Podcasts about poleti

Poleti se je z objavo predloga pobude za državni prostorski načrt začelo umeščanje v prostor drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem. Javna obravnava je končana, konec leta se pričakuje sklep vlade o pripravi prostorskega načrta, umeščanje v prostor pa naj bi se končalo leta 2028, ko je predvidena tudi končna odločitev investitorja. Javnost bo imela priložnost za pripombe še v nadaljnjem postopku. O tem, ali sta bili lokalna skupnost in regija enakovredno vključeni v začetek umeščanja v prostor, kakšne pripombe prihajajo od tam in kakšni so sploh predvideni posegi ob pripravi gradbišča za tako velikanski projekt, pa tudi, kako bodo upoštevane zahteve širše regije, v današnji oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Bruno Glaser, poslovni direktor Gen energije Tine Ogorevc, predsednik posvetovalne komisije za projekt Jek2 pri Svetu regije Posavje Janez Kerin, župan Mestne občine Krško Miran Stanko, nekdanji župan Krškega

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Tokrat smo se bomo posvetili poletnemu branju – spregovorili smo o tem, kaj radi beremo, kako izbiramo knjige za dopust in koliko Slovenci sploh beremo v vročih mesecih in sicer. Naša gostja je bila Ana Zdravje, knjižničarka iz Mestne knjižnice Ljubljana, ki je z nami delila tudi aktualne bralne trende ter vpogled v to, kako se bralne navade spreminjajo.

Poleti je najboljša osvežitev kepica sladoleda … Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Govorili smo o negi kože v poletnem času. Kako sonce, vročina, žuželke vplivajo na zdravje naše kože, ali so glivične in bakterijske okužbe kože pogoste in kako si pomagati. Naš gost je bil zdravnik Dominik Škrinjar.

Govorili smo o negi kože v poletnem času. Kako sonce, vročina, žuželke vplivajo na zdravje naše kože, ali so glivične in bakterijske okužbe kože pogoste in kako si pomagati. Naš gost je bil zdravnik Dominik Škrinjar.

V Poletni radijski tribuni smo tokrat govorili o možnostih in priložnostih, ki jih gibanje prinaša otrokom in mladostnikom v počitniškem času. Gibanje in šport sta namreč bistvenega pomena za celostni razvoj mladega človeka, pri čemer ni odveč tudi nekaj tekmovalnosti med njimi.

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

Radijska Svetovalnica je tokrat potekala na temo pikov in ugrizov poleti. Naša gostja je bila doc. dr. Nena Kopčavar Guček.

V oddaji še o naslednjih temah: - Poleti marsikje prenove športnih in šolskih objektov, tudi na Dolenjskem in Štajerskem. - Znani so rezultati poklicne mature. Na ptujski Strojni šoli so z njimi zelo zadovoljni. - Občini Kozje je uspelo dobiti sredstva za dopolnitev vsebin gradu Podsreda. - 90-letna olimpijka Amalija Belaj Arbeiter se še dobro spominja olimpijskih iger, ki se jih je udeležila pred 70. leti.

Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem o ameriškem poletju, spremembi v mestni oblasti New Yorka ter o tem, kaj zares v politiki opazijo Američani.

Ultravijoličnim sončnim žarkom nismo izpostavljeni le ob morju, bazenu, jezerih in rekah. Ultravijoličnim sončnim žarkom smo izpostavljeni tudi na poti v službo in iz nje, pri vsakodnevnih opravilih na prostem, tudi na pikniku ali med rekreacijo v naravi.Strokovnjaki opozarjajo, da ima prekomerno izpostavljanje ultravijoličnemu sevanju škodljive učinke na kožo, da oslabi imunski sistem in poškoduje oči. Slednje so v središču tokratnega Ultrazvoka. Kako naj poleti zaščitimo svoj vid in oči, svetuje specialistka za bolezni oči dr. Alenka Lavrič Groznik z Očesne klinike UKC v Ljubljani. Oftalmologinja opozarja, da za vsak očesni melanom ne smemo kriviti le ultravijoličnih žarkov. Nasveti dermatologinje o zaščiti pred sončnimi žarki TUKAJ

V Svetovalnici je bil z nami salezijanec Jure Babnik, govorili pa bomo o preživljanju poletnih počitnic na drugačen način. Slišali smo, kaj pomenijo duhovni tedni, kaj duhovne vaje, skratka, kaj naj mladi pričakujejo, če se odločijo za udeležbo?

Planica znova gosti finale sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih. Predzadnji dan so se še zadnjič v letošnji sezoni skakalci pomerili na ekipni tekmi, jutri sledi še zadnja posamična preizkušnja. Končana pa je šesta etapa kolesarske dirke po Kataloniji, na kateri je še naprej v ospredju Primož Roglič. Dirka se bo končala jutri v Barceloni.

V Planici se s prvo posamično tekmo začenja zaključek sezone svetovnega pokala za smučarske skakalce. Včeraj so jo v Sun Valleyju z ženskim in moškim slalomom končali tudi alpski smučarji. V športnih minutah več o pregledu izidov zadnjih dveh preizkušenj.

Norveška turneja v smučarskih skokih se nadaljuje na letalnici v Vikersundu, na kateri se bodo najprej pomerile skakalke. Nika Prevc je štiri tekme pred koncem sezone že ubranila veliki kristalni globus, v Vikersundu pa bo poskušala še prvič v karieri preleteti 200 metrov. Na domači tekmi v okviru svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki bosta danes tekmi s skupinskim startom.

V popoldanskih športnih minutah prepletemo odzive z zimskih prizorišč svetovnih pokalov. Smučarski skakalci in skakalke nadaljujejo norveško turnejo na letalnici v Vikersundu, biatlonci in biatlonke so se na Pokljuki pomerili na tekmi s skupinskim startom, deskarji na snegu pa v paralelnem slalomu v Winterbergu.

Začetek zime je, čas, ko svizci spijo zimsko spanje. »Šest mesecev spanja? Ne pride v poštev!«, se upre mali svizec. Svizci morajo pozimi spati, da prihranijo moči. Poleti in spomladi se hranijo s sadjem, drevesnim lubjem, črvi, čebulicami rastlin, cvetnimi popki, deteljami in pajki ... Tako pridobijo čim več teže in se pripravijo na dolg spanec. Ko si napolnijo zaloge, pride zima in skrijejo se globoko v hibernaculum. Hibernaculum je latinska beseda, ki pomeni zimsko zatočišče. Pod zemljo se namestijo na ležišču iz suhe trave in stisnejo skupaj, da jim je toplo. A mali svizec sovraži spanje ... La marmotte : Marmotton ne veut pas dormir ! Avtorji literarnih del: Isabelle Collombat (1, 5, 6, 7), Alice Butaud (2,3,10) in Gwénael David (4,8,9)Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj CusmaRežiserka: Saška RakefIgralca: Blaž Šef in Anja NovakMojstri zvoka: Urban Gruden (1-10), Sonja Strenar (6,7,9), Matjaž Miklič (10)Urednik oddaj: Alen JelenOdgovorna urednica: Ingrid Kovač BrusLektorice: Tinka Kos, Katarina Minatti, Saša GrčmanFonetičarka: Mateja Juričan Serija Zverinice (v izvirniku Bestioles) je nastala v koprodukciji s francoskim javnim radiem Radio France, ki jo je pripravil v sodelovanju z Muséum National d'Histoire Naturelle (francoski Narodni prirodoslovni muzej v Parizu). Serijo v slovenščini je podprl tudi Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane.

Na svetovnem prvenstvu v rokometu se je končal skupinski del turnirja, po katerem bo prvenstvo nadaljevalo le osem najboljših reprezentanc. Je med temi tudi Slovenija, ki se je včeraj v sosedskem derbiju pomerila s Hrvaško? Ob predstavah slovenske reprezentance na prvenstvu v Zagrebu, se posvetimo še tekmovalnemu koncu tedna smučarskih skakalcev, ki so se na letalnici v Oberstdorfu prvič v letošnji sezoni pomerili v poletih.

Smučarski skakalci se bodo še drugič v dveh dneh pomerili na letalnici v Oberstdorfu, biatlonski tekmovalni konec tedna v Anterselvi pa se bo danes končal z žensko štafeto in moško preizkušnjo v zasledovanju.

Za slovenske rokometaše se končuje redni del svetovnega prvenstva. Slovenija se je včeraj pomerila z Egiptom, jutri jo čaka še zadnja tekma proti Hrvaški, po kateri bo znano, kateri reprezentanci se bosta iz zagrebške skupine uvrstili v izločilne boje. Smučarski skakalci se bodo prvič v sezoni pomerili v poletih. Sezono svetovnega pokala nadaljujejo na letalnici v Oberstdorfu, kjer imajo v slovenskem taboru visoka pričakovanja. Enako velja za reprezentanco v deskanju na snegu, ki se bo skušala v čim boljši luči predstaviti na domači tekmi svetovnega pokala na Rogli.

Letos bo minilo 30 let od genocida v Srebrenici. Poleti leta 1995, dve leti potem, ko je bila Srebrenica označena kot varno območje Združenih narodov, je v tem majhnem mestu na vzhodu Bosne in Hercegovine bilo ubitih več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov. Kulturno-izobraževalni zavod Muslimanski kulturni center je kot opomnik na ta pretresljiv dogodek pripravil spominski program »8372 živih spominov«. V programu sodelujejo tudi partnerji iz Slovenije ter Bosne in Hercegovine, častna pokroviteljica pa je predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Spominski program so sinoči odprli v Cankarjevem domu v Ljubljani z razstavo Vesti, ki niso zbudile vesti. Novinar Ali Žerdin je zanjo izbral časopisne naslovnice in izrezke iz slovenskega, bosanskega in svetovnega tiska, ki so opozarjale na razmere v Bosni pred bližajočo se katastrofo v Srebrenici.

Bosanski scenarist in režiser Danis Tanović je s svojimi filmi Nikogaršnja zemlja, Cirkus Columbia in Epizoda v življenju zbiralca železa požel veliko mednarodnih nagrad in vzbudil pozornost svetovne javnosti. Pozno poleti je filmska pripoved o ženski, ki mora obračunati s svojo preteklostjo, več o njej pa v besedilu Miše Gams. Bere Eva Longyka Marušič.

Skoraj ne mine dan, da ne bi mediji poročali o požaru v naravnem okolju, ki se širi kje na planetu. Poleti so na severni polobli v nevarnosti tudi države, ki imajo velike gozdnate površine ali ležijo ob podnebnim spremembam izpostavljeni geografski širini. Slovenija izpolnjuje oba pogoja in požari poleti postajajo tudi naša realnost. Slovenci smo se z njimi srečali verjetno že v prazgodovini, a uspešno boriti proti njim smo se začeli pred nekaj desetletji, ko je gasilcem na kopnem na pomoč priskočilo tudi gašenje iz zraka. O teh prvih pionirjih, ki so se nad požare spustili v krhkih in na silo modificiranih letalih, govori oddaja Sledi časa.

Deklica je stanovala v veliki stolpnici. Poleti so se ...Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V poletnem času marsikdo s seboj na izlet ali potovanje vzame tudi knjigo ali dve. Vendar pa se včasih ne znamo odločiti, po kakšni literaturi ali prozi seči. Prav zato je velikokrat dobrodošlo preverjeno knjižno priporočilo. Odpravili smo se v eno izmed ljubljanskih knjižnic in preverili, kakšne so v poletnem času knjižne navade Ljubljančanov – tako otrok kot odraslih. V reportaži Lucije Vidergar boste med drugim lahko slišali, da je poleti med najbolj izposojanimi leposlovje, nekoliko manj pa je zanimanja za poljudne in strokovne knjige. Bere Marko Rozman.

Spregovorili smo o negi kože poleti, zaščiti pred ultravijoličnimi žarki, pa tudi vplivu morske vode na problematično kožo. V studiu se nam je pridružil mladi zdravnik Dominik Škrinjar.

Poletje je čas dopustov, hitrih kosil in poznih večerij, malic na plaži, je tudi čas potovanj in glavna sezona piknikov. Obenem pa je to čas visokih temperatur, ki lahko škodujejo živilom in s tem tudi našemu zdravju. Poleti moramo tako še bolj pozorno skrbeti za varnost in neoporečnost hrane. Kako živila in že pripravljeno hrano ustrezno shranjevati, kako jih toplotno obdelati, na kaj moramo biti pozorni? Pojasnjuje dr. Mira Kos Skubic iz Sektorja za hrano in krmo z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Slovenija je še vedno v valu velike toplotne obremenitve. V juniju in juliju so pristojne službe zabeležile kar 9 tropskih noči, ko se temperatura ponoči ni spustila pod 20 stopinj, medtem ko je bilo takih noči med letoma 1960 in 1990 skupno zgolj 11. Še vedno se segreva tudi morje. Poleti se ljudje lahko ohladimo s klimatskimi napravami, v vodi, poiščemo zaščito dreves. Morski organizmi, še posebej tisti, ki so pritrjeni na dno morja, te možnosti nimajo. Le čakajo lahko na čas, ko se bomo ljudje zbudili in začeli z ukrepi, ki bi preprečili nadaljnje segrevanja morja. Kako daleč smo z ukrepi in kaj za morski živelj pomeni segrevanja morja, se je Vesna Potočar Godnič pogovarjala z dr. Martinom Vodopivcem z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

S pogledom proti Rožnemu vrtu papeških vrtnic smo začeli jutranjo Svetovalnico. V živo so si ga lahko poslušalci ogledali na našem srečanju v Arboretumu na dan državnosti. Naš gost Matjaž Mastnak pa je spregovoril o skrbi za vrtnice in odgovarjal tudi vprašanja poslušalcev.

Poleti je za naše pasje in mačje prijatelje največja težava vročina, zato sta v takih dneh nujni senca in sveža voda. Kadar se odpravimo s psom na morje, je dobro pravočasno poskrbeti tudi za preventivo nekaterih bolezni, ki se prenašajo s klopi, komarji ali peščenimi muhami. Ali moramo poleti prilagoditi tudi hrano? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? V petkovem svetovalnem servisu bo naš gost Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.

Pred vrati je počitniški čas in Slovenci tradicionalno nekaj dopustniških dni preživimo tudi v gorah. Med pandemijo se je število obiskovalcev gorskega sveta povečalo, tja so začeli zahajati tudi tisti, ki jih prej gore niso zanimale. O tem, kaj pomeni za varnost množica lepih fotografij na družbenih omrežjih, kako poskrbeti, da bo sleherni dan v gorah ostal v lepem spominu, smo govorili v tokratni Svetovalnici. Z nami je bil gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Sredin Svetovalni servis tokrat namenjamo poletni oskrbi vrtnic. Z odličnim poznavalcem "kraljice rož" Matjažem Mastnakom iz Arboretuma Volčji Potok bomo govorili o poletnem obrezovanju, gnojenju, zalivanju, zastiranju in potikanju vrtnic. Pozabili pa ne bomo niti starih sort vrtnic, ki cvetijo samo enkrat, a predstavljajo dragocen element vrtne dediščine na podeželju. Vabljeni k poslušanju in sodelovanju, vaša vprašanja sprejemamo na elektronskem naslovu prvi@rtvslo.si in v obrazcu na spletni strani Prvega.

Če ste se lotili spomladanskih opravil na vrtu, so se na kompostnem kupu že znašle veje, posušena trava, morda celo kakšen šop pšeničnih stebelc. Kaj vse še sodi na kompost in kaj ne, v Torkovem kvizu razloži Vasja Dornik, vodja arboristike v Arboretumu Volčji Potok. Kot boste slišali se namreč pri sestavljanju komposta lahko zgledujemo po naravnih procesih, ki potekajo v gozdu.

Pretekli četrtek so v tržaškem muzeju Revoltella odprli razstavo slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. Razstavo si je v Rimu ogledalo 600 tisoč ljudi, v Trstu jih do konca junija pričakujejo okoli 100 tisoč. Katera dela si je moč ogledati na razstavi? V mesta v zalivu uspešno povezujejo kulturo s turizmom. Kako? Sicer pa si v Trstu v prihodnjih mesecih obetajo še nekaj odmevnih obiskov. Poleti bo mesto prvič obiska papež Frančišek, spomladi bodo na univerzi gostili italijanskega predsednika države Sergia Matterello in nekdanjega slovenskega predsednika Boruta Pahorja. Zakaj ju vabijo?

Slovenija je dobila nova krila! Takšnega Martina Krpana še nismo imeli - v njegovem rojstnem listu piše Leonardo C27J Spartan. To je novo večnamensko taktično transportno letalo 15. polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. Martin Krpan s svojim 28,7-metrskim razponom kril in 9405 "konji" iz dveh Rolls-Royce strojev (2x3458 kW) čez oblake ponese 11,6 ton tovora. Poleti lahko 296 metrov višje od vrha Everesta in je s 75 kubiki velikim prtljažnikom za povrhu za 190 km/h hitrejši od Rimčeve Nevere. Atmosferci smo pod njegova krila sedli s posadko, ki bo z letečim Krpanom reševala življenja, gasila požare in letela v službi domovine. Njegov pilot Robi Resnik je izkušen letalec, ki je pilotiral tudi orjaškega Boeinga C-17 Globemasterja. Naš Krpan ga prepriča z močjo in značajem, ki zahteva odločnega pilota. Tovor mu bo na pleča nalagal Mišo Rakuša, tehnik letalec "load master” - mojster težišča, ki tudi v zraku odpre rampo! Letalski tehnik Matjaž Jakša pa bo skrbel za njegovo kondicijo in ga spoznal do zadnjega vijaka. Tisti dan na letališki ploščadi smo s slovenskimi letalci znova začutili ponos in neopisljivo draž po letenju. Fantje so nam odprli rampo, kokpit in povedali kaj vse zmorejo nova krila Slovenije. VEČNAMENSKO TRANSPORTNO LETALO C-27J Spartan - https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/varnost-za-vse/vlaganja-v-slovensko-vojsko/letalo/ NESREČA BOEINGA 747 ZARADI NEPRAVILNO PRITJENEGA TOVORA - https://youtu.be/7sUWC2jfjqI LETALO PRISTANE NA POLJU IN POSTANE MUZEJSKI EKSPONAT - https://youtu.be/BZTPSf5BpBU . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠

Dopoldanske športne minute namenjamo smučarskim skokom, in sicer domači ženski tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji in svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih, ki se je včeraj končalo na Kulmu.

Dopoldanske športne minute namenjamo smučarskim skokom, in sicer domači ženski tekmi svetovnega pokala na Ljubnem ob Savinji in svetovnemu prvenstvu v smučarskih poletih, ki se je včeraj končalo na Kulmu.

Smučarske skakalke se bodo pomerile na Ljubnem ob Savinji. Domača tekma svetovnega pokala vsako leto predstavlja enega od vrhuncev zime, kot ga skakalcem svetovno prvenstvo v poletih. Po današnjih poletih na Kulmu bo znan novi svetovni prvak. Skakalnim minutam dodamo tudi rokometne. V Nemčiji se ta konec tedna končuje evropsko prvenstvo.

Poleti in vse do konca oktobra so starejši od 60 let lahko sodelovali v natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki se je povezala z osrednjeslovenskimi knjižnicami, in pošiljali kratke zgodbe v okviru teme Zgodbe mojega kraja - Kako smo se nekoč prevažali. Prispelo je kar 67 zgodb, konec novembra so razglasili deset najboljših. Druge nagrade se je zelo razveselil gospod Bogomil Brvar iz Podgorice pri Pečah. V pogovoru z Lucijo Fatur boste izvedeli, kaj je to "knapuc", takšen je tudi naslov njegove zgodbe, in zakaj ga je gospod Brvar kot otrok tako težko pričakoval.

Minulo leto je oddajo Izštekani zaznamovalo posebej močno. Ozirala se je v svojo tridesetletno zgodovino. Praznovala z novim mejnikom IZŠTEKANIH 30 v polnih Križankah. Izvedla nekaj res posebnih studijskih srečanj. Povila dva albuma. Ter leto sklenila s čudovito izdajo IZŠTEKANIH 10 v Kinu Šiška, posvečeno glasbenemu velikanu, s katerim skupaj štejeta stoletje. Vse to povzema posebna retrospektivna oddaja Izštekani v letu 2023. Januarja se je v Izštekane po krepkem desetletju vrnila ljubljanska indie zasedba AKA NEOMI. V bogatem, zelo organskem nastopu je zajela vse faze ustvarjanja, od začetkov do čisto svežih, tudi še neizdanih skladb. Med gosti sta bili Aleksandra Ilijevski iz skupine Pliš ter pevka in harfistka Astrid-. Februar je bil čas za kopanje po arhivu, natanko trideset let pozneje je bila na sporedu ponovitev prve oddaje Izštekani s SOKOLI. Aprila se je v velikem slogu izštekal mladi mariborski mojster r’n’bja HAUPTMAN. Z razširjeno zasedbo in godalnim kvartetom je predstavil nov repertoar v slovenščini, mikrofon pa si je delil tudi s pevkama Mašo But in Izo Leskovšek ter z raperjem Leopoldom I.. Maša je bila gostja tudi v majskem posebnem druženju štirih angažiranih kantavtorjev različnih generacij in slogov. Jani KOVAČIČ, Vlado POREDOŠ, Drago Mislej MEF in Primož SITER so se, kot se za Izštekane spodobi, oborožili z vesli, pardon, z akustičnimi kitarami in pod naslovom »Lahko noč, gospodje« izvedli preplet starih in novih pesmi, tudi takih, ki jih je rodilo prav to sodelovanje. Junij je prinesel težko pričakovano slavje v polnih ljubljanskih Križankah. IZŠTEKANIH 30 je na odru združilo skoraj petdeset glasbenikov. Smrdel Brothers Collective je izvedel veličastne aranžmaje, napovedanim petnajstim pevcem so se pridružili številni skriti gostje in presenečenjem ter vrhuncem ni bilo konca. Oktobra je svojo nemajhno skupnost v studio pripeljal tolkalec Martin Janežič BUCO. Pridružili so se mu člani osmih zasedb, katerih reden gost ali član je, od Siddharte do Sausages. December pa je bil čas za tradicionalni koncert IZŠTEKANIH 10. V polnem Kinu Šiška se je več kot ducat izvajalcev poklonilo velikanu Vladu Kreslinu, ki je dopolnil sedem desetletij. Tudi tokrat je oder zavzelo skoraj petdeset glasbenikov različnih zvrsti, prevladovali so mladi. Večer je rodil nebroj nepozabnih novih priredb Kreslinovih pesmi, ki se jih ne bomo naveličali še vsaj naslednjih trideset let. Leto je prineslo tudi dva digitalna albuma s posnetki iz Izštekanih. Poleti so ta korak naredili AKA Neomi in tik pred koncem leta Robert Petan. Kliknite, prisluhnite. Podarite košček svojega časa in pozornosti skupnosti. S tem ga podarite tudi sebi.

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Spominjamo se slikarja, akademika Janeza Bernika. Šestega septembra pred devetdesetimi leti se je umetnik rodil v Guncljah pri Ljubljani. Na ljubljanski akademiji je diplomiral pri profesorju Maksimu Sedeju, čez leta je sam postal profesor za risanje in slikanje na tej šoli. Bil je član likovne skupine grupa 69, sodeloval je na ljubljanskem in beneškem grafičnem bienalu, poleg številnih skupinskih razstav pa je imel več kot šestdeset samostojnih razstav po nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Njegovi grafični listi so v mnogih znanih svetovnih galerijah in zbirkah. Janez Bernik je bil vsestranski likovni umetnik, poleg slikarstva se je ukvarjal tudi s kiparstvom, grafiko, ilustracijo, tapiserijo, knjižno opremo, verjetno manj znano pa je, da je bil tudi pesnik, objavil je tri pesniške zbirke. Umrl je 15. julija 2016. Poleti leta 2000 ga je v njegovem ateljeju v Breznici na Gorenjskem obiskala Vida Curk.

… delajo sladoled … Pripoveduje: Barbara Žefran. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Poleti lahko ljubitelji jagodičja uživamo v okusnih in zdravih plodovih jagod, borovnic, malin, ribeza, robid … Vse bolj se uveljavljajo tudi aronija, goji in haskap jagode, ameriške in sibirske borovnice, pozabiti pa ne smemo niti na josto, kosmulje, drenove in bezgove jagode. Večino jagodičja lahko sami pridelujete na domačem vrtu, vedno pa pridejo prav nasveti strokovnjaka, zato smo v petkov Svetovalni servis povabili dr. Darinko Koron, ki bo odgovarjala tudi na vaša vprašanja. Pošljite jih na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek predlaga ustanovitev novega letalskega prevoznika z javno-zasebnim partnerstvom. Če bi se država odločila za to, bi lahko prevoznik vzletel poleti 2025. Ministrica ne načrtuje poslovanja z izgubo. Druge teme: - Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Andrej Grah Whatmough za ponedeljek sklical prvo sejo novega sveta zavoda - Voditelji na vrhu Evropske politične skupnosti potrdili zavezo, da bodo Moldaviji in Ukrajini stali ob strani na njuni evropski poti - Začenja se Znastival; ob promociji znanosti za vse generacije prinaša opomnik, da se učimo tudi iz napak

Poleti je najboljša osvežitev kepica sladoleda … Pripoveduje: Mojca Ribič. Napisala: Nina Mazi. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.

Med poletno turistično sezono je na podlagi izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni, bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za krmilom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vôzi varno, vôzi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja varna mobilnost pri AMZS.Svetuje Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZSMed poletno turistično sezono je iz izkušenj pričakovati slabšo varnost cestnega prometa. Dnevi so vroči, vozne razmere drugačne, vožnje daljše, gostota prometa večja, prometni udeleženci raznovrstni – bolj kot v katerem koli drugem delu leta. Za volanom ne bodi za ekranom, tudi poleti zapeti, vozi varno, vozi solidarno. To so sporočila, ki jih bomo ponovili tudi v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Erik Logar, vodja področja Varna mobilnost pri AMZS.