POPULARITY
V Monfortu v Portorožu je na ogled razstava "Ševoli v mrežah - tradicionalni lov na ciplje in akvareli jadranskih rib". Avtorici razstave Nadja Terčon in Veronika Bjelica iz Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran sta razstavo prepletli z raziskovanjem, ribiško dediščino in spomini ljudi. Razstava tako vključuje bogato dokumentarno gradivo, fotografije, pričevanja, ki prikazujejo, kako je bil nekoč tradicionalen lov na ciplje v Piranskem zalivu pomemben ne le za ribiče, temveč za celotno lokalno skupnost.
Poročali smo o zasedenosti slovenskih naravnih zdravilišč pred poletno sezono, ureditvi in odprtju portoroške plaže, infrastrukturnih projektih v Brežicah, nakupu samostana sester Sv. Križa v Mali Loki, kjer bo zaživela enota doma starejših Domžale in slovesnosti ob 35. obletnici razvitja slovenske narodne zastave na Triglavu.
Zakaj se zdi, da so po 2. svetovni vojni naše galerije javnosti omogočale stik s svetovno likovno ustvarjalnostjo, ki je bil bolj neposreden, bolj živ od tega, kar v slovenskih razstavnih prostorih lahko vidimo danes?Pisateljice sicer lahko še tako vneto pišejo romane in dramatiki drame in skladateljice lahko, sedeč ob domačem klavirju, še tako zavzeto ustvarjajo svoje kompozicije, a dokler romani navsezadnje ne prispejo na naše knjižne police in dokler gledališčniki dramskih besedil ne uprizorijo na svojih odrih in dokler orkestri ne izvedejo sveže komponiranih sonat in simfonij, dokler, skratka, umetnine ne pridejo pred in med ljudi, toliko časa umetniški ustvarjalni proces ni zares zaključen. Če pač umetniško delo razumemo kot nekakšen stroj za ustvarjanje pomena, kot stroj za osmišljanje človeških življenj, tedaj postane jasno, da Prešernov Apel v resnici dokonča svoje delo šele, ko svojo podobo na ogled postavi in dopusti, da tej podobi, metaforično rečeno, zadnjo pa obenem ključno piko postavijo gledalke in gledalci. Zato se tudi vsi tisti znanstveniki in znanstvenice, ki se posvečajo vprašanjem recepcije umetnosti, ki se sprašujejo kako, po kakšnih poteh in v kakšnem kontekstu umetnine pravzaprav prihajajo pred nas oziroma med nas, ne ubadajo z nečim malo pomembnim, sekundarnim ali umetnosti zunanjim, temveč se v resnici zaposlujejo s kar najbolj integralnim delom »fenomena umetnost«. Natanko na ozadju tega uvida velja brati tudi intriganten zbornik Želje in protislovja, ki je pred nedavnim izšel pod okriljem Društva Igor Zabel za kulturo in teorijo ter Založbe Univerze v Ljubljani, zbornik, ki ga je po več letih resnega dela soustvarilo enajst raziskovalk in raziskovalcev, in v katerem skušajo, kot lahko razberemo iz podnaslova, na strnjen način predstaviti zgodovino likovnega in arhitekturnega razstavljanja v Sloveniji med letoma 1947 in 1979. V pričujočem zborniku se njegovi avtorice in avtorji namreč sprašujejo, kako so po drugi svetovni vojni najrazličnejše slovenske institucije – z muzeji in galerijami na čelu, kajpada – publiki omogočale živ stik s slovensko, jugoslovansko in svetovno likovno ustvarjalnostjo ter na ta način obenem tudi sooblikovale naš okus, se pravi: ustvarjale refenrenčni okvir, znotraj katerega smo potem navadni gledalke in gledalci vsak zase likovno umetnost navsezadnje interpretirali. Do kakšnih izsledkov so se piske in pisci zbornika slednjič dokopali, smo preverjali v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili umetnostno zgodovinarko, predavateljico na ljubljanski Filozofski fakulteti in sourednico Želja in protislovij, dr. Beti Žerovc. Foto: skulptura Poklon domoljubom, padlim za svobodo, ki jo je Aicham, francoski kipar judovskega rodu, ustvaril leta 1963 na forma vivi v Portorožu (Wikipedija)
Doseženi sporazum, ki naj bi končal vojno med ZDA in Iranom, po mnenju dr. Kočana nezavezujoč memorandum.Ukrajina in Moldavija po dveh letih čakanja odpirata prvi sklop pogajalskih poglavij na poti v Evropsko unijo.Večina opozicije ostro proti odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. SDS: Tudi Nemčija, Francija, Avstrija in Italija ne omogočajo takšne pravice.Afera glede Knovsa umetno ustvarjena, poudarja Vrtovec, po Tonininovem mnenju pa gre za to, kako leva stran uporablja vzvode države za pregon političnega nasprotnika.Vrstijo se obsodbe napadov, ki so povzročili požar na katedrali v Kijevu.Vreme: Jutri bo delno jasno in topleje.Ob Lipi sprave na Žalah drevi slovesnost v spomin na vse žrtve komunističnega nasilja.Od danes odprta prenovljena plaža v Portorožu, odslej z varnejšim dostopom za otroke in starejše.ŠPORT: Slovenski odbojkarji proti Japoncem prvič klonili v Ligi narodov. Odbojkarice še naprej brez oddanega niza.
Uspešno se je zaključila siBIM konferenca 2026, ki se je odvila v torek 19.5.2026 v Portorožu. Nova lokacija je bila odlična in program konference tudi.
Robi in Matevž tokrat o vsem mogočem - od umetne inteligence do zastojev na AC in seveda tudi o siBIM konferenci 2026, ki bo v torek 19.5.2026 v Portorožu.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Slovenske teniške igralke se v Portorožu s Špankami merijo za preboj na sklepni turnir, slovenske nogometašice pa prihodnji teden čakata dva obračuna z Norveško v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo.
Pred šolsko čolnarno v Portorožu je znova privezana lesena jadrnica, ki so jo pred dvajsetimi leti pripeljali iz Italije. V prihodnje jo bodo lahko študentje Fakultete za pomorstvo in promet uporabljali za različne aktivnosti na morju, je povedal dekan fakultete Peter Vidmar. Zadnje pol leta je doživela obsežnejšo prenovo s pomočjo evropskih sredstev in izolskega ladjedelskega mojstra Tomija Sinožiča. Kako je potekala obnova, katere so posebnosti jadrnice in zakaj so ji nadeli ime Čudo, pa v oddaji Morje in mi.
Pogovarjamo se z režiserji filmov iz Festivala dokumentarnega filma – Ivanom Ramljakom, režiserjem večkrat nagrajenega hrvaškega filma Mirovnik, Mirom Remom, režiserjem s kristalnim globusom v Karlovih Varih nagrajenega filma Da se ti zmeša v divjini in Borisom Petkovičem, ki je na festivalu premierno predstavil svoj novi dokumentarec Kdor ne skače. Poleg tega ocenjujemo film Tujec François Ozona, ki je odprl 14. Festival frankofonskega filma in napovedujemo avstrijski festival Diagonala, tokrat s posebno sekcijo Portorož sreča Gradec.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram v tokratnem Studiu ob 17h. Oddaja je bila prvič predvajana v Radijski Tribuni Radia Maribor. Gosta: dr. Emil Juvan, dekan Fakultete Turistika v Portorož; Ivo Mulec, direktor turistične agencije Van Gogh.
Geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu občuti tudi turizem. Letalske povezave so motene, zaznavati je odpovedi potovanj, turisti zaradi varnosti razmišljajo o novih destinacijah. O nastali krizi, vplivu varnosti in prilagajanju turizma novim razmeram smo se pogovarjali s poznavalcema turističnih tokov: dekanom Fakultete Turistika v Portorožu Emilom Juvanom in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem.
V dveh tednih bo znana odločitev vrhovnega sodišča o referendumu asistiranega samomora.Pogonska goriva nekoliko dražja, a občutno manj kot v Avstriji in Italiji. Trump zaradi skokovitega skoka cen nafte napovedal skorajšnji konec spopadov v Iranu.Kanal C0 je nevaren, je znova opozorila poslanka Anja Bah Žibert. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je naznanila pristojnega ministra Bojana Kumra.Novinar Bojan Požar: Če imaš 90 odstotkov medijev na svoji strani, imaš pokrit hrbetVreme: V zahodnih krajih manjše padavine, na vzhodu bo večinoma sončno. Vetrovno bo.Dolenjski in belokranjski gospodarstveniki opozarjajo na nujnost izgradnje 3. razvojne osiJutri in v četrtek v Portorožu mednarodni kongres zadružništva »Dežela potrebuje podeželje«ŠPORT: Smučarska tekačica Tabea Dolžan v prvem nastopu na paralimpijkih igrah, 17. v sprintu.
Italija je sledila Hrvaški in tudi sama vzpostavila izključno ekonomsko cono v Jadranskem morju. To pomeni, da v Jadranu zdaj ni več mednarodnih voda. Kaj to pomeni za slovenske ribiče, za naše pristanišče in kaj za razmejitev na morju? O tem v tokratni oddaji s profesorjem mednarodnega prava, dr. Markom Pavliho s Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu.
Novo leto in nov čas za naš nižjeligaški ples!Dvojčka Hudobivnik, Tilc in Bwaž, vas bodo popeljali na magično popotovanje po prvi polovici prvenstva naše 2. in 3. slovenske košarkarske lige. Kdo je presenetil, kdo je razočaral, kdo je tam, kjer mora biti? Vse to in še več boste izvedeli v tem podcastu!Vabljeni k poslušanju!TIMESTAMPS00:00:00 - 00:04:30 Intro00:04:31 - 00:10:13 Ježica00:10:14 - 00:17:03 Ljubljana00:17:04 - 00:25:17 Idrija00:25:18 - 00:31:30 Postojna00:31:31 - 00:33:30 U2000:33:31 - 00:42:04 Portorož & random komentarji00:42:05 - 00:51:17 Celje00:51:18 - 00:59:34 Slovan00:59:35 - 01:05:50 Grosuplje01:05:51 - 01:12:45 Vrhnika01:12:46 - 01:22:40 LTH Castings01:22:41 - 01:32:54 Gorica01:32:55 - 01:43:18 Predgovor & Plama Pur01:43:19 - 01:47:55 Presenetljive tekme & Napoved playoffa01:47:56 - 02:12:15 3. SKL Vzhod02:12:16 - 02:31:05 3. SKL Zahod02:31:06 - 02:33:15 Players to watch 3. SKL02:33:16 - 02:37:10 Outro
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra v Portorožu in v Valdoltri gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa SKAA 2025.Med nami verjetno ni človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju izkusil katero od ortopedskih težav. Pogoste so bolečine v velikih sklepih; kot so rame in kolena, pa seveda kolki in gležnji. Pogoste so tudi bolečine v hrbtenici. Ugotavljanju vzroka bolečin v sklepih, kosteh, kitah in mišicah je namenjen ortopedski pregled. Bolečine se namreč lahko pojavijo pri gibanju ali v mirovanju, lahko so posledica obrabe oziroma artroze, vnetja, poškodbe ali bolezni. Kakšno pa je zdravljenje? Ortopedska bolnišnica Valdoltra je v začetku meseca novembra gostila mednarodni simpozij o sodobnem zdravljenju poškodb in bolezni ramenskega ter kolenskega sklepa. Med domače in tuje ortopedske kirurge, fizioterapevte, fiziatre, strokovnjake in strokovnjakinje različnih strok, med predavatelje in slušatelje se je v avli in predavalnicah hotela Bernardin pomešal tudi Iztok Konc in posnel več pogovorov. Podrobneje v Ultrazvoku. Sodelujejo: doc. dr. Neža Majdič, dr. Vesna Levašič, ortoped Radoslav Marčan in ekonomist Vado Keranović (vsi iz Ortopedske bolnišnice Valdoltra). Fotografija je simbolična. Ortopedska bolnišnica Valdoltra TUKAJ Register endoprotetike Slovenije TUKAJ Poglavja: 00:01:56 Dr. Majdič o vlogi prehrane 00:04:56 O bolnišnici Radoslav Marčan in Vado Keranović 00:09:23 Dr. Levašič o registru artroplastike in registru endoprotetike,
Sredi novembra je v Ljubljani potekala mednarodna znanstvena delavnica o tehnologijah in zdravljenju kardiovaskularnih bolezni na osnovi metode elektroporacije. Gre za perspektivno metodo, ki jo je pri nas v sodelovanju s kolegi iz medicinskih in drugih inštitutov Univerze v Ljubljani uvajal tokratni gost, prof.dr. Damjan Miklavčič z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko. Leta 2015 je bil tudi osrednji organizator prvega svetovnega kongresa o elektroporaciji v Portorožu. Gre tudi za neporušno metodo nadomeščanja pasterizacije živil, ki jo že uporabljajo v živilski industriji. Neporušnost oziroma njena ciljna osredotočenost je obetavna tudi v onkološki medicini, saj v precejšni meri lahko nadomesti ustaljeno metodo odstranjevanja rakavih celic, kemoterapijo. Sredi novembra so v Ljubljani izvedli že tradicionalno »šolo elektroporacije«, ki je hkrati tudi del rednih predavanj medicinske fizike, udeležuje pa se je veliko raziskovalcev iz tujine. Področje elektroporacije ima zaslombo tudi s strani resornega ministrstva oziroma agencije, saj je že dolgo deležno t.im. programskega financiranja, kar mu omogoča normalno kadrovsko krepitev. FOTO: Shema interdisciplinarne zasnovanosti raziskav metod zdravljenja z elektroporacijo VIR: Damjan Miklavčič, UL-FE, Laboratorij za biokibernetiko
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
Kako lahko oblikovanje obvladuje, moti ali preoblikuje meje, ki nas ločujejo, in kako trenja spreminja v potencialne rešitve? Kakšne ustvarjalne možnosti se pojavijo, ko se srečajo omejitve in nasprotujoče si silnice? V Centru Rog v Ljubljani se odvijajo drugi Rog dizajn dnevi. V Avditoriju v Portorožu pa so v nedeljo premierno uprizorili mlademu občinstvu namenjeno operno detektivko Zločin v Blatnem dolu. Njeno temeljno sporočilo je, da človek ni ločen od narave in da s škodovanjem naravi škodi tudi sebi. Za konec pa še o festivalu Forum nove glasbe, v središču katerega bosta opus ameriškega skladatelja Johna Cagea ter njegov vpliv na umetnost.
28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«
Skriti ljudje je novi celovečerni film Mihe Hočevarja o simpatičnem Islandcu, ki se po naključju znajde v Sloveniji, prepričan, da je še vedno na Slovaškem. Film je svetovno premiero doživel na Mednarodnem filmskem festivalu v Rekijaviku na Islandiji, slovensko pa na 28. Festivalu slovenskega filma Portorož. Gre za prvi slovenski film, ki je nastal v koprodukciji z Islandijo. Glavna protagonista filma sta slovenski igralec Blaž Šef in islandski svetovno uveljavljeni zvezdnik Ólafur Darri Ólafsson. Pri scenariju je z režiserjem Miho Hočevarjem sodeloval priznani srbski scenarist Srđan Koljević. Zgodba se v celoti odvija v poletno sončni Sloveniji, začne in konča pa se v Islandiji.
V Portorožu te dni poteka Festival slovenskega filma, na katerem se predstavlja sto in en film. Za nagrade vesna, ki bodo podeljene v nedeljo zvečer, se v Portorožu poteguje 69 filmov. Pred mikrofon smo povabili nekatere režiserje in režiserke celovečernih filmov, ki so del letošnjega tekmovalnega programa.
Medtem ko Donald Trump ruši del Bele hiše, da si bo tam uredil banketno dvorano, so se na ulice ameriških mest zgrnili milijoni protestnikov, ki niso zadovoljni z njegovimi potezami. V tem tednu je med drugim venezuelskemu samodržcu Meduru zagrozil z vojaškim posredovanjem, v napadih na ladje v Karibskem morju pa je umrlo več deset ljudi. Ukrajina za zdaj ne bo dobila izstrelkov tomahawk, Putin pa je ostal brez napovedanega srečanja v Budimpešti. Je pa Viktor Orban začel kampanjo pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Za kratek čas je bila na radarju mednarodne javnosti tudi Slovenija, v Portorožu so se namreč zbrali voditelji sredozemskih držav Evropske unije. Francoski predsednik je ostal dan dlje, italijanska premierka pa se je Sloveniji tudi tokrat izognila.
Odprtje 28. Festivala slovenskega filma v Portorožu so pospremili s premiero filma Skriti ljudje Mihe Hočevarja, podelili pa so tudi nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo, in sicer montažerju Janezu Briclju. Posvetimo se zbirki kratkih zgodb Ocean na steni Tjaše Mislej – to je dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah, ki jih druži hrepenenje po boljšem življenju. Verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja. V Svetu kulture se odpravimo še na razstavo Kalček srca v Graslov stolp v Slovenski Bistrici, kjer se predstavlja arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. In še to: oddaja Lahko noč, otroci! praznuje 60 let.
Voditelji sredozemskih držav so na vrhu v Portorožu med nujnimi ukrepi za okrepitev konkurenčnosti navedli vlaganja v raziskave in tehnologijo. Govorili so tudi o zelenem prehodu, ki je po besedah premierja Roberta Goloba najboljša pot naprej. Kot je dejal, se zavzemajo za prožen pristop po panogah, s posebnim poudarkom na avtomobilski industriji. Francoski predsednik Emmanuel Macron bo v Ljubljani nadaljeval delovni obisk pri nas. Državi krepita sodelovanje predvsem na področju jedrske energije. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Pred poslankami in poslanci obsežen sveženj sodniške zakonodaje - V domovih za starejše hitijo zbirati soglasja stanovalcev za prevedbo v nov sistem dolgotrajne oskrbe - S slovesnim odprtjem se začenja 28-ti Festival slovenskega filma
Začenja se 28. Festival slovenskega filma v Portorožu. Kakšna so pričakovanja glede letošnjega filmskega programa? V kakšni formi je slovenski film? Kaj najbolj vpliva na njegovo kakovost in prepoznavnost? Kje je prostor za izboljšave? Kaj določa “uspeh” slovenskega filma na domačem festivalskem prizorišču? Odgovori na ta in druga vprašanja sledijo v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Ana Jurca, filmska kritičarka; Igor Harb, filmski kritik; Matic majcen, filmski kritik. Avtorica oddaje Tina Poglajen.
Slovenija v Portorožu danes gosti osrednji dogodek svojega predsedovanja skupini sredozemskih držav MED9. Voditelje bodo zaposlovale aktualne evropske in mednarodne teme, tudi konflikt na Bližnjem vzhodu. Drugi poudarki oddaje: - Bo krhek mir v Gazi vzdržal najnovejše sovražnosti? - Zunanji ministri Evropske unije v Luxembourgu tudi o možnosti financiranja posojila Ukrajini z zamrznjenim ruskim premoženjem. - Slovenske rokometašice dosegle drugo zmago na kvalifikacijah za evropsko prvenstvo.
V Portorožu poteka vrh skupine MED9, neformalne skupine, ki združuje južnoevropske članice Evropske unije. Voditelji so že končali razpravo o konkurenčnosti evropskega gospodarstva in se uskladili glede izhodišč, ki jih bodo enotno zastopali na prihajajočem srečanju Evropskega sveta. Prav tako so razpravljali o Bližnjem vzhodu, pogovorom se je pridružil jordanski kralj Abdulah Drugi. Premier Robert Golob poudarja prizadevanja za mir v Gazi. Drugi poudarki oddaje: - Med zunanjimi ministri Unije ni enotnega soglasja, da bi Ukrajini pomagali z zamrznjenim ruskim premoženjem. Vodja diplomacije Unije Kaja Kallas Rusiji napoveduje 19-i sveženj sankcij. - Na Vrhu slovenskega gospodarstva poglede soočajo gospodarstveniki in politiki. Medtem finančni minister Klemen Boštjančič zavrača očitke fiskalnega sveta, da je načrtovana poraba v proračunih prevelika. - Velik del zdravstvene stroke poudarja nasprotovanje predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti.
Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.
Voditelji sredozemskih članic Evropske unije na srečanju v Portorožu za nujne ukrepe za okrepitev konkurenčnosti stare celine.Državna volilna komisija določila roke za opravila referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.Dizel, bencin in kurilno olje bodo z jutrišnjim dnem cenejši.Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju poziv k spodbudnemu poslovnemu okolju, ki bo omogočil razvojni preboj.Na nedavni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju za boljšo podporo materinstvu.Vreme: Čaka nas oblačen in deževen torek.
Na Brdu pri Kranju se je končal dvajseti vrh gospodarstva, na katerem so razpravljali o prihodnjem gospodarskem razvoju Slovenije v času hitrih geopolitičnih, ekonomskih in varnostnih sprememb. Prisotne je nagovorila tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je ob priložnosti odlikovanje Republike Slovenije zlati red za zasluge podelila predsedniku uprave farmacevtske družbe Krka Jožetu Colariču. Druge teme: - Voditelji MED9 v Portorožu pozvali k večji konkurenčnosti Unije in mirovnemu sporazumu za Gazo. - Zagrebčani na protestu zaradi nasilja mladoletnikov zahtevali več policistov in znižanje starostne meje za kazensko odgovornost. - Politični boj za nadzor Javnega holdinga Maribor: županu očitajo manever prek sveta delavcev.
V Portorožu poteka vrh sredozemskih članic Evropske unije MED9. Udeležuje se ga tudi predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen. Kot je pred srečanjem povedal premier Robert Golob, bodo osrednjo pozornost namenili konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V oddaji tudi o tem: - Zunanji ministri Unije o prizadevanjih za mir v Ukrajini - Po oceni fiskalnega sveta se javnofinančna politika odmika od načrtovane poti, vlada očitke zavrača - Ob svetovnem dnevu osteoporoze pristojni opozarjajo na pomen zdrave prehrane in gibanja
V Ljubljani se je sklenil tekaški praznik. Letošnji maraton je postregel z rekordnim številom udeležencev, ki so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušjem. Slovenski tekači so podrli več rekordov, najelitnejši ni padel. Druge teme: - Portorož bo jutri gostil enega najevečjih zunanjepolitičnih dogodkov, prihaja vrsta pomembnih gostov. - Izrael znova napadel Gazo, trdi da gre za odziv na Hamasove kršitve premirja. - Filmski rop Louvra - tatovi v sedmih minutah iz muzeja odnesli neprecenljiv nakit.
Na uradni obisk v Slovenijo je prispel jordanski kralj Abdulah II. Prav zdaj se na Brdu pri Kranju pogovarja s premierom Robertom Golobom in zunanjo ministrico Tanjo Fajon. V ospredju sta po napovedih dogajanje na Bližnjem vzhodu in nadgradnja dvostranskih odnosov. Jutri se bo monarh pogovarjal tudi z voditelji sredozemskih držav, ki se bodo sešli v Portorožu. V oddaji tudi o tem: - Ostre obsodbe novega napada na dvojezične table na avstrijskem Koroškem - Zbor sv. Nikolaja iz Litije zmagovalec mednarodnega tekmovanja Gallus - Ljubljanski maraton rekorden po udeležbi, manj po časih
Premier Robert Golob je na nocojšnjem srečanju z jordanskim prestolonaslednikom Al Huseinom bin Abdulahom II. na Brdu pri Kranju razpravljal o poglobitvi odnosov med državama in razmerah na Bližnjem vzhodu, še posebej v Gazi. Predsednik vlade je poudaril nujnost spoštovanja premirja v Gazi in sprostitev dotoka humanitarne pomoči. O razmerah na Bližnjem vzhodu in konkurenčnosti evropskega gospodarstva bodo jutri razpravljali voditelji sredozemskih držav v Portorožu. Pridružila se jim bo tudi jordanska delegacija. Premier bi se sicer že danes moral srečati z jordanskim kraljem Abdulahom II., a se je ta zaradi bolezni opravičil.
Poglabljamo se v slovenski mladinski film Elvis Škorc režiserja Borisa Jurjaševiča, posnet po romanu Janje Vidmar. Belgijski režiser Valery Carnoy govori o ustvarjanju mladinskega filma Ples lisic, ki je na ogled v okviru festivala Kinotrip. Ocenjujemo še nežen film o iskanju lastnih korenin katalonske režiserke Carle Simón z naslovom Romanje. Oziramo se k najvidnejšim vlogam Diane Keaton, poleg tega se pogovarjamo z direktorjem 28. Festivala slovenskega filma Bojanom Labovićem o tem, kaj se obeta v Portorožu med 21. in 26. oktobrom.
28. Festival slovenskega filma v Portorožu je med drugimi obiskal direktor Evropske filmske akademije Matthias Wouter Knol. Evropska filmska akademija je namreč Prvomajski trg v Piranu, ki je že večkrat služil kot filmska kulisa, uvrstila na seznam zakladov evropske filmske kulture. Gre za prvo lokacijo v Sloveniji, ki ji je pripadla ta čast. Letos so na festivalu sicer predstavili tudi dve televizijski seriji: mladinsko serijo Smrdljivc in srhljivko Pošast za železno zaveso, prve sadove razširjenega financiranja produkcije na igrane televizijske serije na Slovenskem filmskem centru. Noč čarovnic pa tudi letos odmeva skozi filme. V Slovenski kinoteki sta bili na sporedu Noč živih mrtvecev in Dežela živih mrtvecev Georga A. Romera, v Kinu Bežigrad si boste lahko na bežigrajski noči čarovnic ogledali Somrak, v ljubljanskem Kinodvoru pa bo »maraton groze, gorja in gravža« uvedla klasika avstralskega filmarja Petra Weira o dekletih, ki leta 1900 izginejo na pikniku, Piknik pri Hanging Rocku. V nadaljevanju mu bo med drugimi sledila Grda polsestra, o kateri v oddaji slišimo: »Gre za satirično, groteskno reinterpretacijo Pepelke s primesmi črne komedije in telesne grozljivke. Kljub prepletanju zgodovinskih obdobij in umetniških smeri, od fevdalizma in stampunka do sodobne plesne elektronske glasbe, ki se spretno meša s klasiko, gre za celovit, hipnotičen filmski organizem.«
Petra Zierer, cluster director of sales at Kempinski Palace Portorož, talks with Olivia Liveng of Insider Travel Report about why this five-star hotel on Slovenia's Adriatic coast is a must-book for luxury travelers. Zierer shares the hotel's unique blend of historic palace charm and modern design, its spa offerings using local ingredients, and immersive culinary and outdoor experiences in Portorož and Piran. For more information, visit www.kempinski.com/en/palace-portoroz. All our Insider Travel Report video interviews are archived and available on our Youtube channel (youtube.com/insidertravelreport), and as podcasts with the same title on: Spotify, Pandora, Stitcher, PlayerFM, Listen Notes, Podchaser, TuneIn + Alexa, Podbean, iHeartRadio, Google, Amazon Music/Audible, Deezer, Podcast Addict, and iTunes Apple Podcasts, which supports Overcast, Pocket Cast, Castro and Castbox.
Tik pred premiero je film celovečernega prvenca mlade filmske režiserke in vizualne umetnice Ester Ivakič z naslovom "Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo" nastal po predlogi kratkoprozne zbirke Suzane Tratnik. Ester je sicer avtorica več kratkih filmov in videospotov glasbenih skupin Haiku Garden, SBO, Noair, Bombyx Lori. Njen eksperimentni kratki film Magični grad je leta 2021 zmagal na Festivalu kratkega filma (FeKK). Žirija je ob tem napisala: "Videli smo prihodnost filma in njeno ime je Ester Ivakič." Na Festivalu slovenskega filma Portorož je za svoj kratki študijski film Srdohrd prejela posebno omembo žirije v kategoriji študentskih filmov. Razstava njenih animacij z naslovom Kraguljčkova pesem pa je bila na ogled v prostorih Zavoda SSCA.
Praslovan ni le naslov ene najbolj znanih skladb Zorana Predina, temveč je tudi naslov novega dokumentarnega filma režiserja Slobodana Maksimovića o ustvarjalni in življenjski poti glasbenika, ki se je pri svojem delu vztrajno opiral na uporniški potencial umetnosti. Film s številnimi posnetki koncertov, dogodkov in drugega gradiva prikaže lok razvoja glasbe Zorana Predina v zadnjih več kot štirih desetletjih – ob njegovi karieri pa tudi spremembe v družbeno-političnem ozračju našega prostora in nekdanje skupne države Jugoslavije. Predinovo ustvarjalno pot prikaže kronološko – od njegovih začetkov ukvarjanja z glasbo v Mariboru do obdobja z novovalovsko skupino Lačni Franz, s katero je pustil pečat na širši jugoslovanski rokovski glasbeni sceni. Film se potem posveti poznejšim Predinovim obdobjem, v katerih je raziskoval različne glasbene zvrsti in sodeloval z glasbeniki, kot je na primer Arsen Dedić. Praslovan je bil premierno prikazan avgusta na Sarajevskem filmskem festivalu, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu je prejel nagrado občinstva, preden je prišel na redni spored slovenskih kinematografov, pa se je zavrtel tudi na 27. Festivalu dokumentarnega filma. Z Zoranom Predinom in Slobodanom Maksimovićem se pogovarja Tesa Drev Juh.
Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec. Srčika naše oddaje pa obsega temeljno vprašanje, zakaj ga ne moremo, ne smemo in ga posledično tudi javno ne imenujemo za tepca. Biti tepec pomeni biti tepec v več dimenzijah. Tako na »y« kot na »x« osi, če pokličemo na pomoč geometrijo; v našem primeru to razumemo, da Trumpa za tepca ne imenujejo ne v visoki politiki, kot tudi ne v pomembnih medijih, povsod drugod pa. Osnovna ugotovitev, čemu Trump javno ni tepec, je tista najbolj očitna. Nekoga imenovati za tepca je žalitev, žalitvam kot takim pa v demokratičnem javnem prostoru ni mesta. Kar nas pripelje do tisočletja starega antagonizma, po katerem tepci s svojimi besedami in dejanji žalijo javni prostor, javnost pa jih ne žali nazaj, ker je vljudna. Drugi argument, čemu se ne spodobi Trumpa imenovati za tepca, pa je dejstvo, da za ogromen del tako ameriške, slovenske in celo mednarodne javnosti, kot tudi pripadajočih medijev in seveda politike Trump ni tepec. Kar pa spet ne spremeni dejstva, da v resnici je. Čemu moramo torej opazovati vljudno evropsko diplomacijo in vljudne evropske medije, ko blazne, bizarne, groteskne in povsem bedaste ideje ameriškega predsednika in njegove kamarile ne imenujejo z pravim imenom, temveč se skrivajo za puhlicami, njihovi najbolj jezni odzivi pa so na ravni prepira v večerni šoli bontona. Najprej je treba poudariti, da evropski diplomacija in javnost nista od zmeraj tako vljudni in prizanesljivi. Tudi če ne zavijemo v vire, nam že prilastki nekdanjih evropskih vladarjev jasno povedo, kako smo na stari celini kronanim glavam že od nekdaj povedali, kar jim gre. Polovica vzdevkov evropskih vladarjev je bilo žaljivih, norčevanje pa je segalo od značajskih lastnosti do telesnih hib. »Umazani, impotentni, devičnik, brezkostni« in kar je podobnih vzdevkov, nas opominja na plemenito tradicijo evropskega prezira do vladarjevih pomanjkljivosti. Imenovati trenutnega ameriškega vladarja za tepca, bi samo pomenilo slediti tej tradiciji; a žal sodobna etiketa, nekaj strahu, partikularni interesi in pa doma vzgojeni tepci evropski politiki preprečujejo razžaliti in norčevati se iz ameriškega predsednika. Povsem drugače pa je po »x« osi navzdol, kjer biva nekaj obskurnih satiričnih oddaj in seveda trezen del evropske javnosti. Ta pa do Trumpa ne goji nobenega usmiljenja. Še več; trezna javnost je izumila več načinov, kako Trumpu sporočiti, da je tepec, ob tem pa ne prekršitidružbenih norm, ki veljajo za javne razžalitve. Briljantna danska pobuda, med katero zbirajo podpise in celo sredstva, da odkupijo Kalifornijo, spada med njih. Potem je tu, sicer nekoliko brutalno, a učinkovito žvižganje med himno ameriškim moštvom, ki nastopajo v Kanadi v okviru košarkarske ali hokejske lige, in še bi se našlo kaj primerov, s katerimi posamezniki in tudi satirični mediji ameriškega predsednika postavijo tako na primerno mesto v zgodovini, kot tudi na spekter duševnega zdravja. Seveda pa ostaja znotraj realne politike temeljno vprašanje, če bi norčevanje in žalitve karkoli spremenile? Žal se z žaljenjem Trumpa ne bi spremenilo čisto nič in na tem mestu moramo zadržani in vljudni evropski politiki dati prav. S tem, ko bi ga osirali in celo žalili s tepcem,Trumpa ne bi in ga tudi ne bomo spremenili; ne bomo ga ne prisilili k razmisleku, ne zmehčali njegovih spornih stališč. Niti ne predrugačili ali kultivirali njegove volilne baze. Kajti temeljna lastnost tepcev, ki se jim je pomagala obdržati skozi vso zgodovino, je nezmožnost kakršnekoli presoje.
Državni zbor bo danes po pričakovanjih preklical referendum o drugem bloku krške nuklearke. Na prvi od dveh izrednih sej pa bo obravnaval predlog zakona o plačah v javnem sektorju. Druge teme: - Rusija, največja svetovna izvoznica pšenice, predlagala vzpostavitev borze žita med državami BRICS. - Turčija za napad na podjetje v Ankari, ki je terjal najmanj 5 življenj, obtožila Kurdsko delavsko stranko ter napadla njene položaje v Siriji in Iraku. - Festival slovenskega filma v polnem razmahu; poleg filmskega programa v Portorožu tudi strateška srečanja.
Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je včeraj v Beli hiši sprejel premierja Roberta Goloba in se mu znova zahvalil za posredovanje Slovenije v poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom. Sogovornika sta poleg tega veliko pozornosti namenila skupnim interesom obeh držav na področju energetike in inovacij, kjer se Sloveniji odpirajo možnosti za sodelovanje na ameriškem tržišču, ter aktualnim mednarodnopolitičnim temam. Drugi poudarki: - Nemške finance niso več zgled za druge članice Unije - Berlin se spopada s povečevanjem izdatkov. - Spletne goljufije že skoraj prehitele vsa druga premoženjska kazniva dejanja. - Na odprtju Festivala slovenskega filma v Portorožu nagrado za življenjsko delo podelili kostumografinji Zvonki Makuc.
In this episode, we chat with Dustin Abney of Portoro on his stunningly quick growth building his vacation rental mangement company to hundreds of units in just a few short years, trends, PMS platforms, building technology, what the future holds and a lot more. Enjoy!⭐️ Links & Show NotesAdam NorkoScott FasanoConrad O'ConnellPortoroDustin Abney
Zdravo. Ta teden predvidevamo, da je večina naših poslušalk in poslušalcev že prišla z dopusta in vas pozdravljamo, zdaj ko ste nazaj. Še vedno nam lahko pošljete kartice ali dopisnice na naš dobro znani naslov. Medtem se za hipec preselimo na Bali, a le doker ne ugotovimo, da je ene sorte Portorož za Avstralce, zato se raje preselimo na Madeiro, kjer se končno začnemo pogovarjati o suženjstvu. Zakaj bi se pogovarjali o 6. knjigi, če se lahko o devetnajstih dvorcih in o tem, da več denarja prinese več problemov, zato ga nakažite nam in se tako rešite denarja in bodočih problemov. Tudi o dveh dimih in dveh pivih je govora. In o tempu, tekaškem in pivskem. In o razgradnji alkohola v krvi.
Evropski nogometni prvaki so četrtič postali Španci. V sinočnjem finalu v Berlinu so premagali Angleže z 2: 1. Najkoristnejši igralec prvenstva je vezist zmagovalcev Rodri, za najboljšega mladega nogometaša so razglasili njegovega reprezentančnega kolega Lamina Yamala. V oddaji tudi o tem: - Nekdanji ameriški predsednik Trump po poskusu atentata prispel na konvencijo republikancev - Poslanci pred počitnicami o razbremenitvi dela na upravnih enotah na področju tujcev. - V požaru v Portorožu zgorelo deset lokalov, trije ljudje so potrebovali zdravniško pomoč.
Welcome to The Vintory Podcast: Top 10 Mistakes. Based on the Amazon best-selling book, Vacation Rental Secrets. Join us as Dustin Abney of Portoro reveals the pivotal mistakes that shaped his vacation rental business and how he turned them into lessons for success.Enjoy!⭐️ Links & Show NotesVacation Rental SecretsDustin AbneyPortoroBrooke Pfautz
In this episode of the STR Data Lab podcast, Jamie Lane, Chief Economist at AirDNA, sits down with Dustin Abney, CEO of Portoro, a vacation rental management company. Abney dives into his transition from the real estate SaaS world to vacation rental management, sharing the origins of Portoro. Dustin's journey began with his early interest in real estate and technology, starting with his experience at Dotloop, which gave him valuable insights into the real estate market. This experience led him to purchase his first vacation rental property and eventually co-found D'Alexander, which adopted a prop co-op model to manage vacation homes nationwide. After navigating various roles and observing market trends, Dustin saw an opportunity to address the fragmented market and founded Portoro in 2022. With a focus on acquisitions and organic growth, Portoro has quickly expanded to manage over 270 units across ten markets, combining national branding with local operational expertise. Portoro's technological approach mixes off-the-shelf solutions for operational efficiency and the development of custom tools to fill industry gaps, like homeowner portals and enhanced guest amenities. Dustin stresses the importance of data-driven decision-making and strategic market selection, considering traveler demand, regulatory environments, and inventory dynamics. Dustin discusses operational challenges, emphasizing the importance of investing in local teams and scaling operations alongside portfolio growth. He identifies retention as a crucial metric, citing Portoro's impressive retention rates as evidence of their successful operational model. Looking to the future, Dustin weighs the benefits of acquisitions against organic growth, highlighting the role of strategic partnerships and the influence of market dynamics. While the PropCo model remains appealing, he notes the challenges of high property prices and interest rates, underscoring the necessity for patient capital and strategic planning. Reflecting on his role as CEO, Dustin candidly discusses leadership challenges, particularly in managing personnel and integrating acquired companies. Despite these challenges, he is optimistic about Portoro's future and the evolving opportunities in the vacation rental industry. You don't want to miss this episode! ~~~~ https://www.portoro.com/ ~~~~ Signup for AirDNA for FREE
Cap sur la Méditerranée. C'est là-bas, face à la botte italienne, sur la côte slovène bordée par la mer Adriatique, qu'un élevage artisanal de poissons prospère depuis une vingtaine d'années. Mais la crise du Covid, la guerre en Ukraine et l'inflation menacent aujourd'hui cette activité florissante. Dans le golfe de Piran, un bateau s'approche de grands enclos flottants en mer que la main d'Irena Fonda indique de loin : « Voici notre ferme de poissons. Nous l'appelons “le jardin de poissons”, car c'est une ferme à taille humaine. »Les fermes de poissons artisanales disparaissentAprès son doctorat en biologie, Irena Fonda a repris la ferme piscicole fondée par son père il y a vingt ans. Le travail y est manuel, sans apport de produits chimiques. Le bar issu de cet élevage est plébiscité par les grands chefs. Mais la crise est passée par là.« Les fermes artisanales comme celle-ci disparaissent une à une face à la concurrence industrielle. La nourriture pour les poissons a énormément augmenté, nos marges sont devenues insignifiantes. Les petites poissonneries qui vendaient nos produits ont presque toutes disparu après le Covid. La grosse distribution tire les prix vers le bas. Pas moyen de négocier avec elle. Or, un bar a besoin de deux à quatre ans pour grandir. » Pour survivre, la quadragénaire dynamique vend à l'étranger.Le tourisme et les services ont remplacé la pêcheSur la côte, le secteur touristique et les services ont le vent en poupe, au détriment des activités traditionnelles comme la pêche, explique Iztok Škerlič, directeur de l'Agence de développement économique basée à Izola.« Seules cinq ou sept usines de transformation de poissons subsistent, alors qu'elles étaient plus d'une centaine. Quelques fermes d'élevage de crustacés exportent vers l'Italie et la Croatie. Mais de petites poissonneries ont du mal à tenir debout. Ces PME souvent familiales n'ont pas pu bénéficier du plan de soutien d'après-Covid, comme leurs homologues touristiques. Ce n'est pas bien, car l'aquaculture et la pisciculture durables sont les secteurs d'avenir face à la raréfaction des ressources marines. »Tout un système à reconstruireJerneja Penca, à la tête de l'Institut méditerranéen pour la recherche en environnement, acquiesce : « Ces petites exploitations d'aquaculture permettent de réduire les chaînes de valeur, diversifier les produits, privilégier leur saisonnalité. Elles tentent de créer leurs marques. Des initiatives qui se servent d'au moins un de ces leviers existent en Slovénie, mais aussi autour du bassin méditerranéen. C'est comme cela que ces structures deviendront viables et bénéficieront aux communautés locales. C'est tout ce système socio-écologique qu'il faut reconstruire. »À Portorož, Irena Fonda a créé You®Sea, une fondation dédiée à la conservation de la biodiversité sous-marine. Et ce, notamment par les biais de l'éducation des plus petits. « Pour bouger les choses, éduquons les enfants », sourit la piscicultrice slovène.À écouter aussiEn Slovénie, la vallée de la Vipava s'adapte au changement climatiqueAvec le soutien de l'Union européenne.