Podcasts about poleti

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ... La marmotte : Marmotton ne veut pas dormir ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Na svetovnem prvenstvu v rokometu se je končal skupinski del turnirja, po katerem bo prvenstvo nadaljevalo le osem najboljših reprezentanc. Je med temi tudi Slovenija, ki se je včeraj v sosedskem derbiju pomerila s Hrvaško? Ob predstavah slovenske reprezentance na prvenstvu v Zagrebu, se posvetimo še tekmovalnemu koncu tedna smučarskih skakalcev, ki so se na letalnici v Oberstdorfu prvič v letošnji sezoni pomerili v poletih.

Smučarski skakalci se bodo še drugič v dveh dneh pomerili na letalnici v Oberstdorfu, biatlonski tekmovalni konec tedna v Anterselvi pa se bo danes končal z žensko štafeto in moško preizkušnjo v zasledovanju.

Za slovenske rokometaše se končuje redni del svetovnega prvenstva. Slovenija se je včeraj pomerila z Egiptom, jutri jo čaka še zadnja tekma proti Hrvaški, po kateri bo znano, kateri reprezentanci se bosta iz zagrebške skupine uvrstili v izločilne boje. Smučarski skakalci se bodo prvič v sezoni pomerili v poletih. Sezono svetovnega pokala nadaljujejo na letalnici v Oberstdorfu, kjer imajo v slovenskem taboru visoka pričakovanja. Enako velja za reprezentanco v deskanju na snegu, ki se bo skušala v čim boljši luči predstaviti na domači tekmi svetovnega pokala na Rogli.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Bosanski scenarist in režiser Danis Tanović je s svojimi filmi Nikogaršnja zemlja, Cirkus Columbia in Epizoda v življenju zbiralca železa požel veliko mednarodnih nagrad in vzbudil pozornost svetovne javnosti. Pozno poleti je filmska pripoved o ženski, ki mora obračunati s svojo preteklostjo, več o njej pa v besedilu Miše Gams. Bere Eva Longyka Marušič.

Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.

Deklica je stanovala v veliki stolpnici. Poleti so se ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.

Spregovorili smo o negi kože poleti, zaščiti pred ultravijoličnimi žarki, pa tudi vplivu morske vode na problematično kožo. V studiu se nam je pridružil mladi zdravnik Dominik Škrinjar.

Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Slovenija je še vedno v valu velike toplotne obremenitve. V juniju in juliju so pristojne službe zabeležile kar 9 tropskih noči, ko se temperatura ponoči ni spustila pod 20 stopinj, medtem ko je bilo takih noči med letoma 1960 in 1990 skupno zgolj 11. Še vedno se segreva tudi morje. Poleti se ljudje lahko ohladimo s klimatskimi napravami, v vodi, poiščemo zaščito dreves. Morski organizmi, še posebej tisti, ki so pritrjeni na dno morja, te možnosti nimajo. Le čakajo lahko na čas, ko se bomo ljudje zbudili in začeli z ukrepi, ki bi preprečili nadaljnje segrevanja morja. Kako daleč smo z ukrepi in kaj za morski živelj pomeni segrevanja morja, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

S pogledom proti Rožnemu vrtu papeških vrtnic smo začeli jutranjo Svetovalnico. V živo so si ga lahko poslušalci ogledali na našem srečanju v Arboretumu na dan državnosti. Naš gost Matjaž Mastnak pa je spregovoril o skrbi za vrtnice in odgovarjal tudi vprašanja poslušalcev.

Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Sredin Svetovalni servis tokrat namenjamo poletni oskrbi vrtnic. Z odličnim poznavalcem "kraljice rož" Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji Potok bomo govorili o poletnem obrezovanju, gnojenju, zalivanju, zastiranju in potikanju vrtnic. Pozabili pa ne bomo niti starih sort vrtnic, ki cvetijo samo enkrat, a predstavljajo dragocen element vrtne dediščine na podeželju. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, vaša vprašanja sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu.

Pretekli četrtek so v tržaškem muzeju Revoltella odprli razstavo slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstavo si je v Rimu ogledalo 600 tisoč ljudi, v Trstu jih do konca junija pričakujejo okoli 100 tisoč. Katera dela si je moč ogledati na razstavi? V mesta v zalivu uspešno povezujejo kulturo s turizmom. Kako? Sicer pa si v Trstu v prihodnjih mesecih obetajo še nekaj odmevnih obiskov. Poleti bo mesto prvič obiska papež Frančišek, spomladi bodo na univerzi gostili italijanskega predsednika države Sergia Matterello in nekdanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Zakaj ju vabijo?

Slovenija je dobila nova krila! Takšnega Martina Krpana še nismo imeli - v njegovem rojstnem listu piše Leonardo C27J Spartan. To je novo večnamensko taktično transportno letalo 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. Martin Krpan s svojim 28,7-metrskim razponom kril in 9405 "konji" iz dveh Rolls-Royce strojev (2x3458 kW) čez oblake ponese 11,6 ton tovora. Poleti lahko 296 metrov višje od vrha Everesta in je s 75 kubiki velikim prtljažnikom za povrhu za 190 km/h hitrejši od Rimčeve Nevere. Atmosferci smo pod njegova krila sedli s posadko, ki bo z letečim Krpanom reševala življenja, gasila požare in letela v službi domovine. Njegov pilot Robi Resnik je izkušen letalec, ki je pilotiral tudi orjaškega Boeinga C-17 Globemasterja. Naš Krpan ga prepriča z močjo in značajem, ki zahteva odločnega pilota. Tovor mu bo na pleča nalagal Mišo Rakuša, tehnik letalec "load master” - mojster težišča, ki tudi v zraku odpre rampo! Letalski tehnik Matjaž Jakša pa bo skrbel za njegovo kondicijo in ga spoznal do zadnjega vijaka. Tisti dan na letališki ploščadi smo s slovenskimi letalci znova začutili ponos in neopisljivo draž po letenju. Fantje so nam odprli rampo, kokpit in povedali kaj vse zmorejo nova krila Slovenije. VEČNAMENSKO TRANSPORTNO LETALO C-27J Spartan - https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/varnost-za-vse/vlaganja-v-slovensko-vojsko/letalo/ NESREČA BOEINGA 747 ZARADI NEPRAVILNO PRITJENEGA TOVORA - https://youtu.be/7sUWC2jfjqI LETALO PRISTANE NA POLJU IN POSTANE MUZEJSKI EKSPONAT - https://youtu.be/BZTPSf5BpBU . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠

Dopoldanske športne minute namenjamo smučarskim skokom, in sicer domači ženski tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji in svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih, ki se je včeraj končalo na Kulmu.

Dopoldanske športne minute namenjamo smučarskim skokom, in sicer domači ženski tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji in svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih, ki se je včeraj končalo na Kulmu.

Smučarske skakalke se bodo pomerile na Ljubnem ob Savinji. Domača tekma svetovnega pokala vsako leto predstavlja enega od vrhuncev zime, kot ga skakalcem svetovno prvenstvo v poletih. Po današnjih poletih na Kulmu bo znan novi svetovni prvak. Skakalnim minutam dodamo tudi rokometne. V Nemčiji se ta konec tedna končuje evropsko prvenstvo.

Poleti in vse do konca oktobra so starejši od 60 let lahko sodelovali v natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki se je povezala z osrednjeslovenskimi knjižnicami, in pošiljali kratke zgodbe v okviru teme Zgodbe mojega kraja - Kako smo se nekoč prevažali. Prispelo je kar 67 zgodb, konec novembra so razglasili deset najboljših. Druge nagrade se je zelo razveselil gospod Bogomil Brvar iz Podgorice pri Pečah. V pogovoru z Lucijo Fatur boste izvedeli, kaj je to "knapuc", takšen je tudi naslov njegove zgodbe, in zakaj ga je gospod Brvar kot otrok tako težko pričakoval.

Minulo leto je oddajo Izštekani zaznamovalo posebej močno. Ozirala se je v svojo tridesetletno zgodovino. Praznovala z novim mejnikom IZŠTEKANIH 30 v polnih Križankah. Izvedla nekaj res posebnih studijskih srečanj. Povila dva albuma. Ter leto sklenila s čudovito izdajo IZŠTEKANIH 10 v Kinu Šiška, posvečeno glasbenemu velikanu, s katerim skupaj štejeta stoletje. Vse to povzema posebna retrospektivna oddaja Izštekani v letu 2023. Januarja se je v Izštekane po krepkem desetletju vrnila ljubljanska indie zasedba AKA NEOMI. V bogatem, zelo organskem nastopu je zajela vse faze ustvarjanja, od začetkov do čisto svežih, tudi še neizdanih skladb. Med gosti sta bili Aleksandra Ilijevski iz skupine Pliš ter pevka in harfistka Astrid-. Februar je bil čas za kopanje po arhivu, natanko trideset let pozneje je bila na sporedu ponovitev prve oddaje Izštekani s SOKOLI. Aprila se je v velikem slogu izštekal mladi mariborski mojster r’n’bja HAUPTMAN. Z razširjeno zasedbo in godalnim kvartetom je predstavil nov repertoar v slovenščini, mikrofon pa si je delil tudi s pevkama Mašo But in Izo Leskovšek ter z raperjem Leopoldom I.. Maša je bila gostja tudi v majskem posebnem druženju štirih angažiranih kantavtorjev različnih generacij in slogov. Jani KOVAČIČ, Vlado POREDOŠ, Drago Mislej MEF in Primož SITER so se, kot se za Izštekane spodobi, oborožili z vesli, pardon, z akustičnimi kitarami in pod naslovom »Lahko noč, gospodje« izvedli preplet starih in novih pesmi, tudi takih, ki jih je rodilo prav to sodelovanje. Junij je prinesel težko pričakovano slavje v polnih ljubljanskih Križankah. IZŠTEKANIH 30 je na odru združilo skoraj petdeset glasbenikov. Smrdel Brothers Collective je izvedel veličastne aranžmaje, napovedanim petnajstim pevcem so se pridružili številni skriti gostje in presenečenjem ter vrhuncem ni bilo konca. Oktobra je svojo nemajhno skupnost v studio pripeljal tolkalec Martin Janežič BUCO. Pridružili so se mu člani osmih zasedb, katerih reden gost ali član je, od Siddharte do Sausages. December pa je bil čas za tradicionalni koncert IZŠTEKANIH 10. V polnem Kinu Šiška se je več kot ducat izvajalcev poklonilo velikanu Vladu Kreslinu, ki je dopolnil sedem desetletij. Tudi tokrat je oder zavzelo skoraj petdeset glasbenikov različnih zvrsti, prevladovali so mladi. Večer je rodil nebroj nepozabnih novih priredb Kreslinovih pesmi, ki se jih ne bomo naveličali še vsaj naslednjih trideset let. Leto je prineslo tudi dva digitalna albuma s posnetki iz Izštekanih. Poleti so ta korak naredili AKA Neomi in tik pred koncem leta Robert Petan. Kliknite, prisluhnite. Podarite košček svojega časa in pozornosti skupnosti. S tem ga podarite tudi sebi.

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.

… delajo sladoled … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Smo v počitniškem času. V tem obdobju verni ljudje ne pozabijo tudi na povezanost z Bogom. Poleti po celotni Sloveniji potekajo oratoriji. Gre za vzgojni počitniški programe za otroke, ki ga pripravljajo mladi. Programi se ob tem združujejo z duhovnostjo, ki jo kroji izbran svetopisemski lik. V naš studio smo povabili Tilna Mlakarja, ki deluje kot tajnik Zavod Salesianum, OE Oratorij Slovenija na Rakovniku. Spregovoril nam bo o pripravi in poteku oratorija.

Poleti lahko ljubitelji jagodičja uživamo v okusnih in zdravih plodovih jagod, borovnic, malin, ribeza, robid … Vse bolj se uveljavljajo tudi aronija, goji in haskap jagode, ameriške in sibirske borovnice, pozabiti pa ne smemo niti na josto, kosmulje, drenove in bezgove jagode. Večino jagodičja lahko sami pridelujete na domačem vrtu, vedno pa pridejo prav nasveti strokovnjaka, zato smo v petkov Svetovalni servis povabili dr. Darinko Koron, ki bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek predlaga ustanovitev novega letalskega prevoznika z javno-zasebnim partnerstvom. Če bi se država odločila za to, bi lahko prevoznik vzletel poleti 2025. Ministrica ne načrtuje poslovanja z izgubo. Druge teme: - Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough za ponedeljek sklical prvo sejo novega sveta zavoda - Voditelji na vrhu Evropske politične skupnosti potrdili zavezo, da bodo Moldaviji in Ukrajini stali ob strani na njuni evropski poti - Začenja se Znastival; ob promociji znanosti za vse generacije prinaša opomnik, da se učimo tudi iz napak

Poleti je najboljša osvežitev kepica sladoleda … Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.

Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Jure Franko in Barbara Zupan Roman Lele B. Njatin Samski blok uokvirjata poglavji v kurzivi. Prvo in zadnje poglavje sta umeščeni v pandemsko sedanjost, dogajalni čas poglavij med njima pa vseskozi prehaja med sedanjostjo in avtoričinim otroštvom v stanovanjski stavbi v središču Kočevja, v tako imenovanem Samskem domu. Samski dom in Kočevje imata namreč osrednjo vlogo v njenem identitetnem zemljevidu. Še toliko bolj, ker je v stanovanju, ki ga avtorica preureja v atelje, pred smrtjo živela njena mati. Materialni ostanki nečesa, kar je nepreklicno minilo, relikvije zlate dobe, so prazni označevalci, votla lupina, ki s svojo navzočnostjo bolj kot pomirjajo nenehno opominjajo na v oči bodečo odsotnost: »Puhtelo je, polno vonja po Angeli. In vendar je bil to vonj praznine.« Iz opisov prostora, v katerem je pisateljica preživela večino otroštva, veje pristna ljubezen. Krajevno umeščena identiteta je nespregledljiva, iz zemlje pa izrašča tudi avtoričin navdih. Ali z njenimi besedami: »Tkivo mojih konceptov ni bilo abstraktno«. Opisi Kočevja in stanovanjskega bloka so tudi med najbolj poetičnimi: »Poleti se je svetloba, ki je vstala izza Samskega bloka na vzhodu usločila čezenj na osrednji trg mesta kot velikanski žgoči jezik sonca«. Pisateljičina navezanost na kraj njenega otroštva in mater je skorajda otroška: »Angela je obljuba celote.« Roman Samski blok lahko vidimo tudi kot intimen in skorajda terapevtski poskus čustvenega odraščanja in iskanja svoje identitete po materini smrti. Kljub trdni krajevni umeščenosti je dom najprej simbol varnosti, ki ga nudi mati, in mitične simbioze, ki je nikoli več ne bo mogoče doseči. Kot poskus avtorice, ki prek spominov na otroštvo išče težišče v sami sebi, je nadvse intimen. »Moj spomin na Kočevje je brez nostalgije in brez domotožja, ker se v njem kot spojišču časov odsotnost spreminja v prisotnost v Angelinem naročju kot domu brez imenovane lokacije.« To intimnost, ob kateri imamo bralci skorajda slabo vest, ker smo ji priča, pa pogosto nasilno prekine avtoričina samohvala, ki včasih meji na samopromocijo, in ob tej postane očitna nekonsistenca dela. Iz intimnega notranjega monologa se avtorica nenadoma agresivno obrne k bralstvu. Ob pozornem branju imamo občutek, da ponekod nasprotuje sama sebi, kar še dodatno zmanjša konsistenco literarnega dela. Jezik je pogosto izumetničen in nenaraven, strukture prezapletene, zaradi česar se pripoved zatika. Zdi se, kot da bi se avtorica trudila navreči čim več strokovnega izrazja. Zaradi pretiranega intelektualiziranja, ki se mu občasno pridruži še moraliziranje, se pogosto izgubi ne le občutek pristnosti in naravnosti, temveč tudi pozornost bralstva. Na primer v odlomku: »Za to, da ne bi usode človeštva določali izračuni algoritmov, da človeštvo ne bi tako radikalno objektiviziralo kvalificiranje ljudi.« Najbolj lucidni uvidi so napisani v povsem nepretencioznem jeziku, na primer opisi življenja in navad prebivalcev Samskega bloka, ki kot da zrcalijo vsakokratno širše družbeno dogajanje časa: »O taboriščih se takrat ni govorilo; Samski blok naj bi fantazmagorično pričal o tem, da obstajajo«. Roman Lele B. Njatin Samski blok je najbolj gibek in živ tam, kjer je najmanj obremenjen: v spominih na vsakdanje življenje nekdanjih prebivalcev bloka in v priznanju bridke praznine, ki puhti iz stanovanja pokojne matere v vse bolj samotnem bloku v vedno bolj praznem mestu.

Radiovedni se v prvi avgustovski epizodi ozirajo v nebo. Poleti je na plaži najlepše opazovati, ko se izza neskončnega morja na obzorju pojavi polna Luna, ki pa se ne sveti, ampak odbija sončevo svetlobo. Njena barva je odvisna od tega, od kje jo opazujemo. Kako to, da je Luna lahko enkrat sivkasta, drugič rdečkasta, modrikasta …? Povezave:  Jure Japelj na Twitterju Imate tudi vi kakšno vprašanje, na katerega bi radi slišali odgovor? Vaša rad(i)ovedna vprašanja zbiramo na frekvencax@rtvslo.si. Morda prihodnji teden odgovorimo prav na vaše. Pišete pa nam lahko tudi na družabnih omrežjih Frekvence X, kjer še posebej zastrižemo z ušesi ob ključniku #Radiovedni.

Tudi poleti radi uživamo kruh. Je peka kaj drugačna? Sestra Nikolina odgovarja: Pečemo ga enako, le da ga mogoče spečemo več, da izkoristimo pečico. Potem ga razdelimo in spravimo v skrinjo. Iz skrinje ga vzamemo prejšnji večer ali zgodaj zjutraj. Poleti kruh hitreje vzhaja, zato ne gre pretiravati s kvasom, da ne bo imel priokus kvasa. Če se kruh začne že malo kvariti, ga lahko uporabimo za kakšno predelavo: kruhov narastek, kruhove cmoke, kruhovo štruco … Lahko ga narežemo na kocke, napojimo z jajčnim mlekom, pokrijemo in spečemo v pečici.

Je treba v vročih dneh delati kaj drugače, paziti, ko pripravljamo hrano? Vročina najbrž pripomore k temu, da se hitreje stvari kvarijo? Sestra Nikolina odgovarja: Pripravljamo čim lažja živila, če se da, kaj več v solatah, surovo zelenjavo ali pa na hitro pripravljeno hrano. Npr. narastki niso priporočljivi, ker je to kalorično obogateno, kar preveč nasitno in da preveč goriva našemu telesu v teh vročih dneh. Za kosilo je lahko kakšna lahka kremna juha ali pa brez juhe. Za glavno jed testenine ali iz krompirja. Lahko je tudi meso, a nikakor ocvrto. Dobrodošle so tudi jedi na žlico, kakšne vrste kompota iz sadja, ki zdaj dozoreva: jagodičje, maline, jagode … Lahko naredimo puding in na vrhu damo mešano sadje.

Tudi poleti radi uživamo kruh. Je peka kaj drugačna? Sestra Nikolina odgovarja: Pečemo ga enako, le da ga mogoče spečemo več, da izkoristimo pečico. Potem ga razdelimo in spravimo v skrinjo. Iz skrinje ga vzamemo prejšnji večer ali zgodaj zjutraj. Poleti kruh hitreje vzhaja, zato ne gre pretiravati s kvasom, da ne bo imel priokus kvasa. Če se kruh začne že malo kvariti, ga lahko uporabimo za kakšno predelavo: kruhov narastek, kruhove cmoke, kruhovo štruco … Lahko ga narežemo na kocke, napojimo z jajčnim mlekom, pokrijemo in spečemo v pečici.

Je treba v vročih dneh delati kaj drugače, paziti, ko pripravljamo hrano? Vročina najbrž pripomore k temu, da se hitreje stvari kvarijo? Sestra Nikolina odgovarja: Pripravljamo čim lažja živila, če se da, kaj več v solatah, surovo zelenjavo ali pa na hitro pripravljeno hrano. Npr. narastki niso priporočljivi, ker je to kalorično obogateno, kar preveč nasitno in da preveč goriva našemu telesu v teh vročih dneh. Za kosilo je lahko kakšna lahka kremna juha ali pa brez juhe. Za glavno jed testenine ali iz krompirja. Lahko je tudi meso, a nikakor ocvrto. Dobrodošle so tudi jedi na žlico, kakšne vrste kompota iz sadja, ki zdaj dozoreva: jagodičje, maline, jagode … Lahko naredimo puding in na vrhu damo mešano sadje.

V Svetovalnici smo se posvetili vrtnicam in njihovi negi. V našem studiu je bil Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.

Če tudi v poletnem radi uživate solato, vas prav gotovo zanima, katere sorte izbrati, da bo solata okusna in bo hkrati dobro prenašala vročino. Fanči Perdih, je že pred časom nanizala nekaj nasvetov za uspeh. Bo pa gonilna sila slovenske semenarske hiše Amarant naša gostja v jutrišnji Svetovalnici in bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Vabljeni k sodelovanju med 8.00 in 8.30!

Če tudi v poletnem radi uživate solato, vas prav gotovo zanima, katere sorte izbrati, da bo solata okusna in bo hkrati dobro prenašala vročino. Fanči Perdih, je že pred časom nanizala nekaj nasvetov za uspeh. Bo pa gonilna sila slovenske semenarske hiše Amarant naša gostja v jutrišnji Svetovalnici in bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Vabljeni k sodelovanju med 8.00 in 8.30!

Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.Svetuje Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZSMed poletno turistično sezono je iz izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni – bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za volanom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vozi varno, vozi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZS.

Govorili smo o pomenu duhovnega poglabljanja in iskanja stika z Bogom. Poletje je pred vrati in možnosti različnih duhovnih vaj je veliko. Zakaj je dobro poskrbeti tudi za duhovni odmik? Z nami je bil jezuit p. Janez Poljanšek.

Naša gostja v jutranji Svetovalnici je bila vrtnarka Monika Mohar. Zdaj ko balkonske in okenske zasaditve okrasnega cvetja že razveseljujejo poglede, se postavlja veliko vprašanj, kako za rože poskrbeti, da nas bodo razveseljevale do pozne jeseni. Na ta vprašanja, pa tudi kako čez poletje poskrbeti za primerno okrasitev grobov je odgovarjala naša gostja.

Zvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji bo pojasnjeval biolog dr. Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Foto: Laserski vibrometer s katerim so odkrivali skriti svet sporazumevanja s tresljajiDoslej spregledani vibracijski svet živali razkriva njihovo presenetljivo usklajenost in upoštevanje drug drugega, kar izkoriščajo tudi plenilciZvok je temelj komunikacije med mnogimi živimi bitji, vibracijsko krajino tisočev vrst živalic pa smo spoznali šele po razvoju občutljivih laserskih senzorjev, saj frekvenc njihove komunikacije človek brez njih ne more slišati. Skriti svet sporazumevanja s tresljaji pojasnjuje biolog dr.Rok Šturm z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo. Predstavitveno besedilo NIB: Govor je osrednja oblika sporazumevanja med ljudmi. Komuniciranje s pomočjo zvokov oziroma mehanskih valov, ki se prenašajo po zraku, predstavlja enega od najpomembnejših načinov za vsakdanjo medčloveško interakcijo. A ljudje ne slišimo le drug drugega, ampak tudi večino zvokov, s katerimi se oglašajo in sporazumevajo živali.  Človek je tesno povezan s svojim zvočnim okoljem (angl. soundscape). Z zaprtimi očmi si lahko le na osnovi zvokov, ki jih sliši, ustvari predstavo o okolju, ki ga obdaja. Ljudje se navdušujemo tudi nad zvoki nam neznanih in nedostopnih okolij, kot so na primer morske globine, ne zavedamo pa se, da se povsod okoli nas razprostira še svet mehanskih valov, ki se prenašajo preko trdne snovi. Tovrstne vibracijske krajine ljudje s svojimi čuti neposredno ne moremo zaznati. Vibracijskemu svetu lahko prisluhnemo s tehničnimi pripomočki. Raziskovalci z Oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov na Nacionalnem inštitutu za biologijo so svoje laserske vibrometre prenesli na travnik ter v raziskavi, ki so jo objavili v reviji iScience, opisali ta doslej spregledani vibracijski svet. Pokazali so, da je naravno vibracijsko okolje (angl. vibroscape), polno do sedaj nepoznanih signalov ter izjemno pestro in zapleteno. Primer posnetkov vibracij različnih organizmov, ki so jih na travnikih ljubjanskega Barja posneli z laserskim vibrometrom lahko slišite TU Poleti je bila vibracijska krajina zapolnjena s signali, s katerimi se sporazumevajo žuželke. V enem dnevu se je na isti rastlini izmenjalo tudi do 30 različnih signalov. Komunikacijski prostor si živalske vrste, ki živijo blizu skupaj, razdelijo tako, da se pri sporazumevanju ne motijo. Vrste na travniku se pri uporabi vibracijskega prostora medsebojno izmenjujejo, saj so na posnetkih le redko govorile druga čez drugo. Vibracijski signali živalskih vrst so se prekrivali v času, predvsem v primerih, ko so se razlikovali v frekvenci. Komunikacijo s pomočjo vibracij uporablja najmanj 240.000 živalskih vrst, tako vretenčarji kot nevretenčarji. Profesorica Peggy Hill z Univerze v Tulsi (ZDA) je raziskavo pozdravila: »Zelo berljiv in poučen članek Šturma in sodelavcev v iScience poroča o ugotovitvah pionirske študije ekološkega konteksta vibracijske komunikacije – vibracijske krajine. Pomena dela, ki so ga opravili, ni mogoče preceniti. O interakcijah v naravnih združbah smo se veliko naučili že z raziskavami zvočne krajine, vendar nam ta prva študija vibracijske krajine omogoča, da vključimo tudi milijone členonožcev, katerim informacije o njihovem okolju posredujejo skoraj izključno le vibracije podlage. Ta članek je vredno prebrati!« Vibracijska krajina je pomembna tudi za živali, ki le prisluškujejo signalom drugih vrst in jih izkoriščajo za lovljenje plena. Tovrstne pojave preučuje znanstvena disciplina, ki se imenuje biotremologija. Na Oddelku za raziskave organizmov in ekosistemov Nacionalnega inštituta v Ljubljani deluje ena najvidnejših raziskovalnih skupin za biotremologijo na svetu, ki z raziskavami vibracijske krajine orje ledino v poznavanju skritega vibracijskega sveta.

lovensko javnost je v teh dneh dodobra razburila smrt 10-letne turške deklice, ki je utonila med prečkanjem reke Dragonje, in odzivi nanjo. Po svetu naj bi letos med poskusom prečkanja mej, morij ali od izčrpanosti na poti umrlo več kot 4470 beguncev, poroča Mednarodna organizacija za migracije. Podatki nikakor niso zanesljivi, poudarja. Število umrlih je najverjetneje precej višje. Poleti 2019 pa je skoraj bolj kot smrti beguncev odmevalo njihovo reševanje. Ladja organizacije Sea Watch je junija tistega leta rešila 53 migrantov in jih po pravi pomorski kalvariji izkrcala na italijanskem otoku Lampedusi. Kapitanka ladje se je zato znašla za zapahi. Kaj se je zgodilo po tem, v tokratni Inforetrospektivi.

V Zeliščarnici govorimo o gabezu, ki mu pravimo tudi kostni celež. Poleti uporabljamo zelene dele rastline, od pozne jeseni do pomladi pa je čas za izkop korenin. O zdravilnih učinkih gabeza in njegovi uporabi, je z Metko Perko spregovorila iskalka naravnih rešitev Sanja Lončar.

V nočnem programu se bomo odpravili na Islandijo, dežela tisočerih naravnih čudes in čudovite pokrajine, ki je zaradi svoje unikatnosti in edinstvenega načina življenja prebivalcev v zadnjih letih postala ena izmed najbolj zaželenih destinacij. Poleti jo je obiskala tudi radijska sodelavka Romana Fekonja. Po eni uri se bomo odpravili v okolico Maribora, v Kungoto, ki slovi po čudoviti pokrajini, svetovno prepoznanem srčku in restavraciji, nagrajeni z Michelinovo zvezdico. Po drugi uri pa boste slišali kako je bilo na petkovem glasbenem festivalu Frišno - poklon novi slovenski glasbi, ki je bil v petek v SNG Maribor. S kolesom pa se bomo popeljali tudi po novem odseku Drava Bike; Maribor - Ruše. Nočni program pripravlja Robert Zajšek.

V štirih septembrskih epizodah Možganov na dlani bomo možganom privoščili obilo gibanja. Morda v vesolju vseh mogočih gibalnih in koordinacijskih zmožnosti, ki jih imamo, ne pomislimo najprej na planet – padec, a tudi ta je z nami od samih začetkov. Še zlasti so padci problematični pri starejših in prav s tem področjem se ukvarja prof. dr. Bettina Wollesen, ki je na Univerzi v Hamburgu profesorica znanosti o človeškem gibanju, sodeluje pa tudi s Tehniško univerzo. Poleti je bila tudi udeleženka poletne šole o nevroznanosti gibanja v Piranu, kjer jo je pred radijski mikrofon povabila Mojca Delač.

Ste med tistimi, ki se na »pasje« vroč poletni dan hladijo z ledeno mrzlimi napitki, ali sledite babičinemu nasvetu in se raje odžejate z mlačno ali celo toplo tekočino? Radiovedni so se podali na lov za receptom, katera izbira nam bolj pomaga, da se ohladimo. Našo radiovedno žejo je pogasil dr. Gregor Belušič s Katedre za fiziologijo, antropologijo in etologijo na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Poleti je vroče, pozimi hladno, mi pa moramo po nakupih. Kam s psom, da ga ne puščamo v pregretih ali prehladnih avtomobilih? Želja je, da bi lahko počakali v pametnih pasjih utah, prva že stoji in nudi varno zavetje v ljubljanskem trgovskem centru. Pogovarjali smo se z inštruktorjem poslušnosti in vodnikom reševalnih psov iz Canispointa, voditeljem oddaje Pozor, priden pes, Davidom Pogačnikom.

Poslušalka je spraševala, kako se naredi krhko testo, predvsem v kakšni obliki dodamo maslo. Sestra ji je svetovala, naj najprej v moko preseje pecilni prašek, nato doda narezano maslo ter to z rokami zdrobi. Poleti je to malo težje delati. Nato doda vse ostale sestavine: sladkor, aroma, jajca ... Pri 60 dag moke se da 4 jajca ali 3 jajca in žlico kisle smetane. Testo mora biti mehko in mora počivati na hladnem. Valjati je potrebno previdno, čim bolj na hladnem. Navijemo na valjar in preložimo na pekač.

Poleti imamo navadno več prostega časa. Izkoristimo ga lahko tudi tako, da v roke vzamemo kakšno dobro knjigo. Radiovedni so se ta teden odpravili v knjižnico. A niso le brskali po knjižnem gradivu. Zanimalo jih je tudi, kako delujejo naprave, ki omogočajo steriliziranje knjig z ultravijolično svetlobo. Odgovor je tokrat podal dr. Boris Majaron, ki na inštitutu Jožef Stefan vodi skupino za razvoj metod biomedicinske optike.

Avtor recenzije: Marko Golja Bere: Jure Franko

Leto 2021 na športnem področju prinaša več tekmovanj kot lansko. Poleti naj bi se z enoletnim zamikom odvila evropsko nogometno prvenstvo in olimpijske igre. Vidno vlogo pri organizaciji velikih športnih dogodkov letos igra tudi Slovenija. Na Pokljuki je bilo pravkar končano svetovno biatlonsko prvenstvo. Tudi o svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Italiji, bližajočem se svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu na Rogli pa z avtorjem oddaje Aljažem Golčerjem. O finančnih, športnih in zdravstvenih vidikih tovrstnih tekmovanj razmišljajo generalni sekretar organizacijskega odbora Pokljuka Tim Farčnik, direktor tekmovanj pri Mednarodni biatlonski zvezi Borut Nunar, zdravnik slovenske smučarske reprezentance dr. Matjaž Turel, poslovni direktor in namestnik generalnega sekretarja Olimpijskega komiteja Slovenije Matic Švab ter namestnica generalnega sekretarja tekmovanj na Rogli Iva Polanec.

Čeprav smo z letošnjim (spletnim) pustom zimo že skušali pregnati in priklicati pomlad, pa koledarske zime uradno še ni konec. Za oboževalce zimskih vragolij je to zagotovo dobra novica, po radiovednih vprašanjih pa lahko sklepamo, da ima marsikdo mraza dovolj in že nestrpno pogleduje proti poletju. Zato smo za nekaj minut v najtoplejši letni čas skočili tudi mi in tako so nastali novi Radiovedni.

Poleti je Češko republiko pretresel literarni škandal, ki je kmalu dobil politični priokus: pisatelj Jan Novák je predstavil prvo češko biografijo o Milanu Kunderi, češko-francoskem pisatelju, ki je dosegel svetovni sloves, vendar na Češkem pogosto vzbuja pohujšanje. Devetsto strani dolga knjiga se posveča Kunderovemu življenju na Čehoslovaškem pred emigracijo v Francijo leta 1975. Opisuje začetke njegove literarne kariere, vključno z njegovim sprejemanjem stalinizma, menjavanjem partneric in domnevnim sodelovanjem z Državno varnostjo - čehoslovaško tajno policijo. Knjiga je sprožila senzacijo, odzivi v tradicionalnih in družbenih medijih pa so precej mešani. Po mnenju Radke Denemarkove, ene največkrat nagrajenih sodobnih čeških pisateljic, literarno zgodovinarko in prevajalko nemške književnosti, se češka družba z obdobjem pred letom 1989 še niti ni začela soočati, kar pripoveduje v pogovoru z urednikom Filipom Noubelom. Pogovor je prevedla Tatjana Jamnik.

Ena pomembnejših tem to jesen in zimo bo skrb za zdrav imunski sistem. Na to vpliva več dejavnikov, pomembno vlogo pa imajo tudi zdravilne rastline. Poleti smo nabirali njihove zelene dele, pozno jeseni in pozimi pa bomo korenine. V Zeliščarnici nas je Sanja Lončar, urednica spletnega središča Zazdravje.net, spomnila na zdravilne moči korenin hrena in škrlatnega ameriškega slamnika.

Turizem se v obdobju koronavirusa prebija iz sezone v sezono. Poleti je imel slovenski turizem 34 odstotkov več nočitev domačih gostov in 70-odstotni upad tujih turistov. V Mestni občini Ljubljana je glede na lani v prvih osmih mesecih letos prenočilo 75 odstotkov manj gostov. Turistični boni so pomagali nekaterim turističnim destinacijam, za druge niso bili uspešni. O poletni sezoni, o bonih in njihovem pomenu, o tem, kakšno je stanje v mestnem in kongresnem turizmu ter kaj turistični delavci pričakujejo od zimskih mesecev voditeljica Katja Arhar in gostje: - Maja Pak, direktorica Slovenske turistične organizacije, - Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana, - dr. Maja Uran Maravič, profesorica na Fakulteti za turistične študije – Turistica Portorož, - Gregor Jamnik, direktor Združenja hotelirjev Slovenije in generalni direktor Hotela Slon.

Poleti bi praviloma morala biti ponudba študentskega dela najbogatejša. A letos so se razmere na trgu dela močno spremenile. Podjetja so zaradi epidemije čez noč ostala brez naročil in številni so izgubili delo. Preverjamo vpliv krize na študentsko delo in predstavljamo posledice. So se urne postavke študentov v obdobju krize znižale? Kateri delodajalci povprašujejo po študentih? Kaj prinaša jesen? O vsem tem v reprizi julijskega pogovora Urške Valjavec s predsednikom Študentske organizacije Slovenije Klemnom Peranom in vodjo marketinga na E študentskem servisu Sašo Praček ter kolegi po Sloveniji.

… delajo sladoled … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Poleti si tudi v oddaji Slovencem po svetu pripovedujemo zgodbe. Tokrat bo svojo predstavila Eli Miklavčič, slikarka, ki je najprej doštudirala geodezijo, potem pa ugotovila, da raje slika in odšla v Nemčijo, kjer živi in ustvarja še danes. Udeleženka likovne kolonije v Mostu na Soči je tokrat prišla na obisk v Slovenijo z drugačnimi načrti in tako je prišla tudi pred mikrofon našega radia.

Poleti gredo na počitnice tudi naši mali štirinožni prijatelji. Med njimi je tudi muc Langus. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Ervin Fritz Avtor glasbe: Borut Lesjak Muc Langus ALEŠ VALIČ Deklica Gaja TANJA ŽAGAR Čarovnička Gajka NATAŠA TIČ RALIJAN Mama MARIJANA BRECELJ Očka ANDREJ NAHTIGAL Muavijah Nevlekhim MAJA KONČAR Traja: 43'21'' Produkcija Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1993

Samozaščitno ravnanje je ključno, ko govorimo o vlomih in ropih. Poleti so prazni domovi vaba za nepridiprave, ki si dopusta ne bodo privoščili. Katere zvijače dajejo videz, da je nekdo ves čas doma, in zakaj lahko nekatere objave z dopusta na družabnih omrežjih naredijo več škode kot koristi? Gost bo Benjamin Franca, višji kriminalistični inšpektor UKP GPU.

Smučarji skakalci se bodo ta konec tedna prvič podali na letalnice, zato sta voditelja Slavko Jerič in Toni Gruden v goste povabila svetovnega prvaka v poletih Roberta Kranjca in ga povprašala tudi o šivanju dresov.

“Dolga leta je bila zelo priljubljena hrana, mislim, da zdaj to vodilno vlogo prevzemajo rastline, in to sobne,” pravi ljubiteljski botanik Jan Robin. Narava, zdaj pričarana v mestnem stanovanju, ga zelo pomirja. Poleti se je zaradi rastoče pileje tedensko peljal tudi sto kilometrov stran od trenutnega domovanja in opazoval njen razvoj …

Na Zemljo dnevno prileti 60 do 100 ton prašnih delcev iz vesolja. Je torej čiščenje prahu jalovo početje? Poleti je zrak v hiši ali stanovanju enak tistemu zunaj, pozimi je malo drugače. Eden od razlogov je slabše prezračevanje, pove doc. dr. Griša Močnik z Univerze v Novi Gorici in Instituta Jožef Stefan: “Tisto, kar je drugače, če primerjamo doma in zunaj, je to, da doma kuhamo. Če kuhamo nespretno in kaj prismodimo ali pa če si toast naredimo zjutraj, naredimo zelo veliko delcev. To pa tiste saje, ki jih zunaj ni veliko, znotraj si jih pa naredimo sami, ko pripravljamo hrano.”

#Ep 45. Israel - A Startup Nation neste episódio apresentamos a Tamires Poleti, Diretora de novos  negócios do governo de Israel aqui no Brasil. Ela é responsável por aproximar as startups, conectar as oportunidades de negócios entre os dois países. Curso Online Fluência Digital na Saúde! O melhor investimento e com maior grau de retorno para aqueles que estão no mercado de trabalho é investir em conhecimento profissional. Investir em aprimoramento da carreira. É verdade que conhecimento ninguém te tira. Entretanto é verdade também que ele não vem por osmose, passivamente. É preciso conquistá-lo. Agora é a hora de você acrescentar novas camadas de conhecimento com quem tem Track Records, com quem já provou entender e praticar a saúde digital. Venha ser fluente digital na saúde!  USE O CÓDIGO DE DESCONTO    para receber um desconto especial de 15% OFF  Clique aqui e saiba mais!   Fique por dentro do Podcast, Israel - A Startup Nation A Tamires Poleti trabalha junto ao governo de Israel para fomentar inovação e empreendedorismo entre Brasil e Israel. Ela é diretora de desenvolvimento de negócios do Israel Trade, que é um escritório comercial do governo de Israel no Brasil, parte do departamento de Comércio Exterior do Ministério de Economia de Israel. Esse escritório pertence a uma rede de mais de 40 centros, localizados nos principais centros comerciais ao redor do mundo. Atualmente a Tamires é responsável por conectar empresas brasileiras e israelenses em projetos de inovação e P&D,  principalmente focado em saúde, abrangendo saúde digital e telemedicina. O objetivo é fornecer um serviço personalizado de desenvolvimento comercial, fazer a introdução ao mercado das empresas israelenses além de fomentar o ecossistema empreendedor de Israel. Quer saber por que Israel é apelidada de Startup Nation ? E por que o seu governo tem investido muito em saúde digital? Ouça o episódio do podcast! Cadastre - se gratuitamente no Saúde Digital On Demand Conheça por dentro a nossa comunidade de early adopters da saúde! Lá você pode se atualizar com as tendências e inovações do setor da saúde e além disso você vai aprender na prática com quem está fazendo a diferença e protagonizando a transformação digital da saúde. Clique aqui para conhecer o Saúde Digital On Demand. Não fique para trás! Fique Up To Date no SDOD! Participe do Saúde Digital Podcast Deixe-nos saber o que você achou desse episódio! Você tem alguma dica para dar para o Saúde Digital podcast? Quer sugerir um tema? Sua participação é muito importante! Clique aqui para falar conosco. Você pode falar também diretamente com o host Lorenzo Tomé pelo Instagram, Linkedln ou Telegram no @lorenzotome Música usada no episódio: Breeze by MBB https://soundcloud.com/mbbofficial Creative Commons — Attribution-ShareAlike 3.0 Unported — CC BY-SA 3.0 Free Download / Stream: http://bit.ly/2PFncFB Music promoted by Audio Library https://youtu.be/YqRO_qgBB1c

Poleti več konkurence počiva, zato je ta letni čas kot nalašč pravi čas za iskanje službe. Je pisanje in pošiljanje prošenj dovolj? Zagotovo je najpomembnejši korak, a k uspehu nam pripomore tudi prisotnost na pravih družbenih omrežjih. Maja Novak nam je povedala, zakaj je Linkedin pomemben in kako z njim hitreje priti do boljše ali nove službe. S podjetja Optius pa je bila z nami Sanda Jerman, ki nas je povabila na nekaj delavnic. Ne zamudite oddaje Via positiva.

O poletnem branju, praznih knjižničnih policah in naslovih, ki najbolj pritegnejo, smo se pogovarjali s knjižničarjem Mestne knjižnice Ljubljana Tonetom Obadičem. Predstavil je poletne akcije Maček v žaklju in Poletevci, govorili pa smo tudi o tem, kako do kakovostne literature za otroke in najstnike.

Mojca Furlan je učiteljica, uspšena in prodorna mentorica, tudi aktivna v Društvu za varovanje okolja in pomoč živalim. Govorili smo o skrbi živali poleti, izpostavili nekaj predsodkov in tabujev ter zmotnih prepričanj o krmljenju živali.

Inštruktor varne vožnje Mitja Jeseničnik z AMZS-ja je nanizal kup vsakdanjih, a ključnih, razlogov za varno vožnjo poleti. Kako ravnamo s klimo, kako jo nastavimo, prilagodimo zunanjim temperaturam, kako je nujno privezovanje, pa prezračevanje vozila pred začetkom vožnje, posebej, če je bilo vozilo dlje časa na soncu in nenazadnje, kako je z obutvijo.

Zakaj je poleti dobro iskati ali menjati službo in katera družbena omrežja nam lahko pri tem pomagajo, smo govorili v oddaji Via positiva, ki smo jo pripravili skupaj s kariernim portalom Optius.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Kako Poleti Do Večje Prodaje (Brez Prevelikega Napora)… appeared first on Filip Pesek.

Podjetniške Skrivnosti – Filip Pesek – Spletna senzacija & naslov številka 1 za dvig vaše (spletne) prodaje. Več o Filipu si preberite na filippesek.com The post Kako Poleti Do Večje Prodaje (Brez Prevelikega Napora)… appeared first on Filip Pesek.

V Glasovih svetov smo se podali po sledeh najdbe, ki kaže, da se je nemara naša ljubezen do kruha, ene v svetu najbolj razširjenih in priljubljenih jedi, rodila še mnogo prej, preden smo žitarice začeli tudi sami gojiti. Poleti so namreč znanstveniki sporočili, da so v jordanski puščavi odkrili ostanke najstarejšega znanega kruha, starega več kot 14 000 let. Pogovarjali smo se z arheologinjo dr. Amaio Arranz Otaegui s Kobenhavenske univerze, ki je ta kruh odkrila; pri biologu prof. dr. Nejcu Joganu z Biotehniške univerze smo se pozanimali, kaj so najverjetneje bili skrivnostni gomolji, ki so jih poleg žitaric zamesili v ta starodavni kruh; širše pa nam je področje arheobotanike in stanje raziskav pri nas predstavila naša edina arheobotaničarka dr. Tjaša Tolar z Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Foto: Sheila Brown, PublicDomainPictures

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Poleti so večkrat kot sicer na našem jedilniku ribe in morski sadeži. Prehranski strokovnjaki pravijo, da so ribe vir zdravja, vendar pa vedno pogosteje slišimo tudi o strupih, ki so lahko v njih. Kako prepoznamo sveže ribe? Kako naj jih doma varno shranimo v hladilniku ali zmrzovalniku? Zakaj je zdravo ribje olje in zakaj stroka priporoča uživanje manjših ribic, kot so sardelice, girice in inčuni? S katerimi strupi so lahko ribe onesnažene? Veliko vprašanj za dr. Stanislavo Kirinčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zato prisluhnite oddaji Ultrazvok, ki jo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc

Poleti se veliko ljudi običajno odloči za dopust in s tem za oddih od dela. Vendar pa to pogosto ne velja za mlade, ki želijo ravno med poletjem zaslužiti nekaj dodatnega denarja. Zato se v julijski epizodi podcasta Nehvaležni skeptiki pogovarjamo o študentskem delu in damo pri tem glavno besedo […]

Poleti se razgaljamo na vse mogoče načine, tudi na fotografijah in video posnetkih, ki nam nekoč lahko naredijo škodo. Vedno več kamer je nameščenih tudi na javnih mestih. Premalo se zavedamo, da so tudi naši obrazi osebni podatek. Kaj vse lahko počno kamere z našimi obrazi in teleščki in kje so meje? Gost: Andrej Tomšič, Urad Informacijske pooblaščenke. “Zasebnost moramo razumeti kot moč odločanja. Napredni video nadzor je sposoben prepoznati tudi naš obraz. To prinaša tudi slabosti. Primeri s Kitajske nam kažejo, v katero smer ne želimo.”

No episódio número #02, Angélica Fontella, Eduardo Seabra, Rodrigo Elias, Thalyta Mitsue e nosso convidado especial Thiago Facina falam sobre o apelo da ordem. Puxando o gancho da intervenção militar no Rio de Janeiro (aprovada pelo DL 10/2018), tentamos historicizar o desejo por autoridade, principalmente do brasileiro, que flerta com um candidato fascista à Presidência em 2018. Pauta: Rodrigo Elias Edição: Eduardo Seabra Locução: L. C. Csekö Participações especiais: Thiago Facina (Mestre em Ciências Sociais pela Universidade do Estado do Rio de Janeiro e autor da dissertação "Eles que se matem": notas sobre o varejo de drogas ilícitas nas favelas cariocas, 2013) Leticia Matheus (professora da Universidade do Estado do Rio de Janeiro (UERJ), coordenadora do Núcleo de Estudos Emergenciais em Ódio (UERJ) e coorganizadora de História da Comunicação: experiências e perspectivas, Mauad X, 2014) Nashla Dahás (doutora em História Social pela Universidade Federal do Rio de Janeiro e autora de "O Movimiento de Izquierda Revolucionaria do Chile e a construção de uma memória radical para a América Latina" In: Janaína Martins Cordeiro; Isabel Cristina Leite; Diego Omar da Silveira; Daniel Aarão Reis. (Org.). À sombra das ditaduras. Brasil e América Latina, Mauad, 2014). João Trajano Sento-Sé (professor da Universidade do Estado do Rio de Janeiro (UERJ), integrante do Laboratório de Análise da Violência (UERJ) e coautor de Polícia, segurança e ordem pública. Perspectivas portuguesas e brasileiras, Imprensa de Ciências Sociais, 2012) Dicas: "A origem dos deuses", Coisas que você precisa saber #27 (Justificando, 2016: https://www.youtube.com/watch?v=oSLc4USDEwc) A revolução dos bichos (George Orwell, 1945 - Livro) Com Amor, Van Gogh (Dorota Kobiela, Hugh Welchman, 2017 - Filme) Fruitvale Station: a última parada (Ryan Coogler, 2013 - Filme) For your own good (Alice Miller, 2002 - Livro) "Hated in the Nation", Black Mirror (2016 - Série) Indignos de vida: a forma jurídica da política de extermínio de inimigos na cidade do Rio de Janeiro (Orlando Zaccone, 2015 - Livro) O experimento de aprisionamento de Stanford (Kyle Patrick Alvarez, 2015 - Filme) O experimento Milgram (Paul Gibbs, 2009 - Filme) "Os pobres vão à praia", Documento Especial (Programa jornalístico de TV exibido em 1989: https://www.youtube.com/watch?v=kOzGFJZZVe8). Referências AGAMBEN, Giorgio. Estado de exceção. Trad. Iraci D. Poleti. São Paulo, Boitempo, 2004. ANDERSON, Perry. Linhagens do Estado Absolutista. Trad. Telma Costa. Porto, Afrontamento, 1984. ARISTÓTELES. Política. Edição bilíngue. Trad. e notas António Campelo Amaral e Carlos de Carvalho Gomes. Lisboa, Vega, 1998. BAKUNIN. Textos Anarquistas. Trad. Zilá Bernd. Porto Alegre, L&PM, 2014. BOBBIO, Norberto; MATTEUCCI, Nicola; PASQUINO, Giangranco. Dicionário de política. Tradução de Carmen C, Varriale et ai.; coord. trad. João Ferreira. Brasília: Editora Universidade de Brasília, 1998. CHAMAYOU, Gregoire. Teoria do Drone. Trad. Célia Euvaldo. São Paulo, Cosac Naify, 2015. CERQUEIRA, Daniel. et al. Atlas da violência 2017, Ipea e Fórum Brasileiro de Segurança Pública, 2017. (http://www.ipea.gov.br/portal/images/170609_atlas_da_violencia_2017.pdf) FOUCAULT, Michel. Microfísica do poder. Org. e trad. Roberto Machado. Rio de Janeiro, Graal, 1979. GROTIUS, Hugo. The rights of war and peace. Book I. Ed. Richard Tuck. Indianapolis, Liberty Fund, 2005. HOBSBAWM, Eric. A Era das Revoluções (1789-1848). 10a Ed. Trad. Maria Tereza Lopes Teixeira e Marcos Penchel. São Paulo, Paz e Terra, 1997. HOBSBAWM, Eric. A Era do Capital (1848-1875). 10a Ed. Trad. Luciano Costa Neto. Rio de Janeiro, Paz e Terra, 1996. LEBRUN, Gerard. O que é poder. São Paulo, Brasiliense, 1981. ... [Continua em passadorama.com]

Podcast Strašno hudi tokrat gosti Miho Krofla, strašno hudega raziskovalca in pedagoga ljubljanske Biotehniške fakultete ter enega največjih poznavalcev velikih zveri v Sloveniji. Ko pravimo poznavalec, ne mislimo zgolj osebe, ki zre ... izza platnic knjig in računalnika. Miha se z njimi čisto zares srečuje v naravi. Z medvedom se je tako »pozdravil« že več kot 200-krat. So v tem času postali že kolegi? Miha odločno zanika. »Zelo jasno je, da nas te živali ne dojemajo kot prijatelje.« No, zgodilo pa se je tudi že, da se je znašel sredi volčjega brloga in si z mamo volkuljo zrl iz oči v oči. In? Nič. Nič? Nič. Kljub temu tega ne počnite nikoli in nikdar. Saj veste − vsak je svoje hiše gospodar. Miha, ki gozd in njegove prebivalce pozna kot svoj dom, pa kljub temu pravi, da ga ob srečanju z našimi velikimi zvermi ni nikoli kaj pretirano strah. »Vseeno te živali ne lovijo človeka za hrano,« odvrne in doda: »Dejansko več strahu občutim, če se peljem po cesti na teren.« Ja, Miha je svojevrsten. Oborožen z znanjem in izkušnjami premaguje vse stereotipe − o tem, ali bi nas medved, ko nas sreča, kar takoj napadel, ali je crkljiv in len, pa tudi kako dober plesalec je, pa o tem, ali risi plezajo na drevo, ali so to velike pikaste mačke, ki lovijo miši, in ali volkovi čisto zares tulijo v luno ... Kot poudarja, so velike zveri posebne tudi zaradi svoje ekološke funkcije − s svojo prisotnostjo močno vplivajo na življenjski krogotok sistema, v katerem živijo, na številnost določenih populacij in tudi na njihovo obnašanje. »Po domače rečeno: jelen ni jelen, če ga ne lovi volk. Vizualno in anatomsko že, a po obnašanju v ekosistemu, se lahko precej spremeni,« ponazori Miha. Zaradi tega jim pravimo tudi tako imenovane ključne vrste. Zdaj, ko že trka pomlad, bo Miha nadaljeval z izvajanjem projekta o medvedih: nekaj so jih že opremili s telemetričnimi ovratnicami, nekaj jih še bodo. »Spremljamo predvsem odnos medveda do človeka. Pri tem vpeljujemo tudi nekatere ukrepe, s katerimi bi želeli pomagati lokalnemu prebivalstvu, da bi zmanjšali težave z medvedi.« Tako bodo na teren postavili prve medovarne smetnjake. Ti so narejeni tako, da medved ne more priti do smeti in dobiti »nagrade« v obliki hrane. »Pričakujemo, da se bo zmanjšalo število obiskov v naseljih, s tem pa tudi konflikti. To je eden izmed večjih projektov, ki ga trenutno izvajamo.« Poleti bodo nadaljevali tudi monitoring volka z izzivanjem tuljenja (po posebnem tečaju gredo s prostovoljci na teren in tulijo kot volkovi, ti pa se oglašajo nazaj). Če bi bil volk ... Ko pa se bodo spomladi vse živali do konca zbudile in pretegnile, se srečale v kakšen gozdnem lokalu na kavi in se pogovarjale, kam bi se rade preselile, bi izbrale Slovenijo ali bi raje iskale drug življenjski prostor? »Odvisno od vrste do vrste,« v smehu odgovori Miha. »Kakšnim bi bilo kar udobno v Sloveniji, za kakšne druge pa verjamem, da bi raje izbrale kakšno sosednjo državo. Če bi bil jaz na primer volk, si definitivno ne bi želel biti v Sloveniji. Že v Italiji ali na Hrvaškem bi bilo verjetno bolj prijazno. --- Podkast Strašno hudi ustvarjava Maja Čakarić in Klara Škrinjar. Pripombe, kritike, pohvale in tudi predloge za goste (u)loviva na strasnohudi@delo.si. Glasba: Bowrain Obdelava zvoka: Gregor Zemljič Likovna podoba: Mashoni«

Lani poleti sva na fotografski razstavi Jamesa Nachtweya prvič slišala govorice, da bo Ljubljano obiskal še en fotografski velikan. Te govorice se bodo uresničile konec maja, ko bo postavljena razstava brazilskega fotografa Sebastiaa Slagada.

En helt annen historie en den orginale.