Podcasts about ekstremno

Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu. Kaj torej napoveduje aktualno dogajanje v oceanih in v kako neznane vode glede prihodnje podnebne dinamike pravzaprav pljujemo, bosta osvetlila klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in oceanograf dr. Matjaž Ličer, prav tako z ARSO in z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

FEJMRČ! : ⁠fejmici.si⁠ Vaše težave: podcast.fejmici@gmail.com Poljubna enkratna donacija na: ⁠https://tinyurl.com/y2uyljhm⁠ Mesečna finančna podpora možna na: 3€ - ⁠https://tinyurl.com/yxrkqgbc⁠ 5€ - ⁠https://tinyurl.com/y63643l5⁠ 8€ - ⁠https://tinyurl.com/y62ywkmt⁠ Motitelji: - Gašper Bergant ⁠https://www.gasperbergant.si ⁠⁠https://www.instagram.com/gasper.bergant/  ⁠ - Žan Papič ⁠https://www.zanpapic.si ⁠⁠https://www.instagram.com/zanpapi/  ⁠ Produkcija: warehousecollective ⁠https://www.warehousecollective.si⁠ Grafična podoba: Artex ⁠https://www.facebook.com/artextisk

Danes pa zelo na kratko o vremenu. Ki je najbolj klasična od vseh klasičnih tem. Zadnje dni, oziroma zadnje tedne, oziroma zadnje mesece, oziroma leta, doživljamo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in situacij. Kar je bilo prvo, najbolj jasno in najbolj demonsko opozorilo mednarodne skupine znanstvenikov, ko so zdaj že pred četrt stoletja začeli jasno opozarjati na podnebne spremembe. Rekli so nekako takole: "Tudi v zmernih podnebnih pasovih se bo povečala možnost za ekstremne vremenske dogodke!" In se je. Takrat se je del tudi strokovne javnosti takim napovedim smejal, ni verjel, se norčeval in napovedi označil kot kataklizmične. Del javnosti se je raje zatekel k teorijam zarote, velika večina pa je odmahnila z roko, češ da je to nekaj v prihodnosti. Prihodnost pa, vsaj v interpretaciji vuhmepišnikov, nikoli ne doleti njih osebno. Zdaj pa ekstremne vremenske dogodke živimo. Iz dneva v dan. Dolgotrajne suše, neobstoječe menjave letnih časov, poletna neurja, škode na objektih, naravi in celo žrtve med prebivalci. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki izbrskajo nevihto ali dve izpred desetletij in trdijo, da je tako že od nekdaj in da letošnje poletje, ki se je kot biblijska katastrofa zgrnilo nad deželo, ni nič posebnega. A enostavno nimajo prav in že površen pregled na srečo digitaliziranega časopisja izpred nekaj desetletij kaže, da je bilo podnebje in z njim vreme kot se spodobi za naš ponebni pas – zmerno. Če je klestila toča, se je zgodilo to enkrat, ne pa petkrat v poletju, če je veter ruval drevesa, je bilo to drevo tu in tam, če je voda zalila kleti, se jih je komaj nabralo za množino … Če je bila pozimi odjuga, je trajala nekaj dni in ne tri mesece, če je bila spomladi pozeba, je prizadela sadovnjak, ne pa celotne sadjarske panoge …Sicer moramo pomesti pred svojim pragom in priznati, da smo mediji v sodobnem poročanju o podnebju in vremenu nagnjeni k uporabi pridevnikov sodnega dne, a kljub pretiravanjem je pogostost vključevanja "meteo-alarma" šokantna. Vsaj za tiste, ki nam ni vseeno za planet in tiste, ki imajo z ekstremnim vremenom boleče izkušnje že iz preteklosti. In če se strinjamo, da je vreme postalo ekstremno, in če se ob tem še strinjamo, da je takšno zaradi podnebnih sprememb, in če še naprej skrušeni priznamo, da smo bili opozorjeni, je nadaljnje vprašanje edino smiselno: "Kaj zdaj?" Po stari človeški – žal zaradi pomanjkanja podatkov iz tujine težko zapišemo "po stari slovenski" navadi – smo se prilagodili. Ekstremno hitro smo se naučili živeti z ekstremnim vremenom. Zavarovalnice si mastijo brke, gasilci so narodni junaki, sadje je cenejše iz Poljske, lastniki hiš, ki jim grozijo zemeljski plazovi, so si sami krivi. In smo opravili. Če pa beseda že nanese na globalno reševanje podnebne krize, je Slovenija tako ali tako premajhna, da bi lahko s kakršnim koli ukrepanjem lahko karkoli spremenili na planetarni ravni. Še več; vsak ukrep … Kaj ukrep! Kakršna koli iniciativa, zakonodaja ali načrtovanje, ki gre v smeri reševanja podnebne zagate, so v javnosti sprejeti na nož. Povedano na kratko; ker ne razumemo osnovne razlike, še manj povezave med podnebjem in vremenom, se nismo pripravljeni odreči niti pedi udobja, v katerem živimo v tretjem desetletju tretjega tisočletja. Od tod tudi vprašanja in razprave, ali so posamezniki, ki so recimo v Španiji med katastrofalno sušo uničili nekaj umetno namakanih igrišč za golf, vandali ali aktivisti? Ali so dejanja mladih, ki motijo naše malomeščanstvo, samo posledica permisivne vzgoje in dolgčasa, ali je za njimi resnična skrb po preživetju naslednjih generacij? Ne samo ljudi, temveč tudi tisočih vrst preostalih živih organizmov. Ekstremno vreme, ki smo mu priča ne samo zadnje dneve, temveč tudi zadnje tedne, mesece in leta, je po definiciji pojav, v katerega ni mogoče uperiti pravičniškega prsta … Ni posledica usode, ne religije, še manj politike. Vsaj tako menimo. Za ekstremno vreme ne poznamo krivca; so le mehanizmi, izumljeni z namenom, kako z njim živeti. In ob njem, po možnosti, še zaslužiti. In z njim bomo tudi živeli. Vse do takrat, ko bomo krivca našli in prepoznali ter prst ogorčenja uperili vanj. Malo je težava samo v tem, da bomo morali prst obrniti proti sebi. Eni bolj, drugi manj, a vendarle smo za novice in posledice razdejanj odgovorni sami.

Panična motnja je pogostejša pri mlajših odraslih do tridesetega leta starosti in pri ženskah Psihiatrinja in predavateljica prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek pravi, da je pri zdravljenju panične motnje maksimalno učinkovita kognitivno-vedenjska terapija. V medicinski oddaji Ultrazvok pa predstavi še druge strokovne pristope in oblike pomoči. Pove tudi, kaj se dogaja med paničnim napadom, kaj ga sproži in zakaj gre za tako imenovani lažni alarm. Z dr. Mojco Zvezdano Dernovšek je govoril Iztok Konc. Program OMRA: https://www.omra.si/ Oddaja in podkast Samoumiritev: https://prvi.rtvslo.si/podkast/samoumiritev/

#grobarskahisterija s03 e42 Radio, živi prenos... Ekstremno kafanski zvuk, neregularni uslovi za igru. Redovni Histi termin probijen zbog lažne dojave o bombi. Rekord Rikarda na Krovu, povreda Nathka za brigu pred finale Kupa. Poraz u Morači i najava majstorice polufinala ABA. Stalne rubrike i SNIMAK koji NIJE TAČAN. Lemmy, Vili, Gazza, Gogec, Steva i majstor Crk. Trajanje: 76 minuta. Pokrenuli smo PATREON, pa ko želi sada može da časti za neko pivo, dodatne sadržaje i/ili tehničke popravke na podcastu: www.patreon.com/pfchisterical A ima i: paypal.me/partizanhisterical HISTI RADIO MIX br. 63: Pesma za Rikija... i za majstoricu! https://youtube.com/playlist?list=PLwhKCZrlUHqjsKxdqMnULfBpi6s_-325y Twitter: www.twitter.com/pfchisterical Instagram: www.instagram.com/pfchisterical/ Youtube: www.youtube.com/c/PartizanHistericalP... podcast.rs/show/histerical/ podcasts.apple.com/us/podcast/part…al/id1494766516 open.spotify.com/show/0HKmzzodsui…013451d2f4814212 NAPRED PARTIZAN! NAPOMENA: Ovo je "uradi sam" podkast u kome navijači Partizana razgovaraju o zbivanjima u svom voljenom klubu. Izneta mišljenja i stavovi su lični i ne predstavljaju stavove bilo koje navijačke grupe, frakcije, dela uprave, radne ili druge organizacije. Nismo insajderi, eksperti, sportski radnici. Apsolutna vernost, ne apsolutna istina. Trudimo se da jezik koji koristimo bude fin književni - možete ga čuti na svakom stadionu i u svakoj sportskoj hali. Cover foto: FK Partizan Zvuk: Rihard MeCrk Realizacija: Slavko Tatić, Ian Curtis (RIP) i Histerikal

Ekstremno iskren i zabavan intervju s Dinom Tremensom (Dino Škare). Dino je rođen 1980.g. Osnovnu školu završio na Lošinju, za srednju školu vratio se u Zagreb. Dino je bio izuzetno „loš učenik" -  4 puta ponavljao prvu godinu na Građevinskom fakultetu da bi u 33. godini odlučio ponovno na studij (komunikologije), od nezainteresiranosti za učenjem postao je najbolji student i s 35 godina proveo godinu dana na razmjeni studenata u Kanadi. Dino je na drugom prvenstrvu Hrvatske postao državni prvak u Slam poeziji. Izdao je dva glazbena albuma – jedan solo rap album i jedan s rap-punk-raggae bendom DeLycrum. Umjesto da prihvati neki posao koji ne voli, odlučio je raditi više poslova koje voli kojima može zaraditi kao da ima „pravi“ posao. Tako Dino radi u kazalištu, glumi u filmovima, posuđuje svoj glas animiranim likovima, ima firmu za prijevoz, povremeno održava hiphop &beatbox radionice. S Tremensom smo pričali o: Iskustvu života i školovanja na Lošinju Kako je od šutljivca postao Hip Hopper i Slam poeta Glumačkim iskustvima i najnovijem filmu – erotskoj komediji „Happy End" Strasti prema glumi i sinkronizacijama likova u animiranim filmovima Kako mu je BeatBox pomogao dok je živio u crnačkoj četvrti Zašto nije imao želju zarađivati od Hip Hopa i BeatBoxa 4 elementa Hip Hop kulture Večerima Slam poezije (i strogim pravilima) Zašto unatoč „lošoj klimi“ želi ostati u Hrvatskoj? Kako ga je promijenio život u Kanadi? O Tremensovom projektu - intervju s pojedincima koji su napustili Hrvatsku te što je iz istih naučio

Pogovor z Minco Lorenci je potekal v okviru serije Ekstremno slovensko - pogovori s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami, 30. novembra, 2017 v IntimneKinu.GT22. Minca Lorenci se je po nekajletnem premoru letos na kino platna vrnila kar dvakrat v dveh odmevnih slovenskih filmih. V ospredju je seveda njena odlična glavna vloga Vesne Jenko v novem filmu Marka Nabršnika Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ki se dogaja v njenem in njegovem domačem Mariboru. Druga je stranska vloga v filmu Janeza Burgerja Ivan, ki je pobral kopico nagrad vesen na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Prvi ravno danes prihaja v kina po Sloveniji, drugi pa je na platnih rednega kino programa zasvetil prejšnji teden. Ob vlogah v študijskih filmih na AGRFT je igrala tudi v filmih Lajf, Slovenka in Panika. Sicer v prvi vrsti dramska igralka Minca Lorenci je zaključila študij na AGRFT v Ljubljani leta 2005 v vlogi Klitajmestre v uprizoritvi Agamemnon v letniku profesorjev Jožice Avbelj in Dušana Mlakarja. To je sicer začetek njene poklicne poti, a že v času študija jo srečamo v študijskih filmih slušateljev AGRFT, v opaznih vlogah v Mini teatru v Ljubljani ali v Mestnem gledališču na Ptuju. Leta 2005 se je pridružila igralskemu ansamblu SLG Celje, kjer je v kratkem obdobju ustvarjanja opozorila nase z izredno sposobnostjo transformacije in decentno prezentacijo likov v humornih ali resnih, klasičnih ali sodobnih tekstih ali uprizoritvah. VLOGE NA FILMU IN TELEVIZIJI 2017 – Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, r. Marko Naberšnik 2017 – Ivan, r. Janez Burger 2015 – TV serija Nova dvajseta 2013 – Panika, r. Barbara Zemljič 2009 – Slovenka, r. Damjan Kozole 2008 – Lajf, r. Vito Taufer 2002 – Odlepljeni, r. Nina Blažin (AGRFT) 2002 – Boš pa mrzlo jedo, r. Miha Mlaker, (AGRFT) NAGRADE 2009/2010 Nagrada strokovne žirije za najboljšo igralko v sezoni 2008/2009 v skupnem projektu Za zaveso SLG Celje in NT RC

Pogovor je potekal 9. septembra, 2017 v Vetrinjskem dvoru po mariborski premieri filma Nikoli nisva šla v Benetke v okviru Mobilnega Udarnika. Pobudo za projekcije je lani v okviru pogovora Ekstremno lokalno v GT22 dal Aljoša Ternovšek, glavni igralec filma, kot gost pa se nam je pridružil tudi njegov soigralec v filmu in oče Peter Ternovšek. (*10. 04. 1947) Slovenski dramski igralec, nosilec Borštnikovega prstana, je svojo igralsko pot začel kot učitelj na osnovni šoli Sladki Vrh, kjer se je zaposlil takoj po končanem učiteljišču v Mariboru. V tem času je imel za sabo že prvo vlogo - kot šestnajstletnik je dobil priložnost in leta 1963 v mariborskem gledališču odigral vlogo Poprčka v istoimenski igri Ljubiše Djokića. Ob vsakoletnem delu z otroško gledališko skupino je odigral mnogo vlog tudi v vaški gledališki skupini. Leta 1971 ga je povabil v Dramo SNG Maribor njen tedanji ravnatelj Branko Gombač in v kratkem času so sledile vloge, ki so ga zapisale med prepoznavna imena mariborskega in slovenskega igralskega sveta. Od leta 1971 do leta 2007 je bil član mariborske Drame, kjer še vedno gostuje, sodeluje pa tudi v filmih in TV nadaljevankah ter se kot gost rad pojavi tudi v drugih slovenskih gledališčih. Igralca, ki je v svoji karieri odigral več kot sto vlog v uprizoritvah domače in tuje dramatike ter pod vodstvom številnih režiserjev starejše in mlajše generacije, je teatrolog Vasja Predan označil »za enega najbolj odprtih in svetlih odrskih ustvarjalcev«. Vir: http://sigledal.org/geslo/Peter_Ternov%C5%A1ek Filmske vloge: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/4210/peter-ternovsek/ (*1972, Maribor) Aljoša Ternovšek je rojen v Mariboru, sin igralca in dobitnika Borštnikovega prstana 2006, Petra Ternovška. Po končani srednji šoli, kjer je bil član dramske skupine RUSLI, se je vpisal na ljubljansko Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo in jo tudi uspešno zaključil leta 1995. Prvo zaposlitev je našel v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je odigral kar nekaj prepoznavnih vlog. V sezoni 2004/05 je postal član Mestnega gledališča Ptuj. Gledalci TV zaslonov ga poznajo kot Dušana Vaupotiča - Duleta iz oddaje Tistega lepega popoldneva. O istoimenskem junaku je bil leta 2002 posnet film z naslovom Kleščar. Skupaj z Janezom Škofom pa je vodil tudi EMO 2006. V sezoni 2011/2012 je postal član igralskega ansambla Prešernovega gledališča Kranj. Vir: http://sigledal.org/geslo/Aljo%C5%A1a_Ternov%C5%A1ek Filmske in TV vloge: http://www.imdb.com/name/nm1475617/

Najprej je pisala. Veliko pisala. Zase. Na roko. Dnevnik na dnevnik. Potem je stopila na oder. In se je skotalila njena kariera. Od stand upa prek kolumn za Siol do Radia Center in vodenja letošnje Eme. Je v konstantno radovedni fazi. In je neskončno oprijemljivo iskrena. In zelo rada govori - razen tisti dve leti v osnovni šoli. In Tanja Kocman je tista Marigorčanka, ki je najhitreje doslej izgovorila Maribor. (Foto: Osebni arhiv / Facebook) Mariborska pijača • Pir. Kar iz pločevinke. Kje na avtocesti iz Ljubljane začutiš Maribor? • Vedno ga čutim. Ljubim ga, tudi ko je mesto prazno. Kam bi te peljal Maribor na dejt • Na piknik: karirast prtek, vlegla bi se, odprla pivo. In Predina bi poslušala. Šal za zaljubene. Najljubši predel Maribora • Klišejsko: ob Lentu, vse, kar je ob ali na Dravi. Dravski most, ki mi največ pomeni • Em… Ta rdeči je najlepši, vedno ga izberem. Nisem vedela, da ljubim most! Največji dosežek/ponos Maribora • Njegovi strastni ljudje, ki mesta ne zapustijo tudi, ko ga želi kdo ugonobiti. Mariborčan/ka/i, po katerem/i/ih se zgledujem / me navdihuje(jo) • Moji starši, ker me na dnevni bazi prenašajo v isti hiši, moj brat, najbolj pa moj 12-letni nečak, moj največji učitelj o življenju. NK Maribor mi predstavlja • Ekstremno sem vesela, ko zmagajo, trpim, ko izgubijo. Ponosni moramo biti nanje. Turista bi v pol ure peljala • Odvisno, kak’ lep bi bil, hehe. Na Poštno, v Isabello na solato, pred Prvo gimnazijo in na Lent. Mariboru želim • Da se ohrani takšen, kakršen je. Pa da nehamo govoriti, kak’ je slabo. Pustimo ga pri miru, fajn je. *** Marigor je iber, fejst fajn, ajnfoh in aufbix lapanje o Mariboru. Upamo, da bomo podcast približali civilizaciji, torej našim gostom, s katerimi bomo religiozno kontrolirali utrip mesta, na bregu leve in desne Drave. Marigor ustvarjam blebetavo neučakani Jaša Lorenčič, in sicer na podstrešju mariborske Pionirske knjižnice, kjer nas prijetno gostijo s pronicljivim sloganom: “Po zavitih stopnicah se visoko pride!” Mi pa gostimo goste, s katerimi gre Maribor gor. P.S. Hvala Otu Rimeleju in Lačnemu Franceji za Nekaj lepljivega, Čudežnim poljem, ekipi Tekocheega Kruja in nepozabnima pubecoma iz Dandrough. Špici smo si namreč sposodobili pri njih. Hvala Mariborski knjižnici in Primožu Zajšku za šmekerski logotip! To. Je. Marigor! Na. Lape!

Pogovor je potekal 15. marca, 2016 v Kinu Partizan v okviru serije #ekstremnoslovensko, v okviru katere predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. »Maruša Majer je res zelo dobra igralka,« je na prvem pogovoru svojo naslednico v seriji pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami Ekstremno slovensko 2016 napovedala Katarina Stegnar in jo kot prvo izpostavila med njej najljubšimi slovenskimi filmskimi igralkami. Maruša je bila izbrana med vzhajajoče igralske talente Berlinala 2017. Na filmskih platnih je nase opozorila predvsem pred dvema letoma v glavni vlogi filma Janeza Burgerja Avtošola, z Burgerjem pa sodeluje tudi pri novem filmskem projektu Ivan. Na televizijskih ekranih je znana kot Veronika, zajedljiva Mariborčanka, ki telefonira z varnostnikom Studia City. In kot Martina v nadaljevanki Vincija Vogua Anžlovarja Več po oglasih. Igrala je tudi v kratkem filmu Sošolki in pred tem v vrsti študentskih produkcij. Kot nekdanjo prvogimnazijko smo jo povabili na pogovor v domači Kino Partizan, nekdanjo kinodvorano, kjer zdaj domuje Pokrajinski muzej Maribor, ki nam je prijazno odstopil prostor. FILMOGRAFIJA Ivan (2017), celovečerni igrani film Sošolki (2015), kratki igrani film Avtošola (2014), celovečerni igrani film Kje si stari? (2011), kratki igrani film Pobeg (2011), kratki igrani film Veter v meni (2010), kratki igrani film Smehljaji (2010), kratki igrani film Več na: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/8094/marusa-majer/ Maruša Majer (rojena 1985 v Mariboru) je med letoma 1992 in 2000 obiskovala Osnovno šolo Bojana Ilicha v Mariboru, med letoma 2000 in 2004 pa Prvo gimnazijo Maribor. Po končani gimnaziji se je leta 2004 vpisala na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 2009. Od leta 2000 je sodelovala pri več gledaliških in plesnih projektih, predvsem v sklopu Gledališke šole Prve gimnazije Maribor, in se udeleževala mnogo domačih in mednarodnih delavnic ter festivalov. Leta 2015 je končala študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Redno sodeluje v projektih nevladne scene in tudi v projektih institucionalnih gledališč, med drugim v (SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Gledališče Glej, Mini teater Ljubljana, Festival EX-Ponto …). Leta 2013 je prejela nagrado za najboljšo igralko na 20. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici za vlogo v Zvezdici Zaspanki (Mini teater). (vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/samointervju-marusa-majer)

Najboljša novica v zgodovini Latrine: Zdaj ni več dvoma, na slovenski sceni imamo nov parček, čeprav še poizvedujemo, kdo je Tilen in kdo 24-letna kuharica.