Podcasts about splo

Pogovori s slovenskimi znanstvenicami in znanstveniki odpirajo vpogled v najnovejše dogajanje na različnih znanstvenih področjih – naj gre za naslavljanje podnebnih sprememb, za raziskave biomolekularnih procesov, razvoj tehnologije jutrišnjega dne ali analizo protislovnih družbenih procesov.»Nekatere oblike srčnega popuščanja so popolnoma ozdravljive,« pravi specialist kardiologije in vaskularne medicine prof. dr. Mitja Lainščak. Predavatelj in raziskovalec je eden od vodilnih slovenskih strokovnjakov, ki preučujejo srčno popuščanje. V pogovoru za oddajo Podobe znanja je poudaril, da lahko Slovenijo na področju obvladovanja srčnega popuščanja uvrstimo ob bok najbolj razvitim in najbogatejšim državam. »Bolnicam in bolnikom so pri nas na voljo tako rekoč vsa razpoložljiva zdravila.« Dr. Mitja Lainščak svoje raziskovalne članke objavlja v najbolj uglednih strokovnih revijah, kjer deluje tudi kot član uredniških odborov in recenzent. Leta 2024 je za svoje znanstveno delo prejel Zoisovo priznanje. Ob tem so pri Odboru za podelitev nagrad in priznanj zapisali, da je: … njegovo znanstveno delo pomembno tako za klinično prakso kot za načrtovanje novih raziskav. Eno od bolj aktualnih področij njegovega raziskovalnega dela so med drugim tudi posledice covida in cepljenja proti covidu na srce. Več v oddaji Podobe znanja. Z dr. Lainščakom se je v raziskovalni ambulanti Splošne bolnišnice v Murski Soboti srečal Iztok Konc.

Med poudarki še: - Splošna bonišnica Izola bo kupila robotski kirurški sistem - V povprečju za 11 % višje cene vrtcev v Slovenski Bistrici, podražili tudi pomoč na domu - Še vedno ni znan vir onesnaženja v domžalski čistilni napravi - Dvorec Rakičan v stečaju je bil vpet v devet evropskih projektov, upniki imajo še slab mesec časa za prijavo terjatev - Novomeški jamarji so bili lani zelo pridni, spoznate jih na večeru odprtih vrat - Obi valentinovem s pozornostjo in rdečim cvetom ne morete zgrešiti

Nasvet in razlaga gastroenterologinje Marije Žnidaršič iz CeljaŽelodčna kislina je zelo kisla – njen pH je namreč med 1 in 2. Sluznica v želodcu je na to prilagojena, sluznica požiralnika pa ne. Med požiralnikom in želodcem leži mišica zapiralka, ki, kadar je sproščena, omogoči prehod hrane iz požiralnika v želodec; ko pa je skrčena, prepreči odtekanje želodčne kisline iz želodca v požiralnik. Če ta mehanizem popusti, pride do refluksa. Kdor trpi za refluksom najverjetneje pozna kratico GERB; okrajšavo za gastroezofagealno refluksno bolezen, za katero po ocenah strokovnjakov trpi že 20 odstotkov Američanov. Več v Ultrazvoku z zdravnico gastroenterologinjo Marijo Žnidaršič iz Splošne bolnišnice v Celju. Oddaja Ultrazvok o gastroskopiji TUKAJ  

Pediatri in šolski zdravniki ZD Ljubljana so konec januarja opozorili na izjemno povečano število virusnih okužb med predšolskimi in šolskimi otroki. Staršem dojenčkov, ki imajo starejše sorojence, so svetovali, da ti začasno nehajo obiskovati vrtec. O aktualnem stanju in sezonskih obolenjih bomo govorili tudi v sredinem Svetovalnem servisu. Z nami bo asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped., predstojnik oddelka za pediatrijo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja.

V ladjedelnici Uljanik v Pulju je Splošna plovba med letoma 1959–1987 zgradila enajst tehnološko naprednih tovornih čezoceank. Z deli kiparja Stojana Batiča in slikarja Zvesta Apolonia so izstopale tudi po notranji opremi. Predstavljene so na razstavi Slovenske ladje 6 + 11 kustosinje Duške Žitko v Pomorskem muzeju v Piranu. Avtorica je nadgradila razstavo iz leta 2019 in znova izpostavila nujnost varovanja pomorske dediščine, a tudi zgodovinsko vlogo Splošne plovbe ter pomen njenega nadaljnjega obstoja za ohranitev slovenskega pomorstva.

Po včerajšnjem požaru se bodo lahko dijaki v nepoškodovani del doma na Poljanski v Ljubljani vrnili v nedeljo zvečer. Pristojni medtem preiskujejo sum na morebitno povzročitev splošne nevarnosti. Požari se sicer zaradi vse več plastike in naprav z litij-ionskimi baterijami širijo hitreje kot v preteklosti, pojasnjuje predsednik Združenja za požarno varnost Aleš Jug. Drugi poudarki oddaje: - V Ljubljani veliko povečanje števila bolnih otrok - Slovenija se distancira od pisma podpore ljubljanskega župana srbskemu predsedniku - Ob diskvalifikaciji smučarskega skakalca Timija Zajca je Slovenija na mešani ekipni tekmi zasedla peto mesto

Kriminalisti so včeraj popoldne končali ogled dijaškega doma Ivana Cankarja, v katerem je zjutraj zagorelo, nadaljujejo pa ugotavljanje vzroka požara in preiskujejo sum na storitev kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Kdaj se bodo dijaki lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, bo znano danes. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici slovesno odpirajo obnovljeno železniško postajo. - Izteka se rok glede carin, ki ga je Trump postavil Kanadi, Mehiki in Kitajski. - Začasni sirski predsednik al Šara obljubil oblikovanje vključujoče vlade.

Izrael vse bolj krepi napade na Gazo, v zadnjem dnevu je bilo ubitih najmanj 65 ljudi, med njimi tudi osem otrok. Skorajda vsakodnevno napada tudi bolnišnice. Izrael naj bi razmišljal tudi o znatnem zmanjšanju že tako minimalnih količin humanitarne pomoči, ki jo dovoljuje na območje Gaze. Medtem ko nadaljuje politiko načrtnega izstradanja Palestincev, je začela veljati prepoved delovanja Agencije Združenih narodov za pomoč Palestincem na tem območju. V oddaji pa tudi o tem: - Nemški kancler Scholz kritiziral Muskovo podporo nemški skrajni desnici - Po umiku referenduma o JEK 2 investitorji nadaljujejo razpravo in pripravo projekta - V pripravi dva nova presejalna programa za odkrivanje raka pljuč in prostate

Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo. Danes je bilo tam ubitih več kot 60 ljudi, 12 med njimi je življenje izgubilo v napadu na taborišče za begunce al-Mawasi na jugu enklave. Vodja Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem Philippe Lazzarini je opozoril, da v Gazi ni humanitarnega, kaj šele varnega območja. Po njegovih besedah bo vsak dan brez prekinitve ognja prinesel še več gorja. V oddaji tudi o tem: - Črna gora žaluje za 12-timi žrtvami včerajšnjega strelskega pohoda. - Sodni sistem je v postopkih, kjer so udeleženi tudi otroci, še vedno zelo tog in otrokom neprijazen. - Splošna bolnišnica Izola v novo leto vstopa z zahtevnimi naložbenimi načrti.

Ena izmed najbolj pomembnih obletnic leta, ki se izteka, je prav gotovo obletnica izdaje Splošne šolske naredbe. Letos je namreč minilo natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala ta prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? Odgovore smo iskali v oddaji Sledi časa, ki vam jo ponovno, kot zadnjo v tem letu, ponovno ponujamo v poslušanje.

Nemci po novem ne zapravljajo niti v teh časih zvončkljanja in cingljanja. So pa zapravili vso nekdanjo naklonjenost do beguncev, minilo jih je potrpljenje do vlade Olafa Scholza in zaskrbela jih je smer, v katero je krenilo nemško gospodarstvo. Več o tem pove berlinska dopisnica Maja Derčar.

Desetega decembra zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Čeprav je generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah na današnji dan že pred 76 leti, si moramo še vedno prizadevati za dosledno spoštovanje teh pravic. Število držav, vpletenih v konflikte, je največje po drugi svetovni vojni, število ubitih otrok v konfliktih se je lani potrojilo. Države po svetu povečujejo izdatke za vojsko, vsak enajsti Zemljan pa je lačen. Medtem ko se večina sveta premika v smeri enakopravnosti spolov, ženske v Afganistanu doživljajo popolno degradacijo. Izzivi na področju človekovih pravic pa ostajajo tudi v Sloveniji. O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Marko Bošnjak, predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice; dr. Danilo Türk, prof. in nekdanji predsednik Republike Slovenije; Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije; Metka Naglič, direktorica za kampanje in komunikacije na Amnesty International Slovenija.

Ko starši ali drugi bližnji, vzgojiteljica, vzgojitelj, učiteljica opazijo, da otrok diha težko in zelo hitro Za Ultrazvok smo šli po sledi poročil, da slovenski pediatri letos zaznavajo več primerov atipičnih pljučnic pri otrocih in mladostnikih. Podatek smo preverili pri pediatrinji Alenki Stepišnik, ki vodi Oddelek za pediatrijo Splošne bolnišnice v Izoli. Ker so okužbe dihal najpogostejše bolezensko stanje otrok in ker lahko pri otroku povzročijo dihalno stisko, je strokovnjakinja med pogovorom opozorila še na okužbo z respiratornim sincicijskim virusom, na prepoznavanje znakov in simptomov oteženega dihanja ter na problematiko tujkov v dihalnih poteh. Foto: Elektronska mikrografija virionov človeškega respiratornega sincicijskega virusa (RSV; obarvani modro) in označenih s protitelesi anti-RSV F protein/ zlato (obarvani rumeno), ki se izločajo s površine človeških pljučnih epitelijskih celic A549. NIAID/ Wiki, cc Povzročiteljice atipičnih pljučnic - mikoplazma, legionela, šigela TUKAJ, TUKAJ Nujna stanja v pediatriji ZD Ljubljana TUKAJ

Upokojeni zdravnik Elko Borko se je rodil v Mariboru dober mesec dni po atentatu na kralja Aleksandra Karadjordjevića, doživel izgnanstvo v Srbijo, kjer je končal osnovno šolo in pred sedemdesetimi leti maturiral in pred petinšestdesetimi sklenil študij medicine v Ljubljani. Deloval je na področju ginekologije in porodništva, bil predstojnik oddelka tedaj še Splošne bolnišnice v Mariboru ter univerzitetni učitelj na medicinskih fakultetah v Ljubljani in v Mariboru. Še vedno z izjemno energijo vodi Medikohistorično sekcijo Slovenskega zdravniškega društva.

Donaldu Trumpu do vrnitve v Belo hišo po štirih letih glede na projekcije manjka le še 24 elektorskih glasov od potrebnih 270-ih. Med drugim je zmagal v dveh ključnih ameriških zveznih državah od skupno sedmih. Znano je še, da so republikanci prevzeli večino v senatu. Drugi poudarki oddaje: Izraelski premier Benjamin Netanjahu odstavil obrambnega ministra Joava Galanta. Kot je dejal Netanjahu, je izgubljal zaupanje v Galanta. Očital mu je, da so njegove izjave nasprotovale tako odločitvam vlade kot vojnega kabineta. Protestniki, ki so se zbrali v več mestih, so Netanjahuju očitali, da bo njegova odločitev dodatno zavrla prizadevanja za vrnitev talcev. - Več tisoč protestnikov se je sinoči zbralo tudi v Novem Sadu, kjer so zaradi 14-ih smrtnih žrtev v zrušenju nadstreška železniške postaje zahtevali odstop mestnega in državnega političnega vrha. Izbruhnili so nemiri, policija je uporabila tudi solzivec. - V državnem zboru se začenja obravnava prvega obsežnejšega predloga zakona ministrstva za zdravje, in sicer o kakovosti v zdravstvu. Med drugim je predvidena javna objava podatkov o uspešnosti zdravljenja na ravni zdravstvenega tima, oddelka in bolnišnice.

Kakšna bo sestava kardinalskega zbora po decembrski umestitvi novih kardinalov?Pred nami je jubilejno leto 2025. V čem bo njegova posebnost?Praznik Vernih duš nas spominja na smrt in hkrati opominja, da je vsako življenje vredno skrbi in pozornosti. Na Žalah sinoči odmevala slavilna pesem in pričevanje o čudežu.Vreme- zvečer pooblačitve, jutri čez dan spet več sonca. Tudi začetek tedna sončen.Splošno javno mnenje o zdravnikih je še naprej dobro, dogaja pa se nam medijski pogrom, meni dr. Bojana Beović.Število žrtev poplav v Španiji naraslo na 211, tudi Srbija žaluje zaradi nesreče v Novem Sadu.Slovenska smučišča optimistično v novo sezono, a z nekoliko dražjimi vozovnicami.

Podobno kot glasnost na televiziji lahko bolnik prilagodi jakost stimulacije svoji bolečini. Najti mora območje, znotraj katerega ne čuti bolečine, ampak samo neko prijetno mravljinčenje. To pomeni, da namesto bolečine čuti prijetne vibracije.Anesteziolog dr. Pavel Michalek iz Splošne univerzitetne bolnišnice v Pragi (VFN Praga) se je specializiral za zdravljenje bolečine. Pravi, da je med bolečinami, ki jih je najtežje obvladovati, kronična bolečina v medenici, o kateri bomo govorili v oddaji Ultrazvok. »Med 60 in 70 odstotkov bolečinskih stanj v medenici – torej kronične medenične bolečine – je povezanih z vnetjem ali draženjem tako imenovanega pudendalnega živca. Ta oživčuje mišice medeničnega dna, spolovilo in zadnjik. Pudendalni živec izhaja iz hrbtenjače in skozi mišice poteka vse do presredka.« Glede na vrsto težav lahko zdravniki pacientkam in pacientom ponudijo več možnosti zdravljenja kronične medenične bolečine. Študije in izkušnje kažejo, da pogosto pomaga že fizioterapija. Zdravniki pa se z bolečino lahko spopadejo še s pomočjo kirurškega posega ali z vstavitvijo posebnih nevrostimulativnih elektrod. Podrobneje o metodi, ki so jo za zdravljenje kronične medenične bolečine razvili in izpopolnili v Pragi, pa s prof. dr. Pavlom Michalkom v Ultrazvoku. Foto: VFN Praga

Vsako leto več kot 60 milijonov ljudi potrebuje paliativno oskrbo, od tega pa je vsaj sedem odstotkov otrok, opozarjajo strokovnjaki. Poudarjajo, da je umiranje še vedno stigmatizirana tema. Področje pesti pomanjkanje kadra ter nedorečeni standardi in normativi. Mobilni paliativni timi bi morali biti dostopni 24 ur na dan vse dni v tednu, a je njihova dostopnost različna po regijah, zato v praksi nimajo vsi državljani možnosti kadarkoli poklicati zdravstvenega delavca. Država sicer namenja sredstva za njihovo delovanje, a številke kažejo, da so ljudje v lanskem in predlanskem letu koristili le slabo polovico njihovih storitev. Kaj je privedlo do takšnih številk, zakaj je zakon o paliativni in hospic oskrbi padel v vodo, kdaj bomo dobili več hospic namestitev - trenutno imamo namreč samo eno, kje je v tej zgodbi država in kje entuziastični posamezniki, ki poganjajo sistem paliative v državi? Gostje: dr. Maja Ebert Moltara, državna koordinatorica paliativne oskrbe na Ministrstvu za zdravje in vodja specializiranega paliativnega tima na Onkološkem inštitutu Ljubljana; dr. Anamarija Kejžar, profesorica na Fakulteti za socialno delo in nekdanja direktorica domov za starejše občane; Petra Gornik, vodja mobilnega paliativnega tima v Splošni bolnišnici Novo mesto, sicer specialistka splošne kirurgije; Tatjana Fink, vodja Hiše Ljubhospic.

Splošno prepričanje o popolni nesprejemljivosti jedrskega orožja je ob številnih konfliktih resno ogroženo. To je sporočilo Nobelovega odbora ob razglasitvi, da letos dobi nagrado za mir japonska organizacija Nihon Hidankyo, ki s pričevanji preživelih po jedrskih napadih spodbuja k svetu brez jedrskega orožja. Župan Nagasakija Širo Suzuki meni, da čas razglasitve ni naključen, saj je svet poln nemirov: ruska invazija, razmere na Bližnjem vzhodu ... V takšnih težkih razmerah smo pred resno grožnjo uporabe jedrskega orožja. Drugi poudarki oddaje: - Turški predsednik Erdogan na obisku v Srbiji sklenil vrsto sporazumov - Socialni partnerji s pomisleki glede načrtovane proračunske porabe - Dializni center odslej tudi v Kočevju

Piše Bojan Sedmak, bereta Lidija Hartman in Bernard Stramič. Dragan Petrovec spada med pisce, ki so začeli izdajati knjige okoli svojega petdesetega leta. Prve s področij, ki jih je moral obvladati kot doktor prava, kriminolog, penolog, sodni tolmač, profesor, raziskovalec in še kaj, kar pritiče tovrstnemu praktiku in strokovnjaku z ugledom zavzetega intelektualca. Slednje je v svojih šestdesetih letih potrjeval v izdajah zbranih kolumn Stopinje upora (2021) in Ljubiti morilca (2023), v katerih je izkazoval sposobnost za humanistično kritiko družbenih prismodarij in anomalij. Na začetku svojih sedemdesetih pa je začel nizati umetnostna besedila; enaindvajsetim zbranim zgodbam v zbirkah Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe (2016) in Pismo nigerijske vdove (2018) je dodal še dvajset v najnovejši knjigi Brodolom. Ljubeznive šaljive pripovedi so bile objavljane na začetkih slovenske epike že od Jurčiča naprej, v prejšnjem stoletju pa jih je umestil v stalnico kratke proze Fran Milčinski. Drago Petrovec narodnemu klasiku ni blizu le po poklicni usmeritvi, ampak je avtorju kratkočasnih zgodbic, Fridolina Žolne, Muhoborcev in drugih ponarodelih naslovov podoben tudi po prvoosebni obdelavi snovi. V vseh objavljenih zgodbah v treh knjigah je brez izjeme udeleženec v pripetljajih avtobiografsko sam. In to, na kakšen način se v njih razgrinja, ni zanimivo toliko zaradi obravnavanih motivov kot bolj zaradi humorja, s katerim hudomušno ne prizanaša niti sebi. Humoreske se po površnem vtisu uvrščajo med lahkotne oblike komike, ni pa jih lahko podajati tako, da pritegnejo bralstvo. Pisec mora imeti v značaju nekaj vedrega, spravljivega in razumevajočega za vse, kar vzame v obdelavo. Satira je praviloma ostra in brezobzirno nekaj ali nekoga zbode ali celo boleče zareže v meso kot sarkazem. Ironija v svoji dvoumnosti vsebuje možnost, da tistemu, ki jo uporablja, ni povsem jasno, s čim bega svoje žrtve. Groteska pretirava s karikiranim pačenjem snovi in likov, parodija je parazitski žanr – humoreska pa načeloma ni satira, groteska ali parodija. Zaradi blagosti je morda manj odmevna kot bolj napadalne vrste komike, včasih pa tudi zvrstno vprašljiva, če je preveč podobna razširjeni šali, anekdoti ali dnevniškemu zapisku, Petrovčevo pisanje se tovrstnim zdrsom uspešno izogiba in en način je s pomočjo navezovanja na imena slavnih ustvarjalcev, s katerimi je opremljen načitan izobraženec. V naslovnem besedilu Brodolom se spopada z burjo na morju opremljen z nanašanjem na Platona, na Klapkovo povest Trije možje v čolnu, da o psu ne govorimo in na Melvillov roman Moby Dick ter je že s to citatnostjo odmaknjen od vsake šale. Morda je anekdotičnosti še najbližje prvo besedilo Martinovo, ko se avtor sooča z vozniškim alkotestom, o katerem je bilo izpričano že veliko zabavnega. A njegovo bistvo ni, da avtor vozi že petdeset let, pa še nikoli ni pihal in da mora zdaj to opraviti domala pred dovozom do svoje hiše – kliše je obdelan v svojevrstnem jezikovnem slogu, glavni kvaliteti teh kratkih zgodb. Ta kakovost ne temelji v pomenskem nonsensu iz kanonskih Butalcev, torej v domeni besednih iger, ampak deluje na ravni stavkov, zapičenih v butaste dogodke, ki zadevajo razumnega človeka. Splošno prepoznavne teme, kot so vozniški izpiti, novoletne zaobljube, kulinarične posebnosti, rajske počitnice, volilne kandidature, enološke ocene, pretirane cene, oglasne prevare, poroke, porodi in mnoge druge vsakdanjosti, so predstavljene z blagohotnostjo, ki jo preveva avtorjevo razumevanje človeških slabosti in prestopkov, bržkone pridobljeno tudi s poklicnimi izkušnjami. Odstavki vsebujejo poznavalske podrobnosti z različnih področij, posredovane brez pokroviteljstva, duhovito v absurdnih kontekstih, prevladujoče v stilu gasilca iz Plešaste pevke: »Pristnost, sama pristnost! Nič literature,!« Ali kot pisec v uvodu k svoji prvi zbirki navaja nabor lastnih dogodivščin: »Vse prvoosebno pisane zgodbe, še bolj nezgode, so se mi resnično pripetile. Bil sem nadzornik planiških poletov, čeprav le nekaj ur; za nekaj dni sem si uspel priboriti status samohranilca; povsem blizu sem bil zaporu zaradi prekratkega imena, drugič spet zaradi poskusa ropa; zaradi ene same čisto malo prehitre vožnje po prazni avtocesti pa že z eno nogo v njem: Bil sem že napol utopljen, pa potem še dosti bolj zgubljen v zračnih višavah; v restavraciji, kjer so se mize šibile od dobrot, bi me pustili shirati od lakote, čeprav sem bil pripravljen plačati vse, kar bi mi ponudili. Ne nazadnje, bil sem prvi Slovenec na enoletnem porodniškem dopustu, zaradi česar sem zamudil del izobraževanja za komandose v teritorialni obrambi.« In tako naprej prek Pisma nigerijske vdove do Brodoloma, kjer se pojavlja kot kandidat za predsednika, uporabnik očesnih leč ameriške izdelave, prostovoljec ob poplavah, prevajalec pri sklenitvi zakonske zveze, povzročitelj karambola, kandidat na izpitu prve pomoči, naslovnik alternativne medicine … V vsem tem poskuša najti pozitivnost, brez razjedajoče ironije in satirične zbadljivosti, zadovoljivo poln svojih domislic tudi ne potrebuje porogljivega posnemanja ali posmehljive predelave drugih. Postavljanje svojega jaza v ospredje pripovedi je človeško, prečloveško, a zlahka zapade v stanje, ki se mu je načrtno izmikal Flaubert, ko je v maniri objektivnega realizma poskušal sebe čim bolj izločati iz izraženega. Petrovec ima za takšno zasičenost varovalko – suvereno se zna posmehniti neumnostim lastnega ega, kar je dodana vrednost vsakega iskrenega smeha. V tem je tudi priznanje osebne krhkosti, ki ga ni sposoben vsak in najbrž dozori v modrost z dolgostjo življenjskih poti. Preprosto povedano s piščevimi besedami: »Na zrela leta menda telo potrebuje več topline vseh vrst.« Z dodatkom: »Nekaj takega čutim tudi sam, kar pomeni, da je v dvoje treba najti prijeten in s soncem obsijan kotiček.« V to dvojino je zajeta pisateljeva žena, priča mnogih avtorjevih zabavnih zmot in zablod. Potrpežljivo ga opomni, da če gleda mestni ognjemet na TV z zamikom, tega ne more hkrati videti z okenske police, omaro pa spretno razstavi hitreje, kot mož preuči njeno trhlost. Druga stalna podpornica Petrovčevih humoresk je ilustratorka njegovih knjig Milanka Fabjančič. Na naslovnicah zbirk je upodobljen avtor v situacijah iz svojih tekstov; na eni hoče prevzeti nakupovalni voziček starejši gospe, Klotildi Shiessengruber, nosilki železnega križca za obrambo domovine, medtem ko ta maha po njem s torbico; na drugi je s šopom bankovcev in računalniško miško stisnjen med afriško matrono in agenta FBI, na tretji se v čolnu brani pred nevihto, tako da nad glavo vihti paški sir. Na vseh pa je narisan kot dolgin s postavo povprečno podhranjenega etiopskega maratonca z obveznimi brki in brado. Petrovčeve humoreske nimajo brade, vedno znova so sveže nabrite, primerne ne samo za lahkotno poletno branje, ampak tudi za jesensko premišljevanje o življenju, ko je to predvsem smešno.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

Drugi poudarki: - Kolikšen je prihranek, ki ga članom prinaša ajdovska sončna skupnost, prva v Sloveniji - Znamenita Vinagova klet stopa na pota stare slave - Na Črnfestu v prihodnjih devetih dneh dobesedno za vsakega nekaj, tudi za turiste, ki se te dni hladijo v Kolpi - V Mozirskem gaju z razstavo eksotičnih živali, med katerimi so tudi kače, pomagajo razumeti rek, da je strah od znotraj votel, zunaj ga pa nič ni

Drugi poudarki oddaje: Občina Ajdovščina vnovič išče izdelovalca projektne dokumentacije za prizidavo Osnovni šole Šturje Na Vršiču čakajo na novo in celovito prometno ureditev Črna je vstopila v Koroški turistični teden, našteli bodo več kot 70 športnih, kulturnih, družabnih in glasbenih prireditev Na mariborskem Lentu poteka obnova notranjosti Hiše najstarejše trte V Parku Škocjanske jame bodo jeseni začeli obnovo dvigala, že zdaj pa izvajajo kar osem evropskih projektov

Splošna avdienca: Pri Bogu ni nič nemogoče.Papež imenoval naslednika kardinala O'Malleyja v bostonski nadškofiji.Žegnanjska nedelja na Rogli.Inšpektorialni dan Hčera Marije Pomočnice na Rakovniku.

Kako je semaglutid, znan kot ozempic za sladkorno bolezen, povzročil revolucijo zdravljenja debelosti?Gospa iz Ljubljane, stara 50 let, po navodilih zdravnika že leto dni uporablja zdravilo semaglutid, ki je bolj poznano pod imenom Ozempic. Učinkovino so razvili za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo uspešno zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka je povedala: »Že več let sem se odločala, da se bom spravila v red in bom shujšala. Bila sem pretežka, slabo sem se počutila, manj sem bila fizično sposobna. Imela sem tudi povišan holesterol in maščobe v krvi, moj pritisk je bil previsok; le sladkor je bil v redu. Na preventivnem pregledu so mi svetovali, naj shujšam. Za ukrepanje sem se odločila, ko sem izvedela za Ozempic. Po pregledu v samoplačniški ambulanti sva z zdravnikom, ta je potrdil, da sem do zdravila upravičena, pripravila načrt. Začela sem z zdravljenjem in tako rekoč od danes na jutri so se pokazali prvi pozitivni učinki.« Gospa je v enem letu shujšala za 30 kilogramov. Kaj pa o semaglutidu pravi stroka? Kaj pravita medicina in farmacija? V Ultrazvoku sodelujejo: diabetolog doc. dr. Mitja Kranjc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. Foto: Pixabay, cc Vir in več informacij: oddaja Intelekta TUKAJ  

Bolečin je manj, izguba krvi je manjša, manj je zapletov in manj brazgotinOpis: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Za slovenskimi kirurgi je že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. Od tega so jih 3.000 izvedli v Splošni bolnišnici Celje, 1.000 pa v Kliničnem centru Ljubljana. Po zahtevnih uroloških operacijah in po kompleksnih posegih v trebušni votlini so se letos v Ljubljani lotili še operacij na področju ginekologije. O prednostih robotske kirurgije smo govorili z ginekologinjo dr. Mijo Blaganje, abdominalnim kirurgom dr. Janom Groskom in urologom Juretom Bizjakom (vsi UKC Ljubljana). Pripravil Iztok Konc. Kirurški robot je v UKC Ljubljana v pogonu dan in noč TUKAJ

Duhovnik in Ogrin pred preiskovalno komisijo pozvala k ustavitvi kanala C0.Nujna seja komisije za peticije v zvezi z medvrstniškim nasiljem in romskimi vprašanji brez sklepovPredsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun o vodenju in upravljanju javnih financ: Vlada bi morala načrtovati bolj pregledno in bolj odgovorno.Spominski dan na genocid v Srebrenici leta 1995 z grenkim priokusom zaradi naših nepokopanih žrtev po II. svetovni vojni.Splošno maturo opravilo 92 odstotkov dijakov, poklicno pa 90 odstotkov.Vročinski val botruje tudi večjemu številu bolnikov v ljubljanskem UKC.Vreme: Še bo vroče, jutri manj možnost za nevihte kot danes.

Obiskali smo vseslovenski duhovni center mladih v Ženavljah na Goričkem. Naš gost je tamkajšnji pastor dr. Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije, sicer pa je zdravnik šolske medicine v Splošni bolnišnici v Murski Soboti. Govorili bomo o mladih, veri, upanju in dojemanju časa v katerem smo.

So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze?Splošno sprejeta modrost pravi, da so družboslovne in humanistične vede – od sociologije do filozofije – vedno zaznamovane z ideologijo, da so torej v svojem najglobljem jedru svetovnonazorsko pristranske in politično navijaške, medtem ko naj bi bile, nasprotno, naravoslovno-tehnične discipline – od astronomije do biokemije – v pravem pomenu besede neideološke, se pravi nevpletene v dramo dnevnih družbeno-političnih prerivanj in potemtakem zares znanstvene, saj naj bi stvarnost zgolj opisovale oziroma razlagale, kako svet okoli nas pravzaprav deluje – in nič drugega. Tako, kot rečeno, trdi splošna modrost. Toda: ali ima ta modrost tudi prav? So naravoslovne znanosti res zaprte v nekakšnem slonokoščenem stolpu čiste vednosti in brez omembe vrednih povezav s človeško stvarnostjo, sredi katere znanstveniki oziroma znanstvenice živijo, raziskujejo ter postavljajo hipoteze in teorije? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili fizika in filozofa, dr. Matjaža Ličerja, sicer raziskovalca na Agenciji Republike Slovenije za okolje ter Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo. Ker pa nismo hoteli govoriti preveč na splošno, preveč abstraktno, smo z dr. Ličerjem podrobneje pretresli čisto določeno poglavje iz zgodovine fizike 20. stoletja; govorili smo o tako imenovanem göttingenskem akademskem eksodusu, ko so v zgodnjih tridesetih letih nacisti z nemških univerz ne le pregnali tedaj v svetovnem merilu vodilne fizike in matematike judovskega rodu, ampak sam študij novih vednostnih polj, ki so jih ti znanstveniki v preteklih letih odprli s svojim delom, razglasili za nezaželeno, ne-arijsko početje. Dr. Ličer nam je pojasnil, kaj je vse to pomenilo za fiziko in, širše, za intelektualno klimo v Evropi, navsezadnje pa smo ga izzvali tudi z vprašanjem, kakšne lekcije iz vsega tega lahko povlečemo za današnji čas …   Foto: karikatura, ki jo je okoli leta 1933 ustvaril Charles R. Macauley, prikazuje Einsteina, ki je spričo nacistične grožnje svetovnemu miru odložil angelska krila pacifizma in poprijel za meč pripravljenosti (Wikipedia, javna last)

Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih Zelo malo zdravil je deležnih toliko zanimanja medicinske in farmacevtske stroke, bolnic, bolnikov, medijev in tudi širše javnosti, kot ga je deležno zdravilo semaglutid, ki je bolj znano pod imenom Ozempic. Učinkovina je bila razvita za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, vendar je veliko več pozornosti vzbudilo dejstvo, da lahko z njo zdravimo tudi debelost. Petdesetletna Ljubljančanka zdravilo Ozempic po navodilih zdravnika uporablja že eno leto: »Po treh mesecih jemanja sem imela redni pregled. Izvidi so pokazali, da nisem imela nič več povišanega holesterola in maščob, shujšala pa sem za 8 kilogramov. Tudi zvišanega pritiska nisem več imela in sem lahko opustila tablete za pritisk. Hujšala sem počasi, zelo sem zadovoljna; v enem letu sem shujšala za 30 kilogramov.« Na eni strani navdušenje uporabnic, uporabnikov in tudi stroke, na drugi pa opozorila in svarila pred prehitrim in preobsežnim predpisovanjem. Več v Intelekti: diabetolog doc. dr. Mitja Krajnc (Oddelek za endokrinologijo in diabetes UKC Maribor), kardiolog asist. Marko Gričar (Splošna bolnišnica Novo mesto) in farmacevt prof. dr. Lovro Žiberna (Fakulteta za farmacijo v Ljubljani). Oddajo je pripravil Iztok Konc. O semaglutidu diabetolog Fabčič TUKAJ Oddaja Koda TUKAJ  Trebušna debelost TUKAJ  

Trije vrhunski strokovnjaki o izzivih robotske kirurgijeNaslednja vest se je za slovenske bolnice in bolnike še pred petnajstimi leti zdela kot znanstvena fantastika: »Kirurški robotski sistem »da Vinci« je sestavljen iz konzole in robota. Kirurg sedi med posegom pred konzolo in z njo vodi robotske roke, na katere so pritrjeni kirurški instrumenti. Z njimi robot zareže v bolnikovo tkivo.« Danes pa je tudi za slovenskimi kirurgi že več kot 4.000 operativnih posegov, ki so jih izvedli s pomočjo robota. V Sloveniji delujeta dva robotska sistema: eden je v Splošni bolnišnici Celje, drugi v Kliničnem centru v Ljubljani. Z njima opravljajo posege na področju urologije, abdominalne kirurgije in ginekologije. Pomembne prednosti in uspehe robotske kirurgije lahko zasenčijo nekatere težave in neuresničeni načrti. Tudi o njih v oddaji Glasovi svetov. Sodelujejo: ginekologinja dr. Mija Blaganje s KO za ginekologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, abdominalni kirurg dr. Jan Grosek s KO za abdominalno kirurgijo Kirurške klinike in urolog Jure Bizjak s KO za urologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana. Pripravil Iztok Konc. Foto: UKC Ljubljana

V letošnjem jubilejnem letu, ob 250. obletnici izida prvega državnega odloka o osnovnem šolstvu vseh otrok med šestim in dvanajstim letom, je Slovenski šolski muzej skupaj s Slovensko matico in Društvom za preučevanje 18. stoletja pred kratkim pripravil znanstveni simpozij z naslovom »250 let Splošnega šolskega reda Marije Terezije«. O daljnosežnem pomenu začetkov obveznega šolanja pri nas in v srednji Evropi bosta temeljna spoznanja tega simpozija za poznavanje kulturne zgodovine pri nas povzela osrednja organizatorja, kustos iz omenjenega muzeja dr. Simon Malmenvall in predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič, sicer znanstveni svetnik z Inštituta za novejšo zgodovino. FOTO: Marija Terezija in soprog Karel VI. na poročnem zajtrku l.1736 VIR: https://en.wikipedia.org/wiki/Maria_Theresa#/media/File:Festm%C3%A5ltid_vid_hovet_i_Wien_En_grand_couvert_(Johan_Lundberg)_-_Nationalmuseum_-_15746.tif

Smo v času raznih slovesnosti in praznovanj, tudi na prostem in zato je sestra Nikolina povedala nekaj nasvetov za pripravo krompirjeve, testeninskih in zrnatih solat. Krompirjeva solata bo najbolj okusna, če skuhamo cel krompir, še vročega olupimo, narežemo in pokapljamo z oljem. Pokrito lahko nekaj časa počaka. Dodamo marinado iz soli, popra in kisa in večkrat dobro premešamo. Na koncu dodamo še narezan drobnjak (najboljši je svež z vrta). Čebule ne dodajamo, ampak jo narezano ponudimo posebej. Druga možnost je, da naredimo marinado z jogurtom, ki smo mu dodali kakšno žlico kisle smetane, gorčico, limonin sok, olje in kis. Za testeninsko solato skuhamo drobe testenine in potem lahko dodamo, kar je v hladilniku ali shrambi (svež korenček, kisle kumare, vložena rdeča paprika, sir, tunina iz konzerve ...) Tudi tu lahko naredimo navaden ali jogurtov preliv. Zelo dobro je sprejeta tudi riževa solata (lahko uporabimo riž, ki nam je ostal prejšnji dan), ali iz prosene, ajdove kaše, ješprenja ... Splošno pravilo je, da solat ne sestavljamo prejšnji dan, ampak na dan serviranja.

Pogovor s pediatrom Petrom NajdenovimNa Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko, kot lani v celem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc. Oslovski kašelj (NIJZ) TUKAJ Stanje v Sloveniji TUKAJ  

Gost Svetovalnice je bil internist primarij Bojan Vujkovac, vodja Centra za diagnostiko in zdravljenje Fabryjeve bolezni v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Med drugim smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj v zadnjem času pogosteje govorimo o redkih boleznih? Kako je poskrbljeno za bolnike s Fabryjevo boleznijo pri nas in kakšne so možnosti zdravljenja?

Letos mineva četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija z izdajo Splošne šolske naredbe postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in GoriškemLetos mineva natanko četrt tisočletja, odkar je Marija Terezija izdala Splošno šolsko naredbo, prelomen dokument, s katerim je v habsburških dednih deželah – in torej tudi na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Goriškem – postavila temelje splošnemu in obveznemu osnovnemu šolstvu. Toda: zakaj se je razsvetljena vladarica sploh odločila za pravo pravcato revolucijo v izobraževanju? Česa naj bi se njeni podaniki v novih šolah naučili? Kako naj bi učitelji učenkam in učencem to znanje vbili v glavo? In kaj so si o novo pridobljeni pravici do šolanja pravzaprav mislili navadni ljudje? – Odgovore smo iskali v tokratnih Sledeh časa, ko smo pred mikrofonom gostili zgodovinarja in direktorja Slovenskega šolskega muzeja, mag. Staneta Okoliša, ter dr. Simona Malmenvalla, teologa, rusista in zgodovinarja, ki kot eden izmed muzejskih kustosov bdi nad pomembnim delom slovesnih aktivnosti, s katerimi bodo v Slovenskem šolskem muzeju obeležili 250. obletnico začetkov obveznega osnovnega šolstva pri nas.   foto: začetek Splošne šolske naredbe, kjer Marja Terezija navaja svoje vladarske nazive (MDZ, javna last)

Motnje dihanja so najpogostejše izmed vseh motenj spanja. Pogosto gre za težave pri vdihu, ko zaradi ohlapnosti tkiv v zgornjih dihalih nastane ožina. Ob hitrem odpiranju in zapiranju dihalne poti začne tkivo nihati in človek smrči. Ob popolni zapori pa se pretok zraka ustavi in dihanje preneha. Kateri so glavni vzroki za motnje dihanja, tako za smrčanje kot za apnejo? Kako lahko dihalne motnje zdravimo? O vsem tem smo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko je na vprašanja odgovarjal doktor Matej Delakorda, otorinolaringolog iz Splošne bolnišnice Celje.

Splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides se nadaljuje, saj včerajšnja pogajanja sindikalnih in vladnih pogajalcev niso bila uspešna. Potem ko je bilo včeraj delo v zdravstvenih zavodih delno okrnjeno, saj morajo zdravniki in zobozdravniki opravljati nujne storitve ter oskrbeti starejše, otroke in nosečnice, je danes pričakovati več odpovedi pregledov, saj so v nekaterih zavodih napovedali zaostritev stavke. Pogajanja naj bi se sicer nadaljevala. V oddaji tudi o tem: - Na uradnem začetku ameriške predsedniške tekme nekdanji predsednik Donald Trump pometel s konkurenco med republikanci - Evrska skupina z obžalovanjem sprejela italijansko zavrnitev ratifikacije sporazuma, ki bi omogočil, da bi zaživela bančna unija - V drugi del evropskega rokometnega prvenstva neporaženi in z dvema točkama poleg Slovenije še Danska in Švedska

Danes zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic, ki ima svoje korenine v letu 1948, ko je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, torej o pravicah vseh ljudi. Človeštvo je v tri četrt stoletja šlo čez različna obdobja. Vsem pa je skupno, da je treba osnovne človekove pravice nenehno braniti, saj so v krizah skušnjave vsakokratne vladajoče elite po svetu in doma podobne, in sicer poseganje v življenje posameznika in njegovo svobodo. V Sloveniji človekove pravice ureja ustava, evropska socialna listina in evropska konvencija o človekovih pravicah. V oddaji tudi: - Združeni narodi svarijo, da v Gazi strada polovica prebivalstva. - Podnebna konferenca prihodnje leto v Azerbajdžanu. - Na podelitvah evropskih oskarjev slavila sodna drama Anatomija padca.

V ponedeljek se je v Sloveniji začel teden splošnih knjižnic. Vrstijo se dogodki, s katerimi knjižničarji sporočajo uporabnikom, da jim knjižnice z opravljanjem svojega poslanstva ponujajo ključ do širokih obzorij. Knjižnice namreč že dolgo časa niso več zgolj prostor za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so pri prilagajanju potrebam sodobnega uporabnika? Svetovalni servis z gostjo Vesno Horžen, predsednico Združenja slovenskih splošnih knjižnic.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki jo poznamo pod kratico GDPR, je te dni praznovala peti rojstni dan, zato preverjamo, kakšne spremembe so se v tem času zgodile na področju regulacije podatkovne ekonomije. Kako je GDPR spremenil naš odnos do osebnih podatkov, kako so se novim pravilom prilagodili spletni giganti? So stroški sodnih postopkov in glob še vedno precej nižji od okleščenih dobičkov, ki bi jih prineslo spoštovanje pravil? Kako naj država poskrbi za takšno digitalno preobrazbo, ki ne bo škodila ljudem? O vsem tem voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: dr. Jelena Burnik, vodja mednarodnega sodelovanja in nadzora pri Informacijski pooblaščenki; dr. Blaž Zupan, redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Matija Damjan, docent na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani; Marjan Turk, strokovni delavec na Ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Poznamo tri stebre zaščite pred soncem: izogibanje močnim sončnim žarkom, mehanično zaščito in uporabo zaščitnih krem. V četrtkovem Svetovalnim servisu s pomočjo sogovornice prim. mag. Ane Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje, razložimo razliko med kemičnimi in mineralnimi zaščitnimi kremami, pojasnimo oznaki PA in SPF, in opozorimo na to, kaj vse naj obsega zaščita otrok. Kožni rak se namreč lahko zgodi vsem – tudi mladim in tistim temnejše polti. Pokličite po 9h!

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. Boris Cergol je strokovnjak za strojno učenje z več kot 15 leti izkušenj uporabe le-tega v raznolikih industrijah. Navdušujejo ga inovacije in novi tehnološki trendi, v zadnjih letih pa se je še posebej osredotočal na velike jezikovne modele in druge tehnologije s področja generativne umetne inteligence. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #15: Splošna in ozka inteligenca Nevarnost AGI Zakaj Jaša ni zaskrbljen? Kdaj lahko pričakujemo šibko splošno umetno inteligenco? GPT 5 in 6, odprto kodnost Kako mi uporabljamo umetno inteligenco GPT plugini, Code Interpreter Kreacija aplikacije MorningLux

Dijake zaključnih letnikov gimnazije danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita, maturitetni esej. Tematski sklop pri slovenščini letos nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna čtiva pa so bila štiri dramska besedila. Učenci šestega in devetega razreda osnovne šole pa s preizkusom iz slovenščine začenjajo nacionalno preverjanje znanja. V oddaji tudi: - V Srbiji se po strelskem napadu vrstijo pozivi k spremembam kazenske in orožarske zakonodaje - Evropska centralna banka v boju z inflacijo do novega zvišanja ključnih obrestnih mer - Delavci v medijih si želijo manj prekarnosti in boljšo zakonsko ureditev področja

Več kot šest tisoč dijakov zadnjih letnikov je opravilo prvo dejanje letošnjega spomladanskega dela splošne mature. Na 83-ih srednjih šolah so dopoldne pisali maturitetni esej iz materinščine, ki predstavlja kar polovico ocene izpita. Za učenke in učence 6-tih in 9-tih razredov osnovne šole pa se je s preizkusom iz slovenščine začelo nacionalno preverjanje znanja. Drugi poudarki oddaje: - Vlada potrdila predlog o vrnitvi glob, plačanih v obdobju veljavnosti protikoronskih ukrepov. - Washington odločno zanika vpletenost v napad brezpilotnih letalnikov na Kremelj. - V Ljubljani se od začetka junija obetajo višje cene parkirnin; parkiranje naj bi bilo tudi ob sobotah plačljivo do 19-tih.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= AIDEA Newsletter: 5 zanimivih linkov, vsak petek ============================= Teme RE:moata #10: Lifestyle v tujini Problemi v Evropski uniji AI, umetna inteligenca, ChatGPT AI bo spremenil umetniške službe Avtomobilizem, avtomatizacijska industrija Splošna inteligenca in uporaba umetna inteligence Problem umetne inteligence in Microsoft Personalizacija vsebine Virtualni asistenti, Google Maps Podjetniške priložnosti umetne inteligence Zadnje vprašanje za Alena ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Izcedek iz nosu, kašljanje, zagnojene oči, bruhanje, driska – to so pogoste težave, s katerimi se v tem letnem času srečujejo starši majhnih otrok. Kako jim pomagati, da ne bodo več doma kot v vrtcu, če ga obiskujejo? Kako pomembna je preventiva? O jesensko-zimskih prehladnih obolenjih najmlajših v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami asist. Jakob Zapušek, dr. med., spec. ped. z Oddelka za pediatrijo Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj.

Zdravniški sindikat Fides je za 19. oktober napovedal splošno stavko, če pogajanja o reševanju njihovih stavkovnih zahtev ne bodo uspešna. Med drugim zahtevajo izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Dopoldne se bosta sicer sešli pogajalski strani vlade ter sindikatov zdravstva in socialnega varstva. Začeli bodo drugi krog pogajanj za odpravo nesorazmerij, ki so nastala po pogajanjih novembra lani. Kot poudarjajo, so pripravljeni na dialog. Drugi poudarki oddaje: - Predsednik Pahor podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika v ZDA Kajzerja - V Uniji tudi v luči izkušenj z vojno v Ukrajini razmisleki o prehodu s soglasnega na večinsko odločanje. - Pod geslom »Poznaj demenco, poznaj Alzheimerjevo bolezen« današnji dan namenjen ozaveščanju o tej najpogostejši obliki demence.

V epizodi 77 je bil moj gost prof. dr. Miro Cerar, politik, pravnik in bivši predsednik vlade. Svoje delo upravlja z ljubeznijo, izkušnje in znanje pa kot redni profesor predaja na pravni fakulteti. Dotakneva se tematik, kot so: Vrednote funkcionalne osebnosti, veselje pri delu Napor in rezultati Spoštovanje sveta in sočloveka Kaj je dobro in kaj je prav, ego in nesebičnost Miro Cerar in pravo, odločitev za pravo Preveč in premalo možnosti Praktično spoznavanje dela (prava) Sreča in naključje Uvod v pedagoško delo prava Nova ustava Slovenije Sprejemanje kompromisov in odločitev za novo ustavo Priznavanje Slovenije (kot samostojne države) v svetu Demokracija, Evropa (Duhovna) rast Slovenije, politika danes Populizem vs elitizem, zgodovina, vojna Današnja problematika, usmerjanje pozornosti, podnebne spremembe Stanje konflikta, skeptičnost, cinizem, nezaupanje ZDA Svoboda medijev, govora Kritika, dobre in slabe ideje, diktatura, dialog, primitivizem Odgovornost ljudi, voditeljev, prihodnost Začetki v politiki, kultura v politiki Najtežji izziv mandata(finančna, begunska kriza) Splošna percepcija Slovenije v svetu Uspeh / propad naroda (ekonomija), pravo, politična stabilnost 11. september, strah, svoboda COVID ukrepi Politični sistem, dolgoročni projekti, rezultati, cilji Ravnovesje, skromnost ============================= Pridruži se kot podpornik kanala AIDEA

Na splošno maturo je na 83 šolah prijavljenih 6 tisoč 337 kandidatov, ki jih danes čaka prvo dejanje zrelostnega izpita: maturitetni esej. Zanj so morali prebrati dve deli, to sta Čudežni Feliks Andreja Hienga in Veliki Gatsby Francisa Scotta Fitzgeralda, tematski sklop pa nosi naslov V svetu blišča in bede. Drugi poudarki oddaje: - Koalicijska pogajanja med Gibanjem Svobodo, SD in Levico danes na ravni odborov. - Zaznamujemo mednarodni dan gasilcev, ki imajo pri nas več kot stoletno tradicijo prostovoljstva. - Slovenski hokejisti za uvod v svetovno prvenstvo premagali Litvo; Liverpool prvi finalist nogometne lige prvakov.