabay, cc

Glavno težavo v gorah predstavljajo "mobitel planinci", katerih prenosni telefon predstavlja najpomembnejši varnostni pripomoček

Glavno in odgovorno uredništvo Membranja se je udobno zleknilo ob Dravi in na obrežju razporedilo za dva polna nahrbtnika (oziroma za nahrbtnik in torbo) knjig. Skratka: za zadnjo epizodo pred podkasterskimi počitnicami sva pripravila najin seznam letošnjega poletnega čtiva.