Podcasts about nagrada

V soboto se je zaključil teden slovenske drame. Slavila je uprizoritev Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije, ki je nastala v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje, režirala pa jo je Livija Pandur. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Neži Lučki Peterlin, nagrada Slavka Gruma pa Milanu Ramšaku Markoviću. V Svetu kulture tudi o knjigi Martina Kušeja Za mano belina ter o izjemnem uspehu pianista Nejca Kampleta.

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo s prejemniki najvišje muzikološke nagrade, Mantuanijeve, nadaljujemo pa z novo knjigo o Glasbeni matici Ljubljana in prejemniki nagrade Sama Smerkolja. Obenem poročamo s koncerta klavirskega kvarteta v Kulturnem domu Nova Gorica, o začetku cikla Harmonia Concertans, nastopu treh akademskih pevskih zborov z naslovom V troje je lepše ter mednarodnem baletnem gala.

Magda Wolnik-Mierzwa, novinarka in ustanoviteljica Skupnosti sv. Egidija v Varšavi na Poljskem, je v soboto, 15. marca 2025, v Peterlinovi dvorani v Trstu prejela 15. Nagrado Nadje Maganja. Podeljujejo jo Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Slovenska zamejska skavtska organizacija, Nadjina družina ter Skupnost sv. Egidija v Furlaniji-Julijski krajini. Z njo nagradijo ženske, ki utelešajo vrednote, ki so bile pri srcu prezgodaj umrli tržaški šolnici, publicistki in kulturni delavki Nadji Maganja Jevnikar. Letošnja nagrajenka se je rodila v bližini Gdanska leta 1977, študirala je sociologijo in novinarstvo. Z možem in tremi posvojenimi otroki živi v Varšavi. Zaposlena je pri katoliški radijski in televizijski družbi, ki je del Papeške fundacije za Cerkev v stiski. Dokumentarce o položaju odrinjenih, a tudi o delu v njihovo korist, je posnela po vsem svetu. Pri Skupnosti sv. Egidija se posveča zlasti ostarelim in brezdomcem, zadnja leta še posebej beguncem iz Ukrajine.

Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se bo jutri po današnjem prostem dnevu nadaljeval tekmovalni spored. Slovenska odprava bo nove priložnosti za odličja iskala predvsem na skakalnicah, saj drugi tekmovalni teden v Trondheimu prinaša preizkušnje na veliki napravi. V Argentini pa se je včeraj začelo svetovno prvenstvo v motokrosu. Med elito sta na novem prizorišču prvenstva nastopila oba slovenska predstavnika, Tim Gajser in Jan Pancar, ki imata višje cilje kot v prejšnji sezoni.

Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju se bo jutri po današnjem prostem dnevu nadaljeval tekmovalni spored. Slovenska odprava bo nove priložnosti za odličja iskala predvsem na skakalnicah, saj drugi tekmovalni teden v Trondheimu prinaša preizkušnje na veliki napravi. V Argentini pa se je včeraj začelo svetovno prvenstvo v motokrosu. Med elito sta na novem prizorišču prvenstva nastopila oba slovenska predstavnika, Tim Gajser in Jan Pancar, ki imata višje cilje kot v prejšnji sezoni.

Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza iz Celovca sta 46. Tischlerjevo nagrado podelila Francu Kattnigu za njegovo „življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem“. Nagrajenec, ki je 7. januarja dopolnil 80 let, se zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti slovesnosti v Tischlerjevi dvorani. V oddaji ste lahko slišali, kaj so na prireditvi povedali predsednik Narodnega sveta Valentin Inzko, podpredsednica Krščanske kulturne zveze Micka Opetnik in Hanzi Filipič, glavni urednik Mohorjeve založbe Celovec.

V Rušah se bo s tekmo z zračno puško na deset metrov začela domača velika nagrada v strelstvu, na kateri bo nastopila številčna slovenska zasedba. Rokometašice Krima pa se pripravljajo na nadaljevanje evropske sezone. V 9. kolu lige prvakinj bodo v soboto gostile Ferencvaroš.

V Rušah se bo s tekmo z zračno puško na deset metrov začela domača velika nagrada v strelstvu, na kateri bo nastopila številčna slovenska zasedba. Rokometašice Krima pa se pripravljajo na nadaljevanje evropske sezone. V 9. kolu lige prvakinj bodo v soboto gostile Ferencvaroš.

37. Černetovo nagrado bo prejel Dimitri Žbogar s Tržaškega. Tako odločitev je soglasno sprejela posebna komisija, ki jo je imenoval upravni odbor Knjižnice Dušana Černeta iz Trsta in jo sestavljajo Tomaž Simčič, Erika Jazbar in Ivo Jevnikar. Žbogar je javni delavec in kmetijski podjetnik ter sindikalist iz Samatorce v občini Zgonik. Nagrado bo prejel za njegov čut in delo za skupnost, za vztrajanje pri vrednotah in prizadevanje za rast krajevnega narodnostnega, verskega, kulturnega in političnega občestva. Podelitev bo na štefanovo takoj po praznični maši v učilnici župnišča v Zgoniku. No, Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza pa sta sporočila, da bo 46. Tischlerjevo nagrado prejel dipl. inž. Franc Kattnig za življenjsko delo na kulturnem in založniškem področju ter za dolgoletno prizadevanje v prid slovenskega jezika in kulture na Koroškem. Podelitev bo 20. januarja v Celovcu.

Adventni čas je čas, ko tudi tisti manj srečni med nami, tisti, ki so revni, nesrečni ali kakorkoli omejeni, dobijo darila. Takšen je običaj. Tako so dobili darilo tudi na slovenskih železnicah. Obdarovala jih je "Evropska potovalna komisija", ker so dali na slovenskih železnicah izdelati video, ki poudarja trajnost potovanja z vlakom. Celotna marketinška kampanja je nosila naslov "Vlaki nove generacije" in je bila menda tako imenitna, da so dobili ob adventu nagrado tudi manj srečni, ubogi in neprivilegirani na slovenskih železnicah. Ob prejemu nagrade so odgovorni poudarili, kako kreativno in inovativno je potekala nagrajena marketinška akcija, redki ciniki, ki ne verjamejo ne adventu, še manj pa slovenskim železnicam, pa so dodali, da bi bilo dobro nekaj te kreativnosti in inovativnosti dati še v vozne rede. A žal, kot je na trenutni duhovni točki civilizacije navada – ni pomembno dejstvo, pomemben je marketing. Z marketingom prideš do nagrade, z dejstvi pa do zamude. Poglejmo torej nekaj splošno sprejetih dejstev. Slovenske železnice so zanič. Nepreklicno. Ker nekaj je treba vedeti; potnik, ki stopi na vlak ali na katerokoli drugo javno prevozno sredstvo, je zainteresiran najprej za hitrost, potem za točnost, potem za kakovost usluge. Za vse tisto, česar na slovenskih železnicah kronično primanjkuje.Res je, imajo nekaj novih vlakov in vlakovnih garnitur. Ni več parne vleke in ni več gomulk. Ampak glede na dejstvo, da je večinski lastnik še vedno država, si mislimo, kdo je te nove garniture dejansko kupil. Vse ostalo na slovenskih železnicah pa, kljub marketinškim akcijam, ne štima. Vlaki so ali prazni ali prenatrpani, ko jim uspe v vagon dostaviti wi-fi ali omogočiti nakup karte prek spleta, praznujejo, kot da je novo leto, zamude vlakov so že zdavnaj sistemske … Ni nas v vrhu nobene od kategorij, ki opredeljujejo železniški promet, ni nas niti v sredini, o modernih hitrih progah se niti ne pogovarjamo, in da ne zavlačujemo: vsak, ki je kdaj stopil na vlak v kateri drugi evropski državi, bog ne daj na Japonskem, lahko ugotovi stanje slovenskih železnic. In prav zaradi poraznega stanja, ki ga sicer omiljujejo z menjavami infrastrukturnih ministrov in uspehi pri prevozu tovora, so lahko slovenske železnice tu in tam deležne kakšne nagrade in pa ob adventu človeške milosti. Ampak še med adventom, novica je stara dan ali dva, nas čaka novo presenečenje s Slovenskih železnic. Nov vozni red, veljati začenja te dni, v glavnem pa bo vladal v letu 2025, bo spet krepko premešal slovensko železniško krajino. Kot zadnjih trideset let, so vzrok za prilagojene, skrčene in omejene vozne rede, prepolne zamud, "številna gradbena dela". In prav izraz "številna gradbena dela" bi moral stati v naslednji marketinški kampanji slovenskih železnic. Če bi bilo ime marketinške kampanje "številna gradbena dela", podnaslov pa "vlaki nove generacije", bi vse skupaj šele dobilo pravi smisel. Ampak poglejmo h gradbenim delom. Že zadnjih trideset let so "številna gradbena dela" najpogostejši pojem v povezavi z železnico na Slovenskem. Gradbena dela so izgovor za mehanični glas, ki pred Mariborom, Koprom, Novim mestom ali Jesenicama zdrdra enolično mantro z raztegnjenimi vokali, ki se konča s: "Potnikom se opravičujemo za zamudo!" Gradbena dela na tirih so tudi očitno najtežji gradbeni poseg sploh, saj so južno železnico, ki je še vedno hrbtenica Slovenskih železnic, zgradili v manj kot dvajsetih letih, zdaj pa jo že trideset let intenzivno popravljamo. In ti servisi na železniški infrastrukturi, ki so očitno tako šlampasto organizirani, da se lahko med njimi zgodijo tudi tragični dogodki, imajo nekaj resnično kreativnih rešitev, vrednih marketinške nagrade. Med njimi je pri potnikih vedno priljubljena klasika, ki nikoli ne pride iz mode – se pravi avtobusni prevoz. Rešitev, stara toliko kot slovenske železnice, bo z decembrskim voznim redom veljala za deset vlakov. Po njej se pripeljete do Celja, stopite z vlaka, vstopite na avtobus, se – to je še posebej poudarjeno – po fantastični avtocesti odpeljete do Itake ter razženete snubce.Hočemo povedati naslednje. Da kupiš karto za vlak, pelješ pa se z avtobusom, je v najboljšem primeru čudno vsaj toliko, kot če bi kupil karto za avtobus in se peljal z vlakom. Na koncu pa samo kot marketinški nasvet; ni primerno dičiti se po medijih z osvojenimi nagradami za kreativnost, trajnost in ogljično nevtralnost, dokler je bilo devetdeset odstotkov slovenske železnike infrastrukture zgrajene do leta 1950, takratni vlaki pa so bili od današnjih na posameznih odsekih počasnejši komaj za kakšno minuto.

V Sloveniji imamo pomembne umetnike in umetnice, ki s svojim ustvarjanjem bogatijo našo družbo tako v zadnjem obdobju kot skozi celotno svoje življenje, je ob razglasitvi Prešernovih nagrajencev za leto 2025 dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo bosta dobila kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov. Čadež je prva univerzitetna profesorica na področju kiparstva v slovenskem prostoru, Živadinov pa je eden izmed najbolj vsestranskih umetnikov nove dobe; med drugim je ustvaril prvo gledališko predstavo v breztežnostnem prostoru.

Župnik v Ziljski dolini Michael Georg Joham je prejel Einspielerjevo nagrado 2024. V oddaji ste lahko slišali, kaj je na podelitvi o nagradi in o Andreju Einspielerju povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko [3:51], nagovor predsednika Krščanske kulturne zveze mag. Janka Krištofa [12:43], pogovor z nagrajencem [26:00], novice iz Argentine in od drugod ter nekaj vabil.

Ime tedna sta postali Majda Koren in Ana Maraž, pisateljica in ilustratorka, ki sta za izvirno slovensko slikanico Protideževna juha prejeli nagrado Kristine Brenkove. Z elementi čudežnosti, nepričakovanih rešitev in domislic z ljudskimi pregovori avtorici ponujata bralsko motivacijo tudi bolj veščim otrokom, vsem pa sporočata, da v skupinah šteje vsak člen. Kandidatki sta bili še: Zvonka Makuc, kostumografinja, ki je ustvarjala za številne slovenske in mednarodne žanrsko različne celovečerne filme, med katerimi se mnogi ponašajo z nagradami filmskih festivalov. Za izjemno delo, ki se je vtisnilo v našo skupno kolektivno podzavest, je prejela nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti.  Alenka Zupančič, filozofinja, strokovnjakinja lacanovske psihoanalize in kontinentalne filozofije ter ena od vodilnih znanstvenic na področju sodobne misli o razmerjih med znanostjo in humanizmom. Je prejemnica nagrade Udine Filosofia, priznanja za pomembne prispevke k filozofiji in spodbujanju filozofskega diskurza širše javnosti. 

Kaj se je dogajalo na prvi seji Nacionalnega sveta za kulturo? Kdo sta novi nagrajenki Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico in kdo najnovejši Jermanov nagrajenec? Pogledali bomo na razstavo Maksima Gasparija Ustvarjene podobe naroda v Slovenskem etnografskem muzeju. Katere so novosti in vrhunci evropske prestolnice kulture GO! 2025? Simpozij ob 750. obletnici omembe minoritskega samostana v Mariboru.

Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.

Ove godine Nobelova nagrada za mir pripala je japanskom pokretu preživjelih od atomske bombe iz Hirošime i Nagasakija, Nihon Hidankyo. Članovi pokreta su preživjeli svjedoci historije i protive se nuklearnom oružju širom svijeta, oslanjajući se na lične priče i kreirajući obrazovne kampanje.

Japonska organizacija Nihon Hidankyo je prejemnica letošnje Nobelove nagrade za mir. Organizacija, ki združuje preživele po napadih z jedrskim orožjem na Hirošimo in Nagasaki, si prizadeva za svet brez jedrskega orožja. Eden od predsednikov organizacije, Tošijuki Mimaki, je v odzivu ponovil poziv k ukinitvi jedrskega orožja in opozoril, da bi morebitna uporaba tega orožja v Ukrajini ali Gazi vodila v njegovo nadaljnjo uporabo. Ostali poudarki oddaje: - Obsodbe izraelskih napadov na pripadnike mirovne misije Združenih narodov v Libanonu: gre za nesprejemljivo in nedopustno početje. - Premier Golob od gospodarskega ministra Hana pričakuje ukrepe, povezane z ukinitvijo delovnih mest v Maleju. - Ta konec tedna v Tržaškem zalivu znova več kot tisoč 600 jadrnic. V ospredju letošnje Barkovljanke trajnostni razvoj, okolje in vključujoča družba.

Nobelovo nagrado za mir letos prejme japonska organizacija Nihon Hidan-kjo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Dodelitev nagrade organizaciji, ki si prizadeva za svet brez jedrskega orožja, so med drugim pozdravili na Japonskem ter v vodstvu Združenih narodov. V Zrcalu dneva tudi: - Obsodbe izraelskega napada na mirovnike Združenih narodov v Libanonu - Kaj bo storila vlada ob napovedanih odpuščanjih v šempetrski družbi Mahle? - Več kot 4 tisoč ljudi v Posočju bi lahko ostalo brez osebnega zdravnika

Nobelovo nagrado za mir bo letos dobila japonska organizacija Nihon Hidankyo, predstavnica preživelih po jedrskih napadih na Hirošimo in Nagasaki. Prizadeva si za svet brez jedrskega orožja, kar je v luči aktualnih konfliktov pomembno sporočilo. Jedrske sile se posodabljajo in nadgrajujejo svoj arzenal, nove države skušajo pridobiti jedrsko orožje, in grožnje z njegovo uporabo so del aktualnega vojskovanja, so sporočili iz Nobelovega odbora. Drugi poudarki oddaje: - V izraelskem napadu v Libanonu tudi danes ranjena dva pripadnika mirovnih sil. - Možnost prekinitve zaporne kazni ne bo ogrozila javne varnosti, zagotavljajo pristojni. - Zdravstvena kriza v Posočju: trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu dali odpoved.

V Stockholmu so dopoldne razglasili letošnje prejemnike Nobelove nagrade v kemiji. Ta je tokrat namenjena razmeroma mlademu področju biokemije, ki pa je v zadnjih nekaj letih z uporabo metod strojnega učenja doseglo skokovit napredek. Prejeli jo bodo ameriški znanstvenik David Baker za računalniško načrtovanje proteinov ter britansko-ameriški raziskovalni dvojec Demis Hassabis in John Jumper iz podjetja Google DeepMind za napovedovanje njihove strukture z umetno inteligenco. Sogovornik: - dr. Ajasja Ljubetič s Kemijskega inštituta in nekdanji podoktorski raziskovalec v laboratoriju Davida Bakerja

Muzeji v državah, kjer govorijo pretežno slovanske jezike, so bili še pred leti precej slabo zastopani med evropskimi nagradami za muzeje. Nagrada Živa Foruma slovanskih kultur s sedežem v Ljubljani je tako postala njihova vstopna točka in neke vrste motivacija. O tem, pa o dokumentarni fotografiji, ki je v zamrznjene podobe ujela več kot 170 dogodkov po Sloveniji v času pandemije. Kakšne narave so bili, pove naslov razstave v ljubljanski Galeriji Jakopič: Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022. Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki opozarja na spolno diskriminacijo v umetnosti in kulturi, je letos za osrednjo temo vzel sestrstvo. Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije pa je letošnji Dan arhitektov posvetila zavezništvu med strokami. In še naša prva tema: festival Indigo, ki je v ljubljanski Cukrarni spet povezoval sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo, tokrat pod skupno temo Paralelni svetovi – paralelni čas.

Amir Kamber razgovara s Vladimirom Arsenijevićem o njegovom romanu "Duhovi" - četvrtom dijelu tetralogije nazvane Cloaca Maxima. Radi se uzbudljivom kaleidoskopu naše stvarnosti u rasponu od čitave tri decenije - počevši od perioda devedesetih godina. Podsjetimo, Arsenijević je svojevremeno za prvi dio ovog ciklusa i njegov debitantski roman "U potpalublju" dobio uglednu NIN-ovu nagradu. Davor Korić nas uvodi u lik i djelo istaknutog pisca. O čemu se radi u zaključnom dijelu tetralogije? Von Amir Kamber.

V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, danes zvečer pa se bo s projekcijo filmov iz preteklosti na stopnišču Mestne hiše začela poletna Animateka. Vabljeni k poslušanju!

Stritarjevo nagrado, ki jo literarnim kritikom podeljuje društvo slovenskih pisateljev, je prejela Petra Koršič. Včeraj je 90 let praznoval dirigent in skladatelj Vinko Globokar.

Amir Kamber razgovara s Tijanom Silom - dobitnikom ugledne književne nagrade Ingeborg Bachmann. U nagrađenom tekstu "Dan kada je moja majka poludjela", Sila se bavi ratom i ranama koje ne zacjeljuju. A šta je bosanskim humorom? Davor Korić nas uvodi u lik i djelo njemačkog pisca koji je rođen u Sarajevu. Kakvu ulogu u njegovim djelima igra rodni grad? Nakon što je dobio nagradu, euforični Tijan Sila je rekao da ne razumije šta se desilo. Je li u međuvremenu shvatio šta ovo priznanje znači? Von Amir Kamber.

Ajdovsko podjetje C-Astral je za svoj brezpilotni letalnik SQA eVTOL prejelo eno od najprestižnejših oblikovalskih nagrad na svetu Red Dot: Best of the Best. Nagrado, ki velja za »oskarje v oblikovanju«. S tem letalnikom postaja C-Astralova visokotehnološka proizvodnja najnaprednejših brezpilotnih letalskih sistemov stoodstotno slovenska.

Ivanka Mežan, nestorica slovenskega igralstva, je najnovejša prejemnica nagrade Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti. S svojo igralsko karizmo je zaznamovala 33 celovečernih in kratkih filmov ter več kot 50 televizijskih filmov, dram in nadaljevank. »Nagrada je priznanje njenemu 80-letnemu umetniškemu delu pri filmu in zahvala njeni profesionalnosti, čisti etični drži, toplini in srčnosti, s katerimi je presvetlila filmska platna in v nas prebudila večna vprašanja o človeku, umetnosti, ljubezni in svobodi,« je zapisano v utemeljitvi nagrade. Pogovor z Ivanko Mežan je leta 1996 posnel Metod Pevec.

Državni zbor bo danes, kot kaže, zgolj razpravljal in ne glasoval o priznanju Palestine. Koalicija je sicer iskala načine, da bi glasovanje, kljub pobudi za posvetovalni referendum stranke SDS, izvedli. A za zdaj jasnega odgovora, kako to storiti, ni. Prav tako pa ni odgovora na vprašanje, ali Izrael podpira ameriški mirovni predlog. V oddaji tudi: - Slovenija: onemogočanje evropskih volitev Slovencem v Bosni in Hercegovini nesprejemljivo. - Na ljubljanski upravni enoti odslej 'bela stavka', ob ukinitvi naročanja. - Nagrada vilenica Miljenku Jergoviću, empatičnemu kronistu preteklosti.

V Mariboru se s prvimi predstavami začenja 59. Festival Borštnikovo srečanje, v Radovljici pa so se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začeli tradicionalni Vurnikovi dnevi. Za konec pa še, da bo letošnjo nagrado Ita Rina za življenjsko delo prejela igralka Ivanki Mežan.

Posvečamo se 250. obletnici Narodne in univerzitetne knjižnice. V četrtek zvečer je dobil Denis Škofič Cankarjevo nagrado za pesniško zbirko Tuskulum. Kaj bomo gledali in kaj se bo dogajalo na 59. Borštnikovem srečanju v Mariboru - začne se v ponedeljek, vemo pa že, da dobi Borštnikov prstan igralec Branko Šturbej. Pogledamo v Muzej sodobne umetnosti Metelkova, tam je razstava Ozvezdja mnogoterih želja: Ob vzhodnem obzorju, in v Etnografski muzej v Ljubljani na razstavo Azija sredi Ljubljane. Spremljali smo simpozij ob stoti obletnici rojstva umetnostnega zgodovinarja profesorja Naceta Šumija.

Nagrada skupine OHO, ki jo podeljuje zavod P.A.R.A.S.I.T.E., je že vrsto let naša osrednja nagrada za mlade umetnike in umetnice. Čeprav je dosežek že uvrstitev med nominirance, ki jih izbere mednarodna žirija, pa je bil medijske pozornosti doslej deležen predvsem nagrajenec, ki so ga razglasili ob odprtju razstave. Potem ko žirija izbere nominirance, imajo ti namreč približno dva meseca časa, da pripravijo nova umetniška dela za razstavo. Letos so to nekoliko spremenili – razstava del Maje Bojanić, Lucije Rosc, Dominika Štibernika in Nežke Zamar je že na ogled, kdo pa je prepričal žirijo, bo znano ob zaprtju.

Začenjamo s podporo prizadevanjem slovenskih založnikov proti krčenju javnih sredstev za knjigo, ki jo je izrazilo evropsko združenje založnikov. Nezadovoljstvo večjega dela slovenskih založb izhaja iz rezultatov štiriletnega razpisa in pričakovanja, da bo po gostovanju Slovenije na knjižnih sejmih v Frankfurtu in Bologni, slovenska knjiga deležna večje podpore. V Atriju ZRC so odprli fotografsko razstavo Po Deželi stečkov, skrivnostnih srednjeveških nagrobnikov na območju Bosne in Hercegovine, na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji. Slovenski etnografski muzej 60-letnico Muzeja neevropskih kultur v Goričanah obeležuje z razstavama Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti in Popotovanja spominov preko krajin Alžirije v 60. letih 20. stoletja. V Centru in galeriji P74 pa na skupni razstavi predstavljajo nominiranke in nominiranca za nagrado skupine OHO: letos so to Maja Bojanić, Lucija Rosc, Dominik Štibernik in Nežka Zamar. Končujemo z Gibanjem za pravice Palestincev, ki ob obletnici nakbe pripravlja serijo dogodkov Svobodna Palestina.

32-godišnji Hedayat Osyan je izbjegao iz Afganistana prije 15 godina, ali je u Australiji izgradio uspješan biznis pomažući drugima. Za svoj rad dobio je nagradu “Les Marry”, priznanje koje izbjeglicama zajedno dodjeljuju UNHCR i SBS za doprinos australijskom društvu. Hedayat Osyan pomogao je mnogim svojim zemljacima - izbjeglicama da se zaposle, da ostvare poznanstva i da se društveno angažuju u zajednici.

Gospoda sta kot loterijska srečka: veliko pričakuješ, redko dobiš … pa še, ko dobiš, je rahlo grenkega priokusa

V Peterlinovi dvorani v Trstu so v ponedeljek, 8. aprila 2024, podelili nagrado Vstajenje za leto 2023, in sicer jo je prejela literarna ustvarjalka Majda Artač Sturman za pesniško zbirko Strehe, ki je izšla lani pri Založništvu tržaškega tiska in za svoj dosedanji opus v celoti. Majda Artač Sturman je občutljiva opazovalka dogajanja, v katerem odkriva svetle in temne plati življenja, njena specifika pa je v globoki želji, da bi osmislila to, kar bi lahko preprosto imenovali “vsakdanjik”. Čeprav ji tudi velike teme niso tuje, je prava mojstrica v opisovanju drobnih stvari, celo predmetov, ob katerih se rada zaustavi in razprede zanimive ugotovitve z izbranimi, domiselnimi in bogatimi verzi. Njen odnos do jezika se kaže tudi v skrbnem izboru besed in iskanju primerne zvočnosti. Sredi razbitosti današnjega sveta je njena vera v besedo, pesnjenje, ustvarjanje – oaza miru in varnosti. Komisijo literarne nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.

Doktori u Hrvatskoj čine čuda uprkos oskudnim uslovima.Razdvajanje sijamskih bliznakinja, (re)transplantacija srca, jedinstveni i revolucionarni zahvati koji se do sada nisu radili nigde u svetu. Koleginica Petra Švarc nam predstavlja uspehe lekara, a jednom od njih, prof. Dinku Vidoviću u Kelnu će biti uručena nagrada za uspešno rešen najizazovniji i najzahtevniji hirurški slučaj u svetu. U razgovoru sa Borisom Rabrenovićem, prof. Vidović objašnjava i koje kvalitete mora da ima vrhunski hirurg. Von Boris Rabrenovic.

Svet slovenskih organizaciji in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov zbirata predloge za nagrado Pavle Merkù 2024, in sicer za izjemne dosežke na zborovskem področju med pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji. Nagrada je namenjena skladateljem in dirigentom, pevcem, raziskovalcem in kulturnim delavcem z vidnimi dosežki v državnem in mednarodnem merilu, ki so pripomogli k razvoju in širši prepoznavnosti deželne zborovske dediščine. Starostnih omejitev ni, kandidat za nagrado pa mora biti še dejaven. Organizaciji želita z njo ovrednotiti velik potencial, ustvarjalnost in dosežke protagonistov zborovskega področja, z zavestjo o bistveni vlogi te dejavnosti v celotni zgodovini slovenske skupnosti v Italiji. Razpis je objavljen na strani Sveta slovenskih organizacij, predloge zbirajo do 4. marca, podelitev bo na dan Evrope, 9. maja. Prvi dve izvedbi bienalne nagrade sta ovrednotili zasluge skladatelja Patricka Quaggiata in dirigenta Hilarija Lavrenčiča, predlagatelji pa so lahko društva, zveze, neformalne skupine, posamezniki, ki se ukvarjajo s kulturnimi dejavnostmi, kot tudi sami kandidati.

Da je domača beseda, beseda materinih uspavank, beseda najbolj intimnih misli del najglobljega bistva človeka, je spoznanje, ki ga zmorejo le redki plemeniti ljudje. Renzo Calligaro ga je zmogel in to spoznanje kot dragoceni dar že desetletja deli s svojimi župljani v Zavarhu in Bardu. Z izborom nas komisija za Černetovo nagrado ponovno opominja na posebno vrednost Benečije in na pomen strpnega sožitja na obmejnih območjih. Tako je ob izročitvi 36. Černetove nagrade pred dnevi v Bardu dejala državna sekretarka v Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. 79-letni župnik Calligaro je nagrado prejel, ker si je prizadeval za odpravo krivic, ki jo je prebivalcem Terskih dolin povzročila videmska škofija po združitvi Italije, ko je bila uporaba narečne slovenščine izrinjega iz verskega življenja in potisnjena le v domačo sfero. Župnik je bil zaradi svoje predanosti uporabi narečja tudi v liturgiji celo tarča groženj. Nekateri župljani so šli tako daleč, da so protestno zapustili cerkev. Toda Calligaro je vztrajal pri ohranjanju tradicije. Skozi leta je nenehno spodbujal svoje župljane, naj cenijo svoje korenine in kulturo kot dar, ki ga prejmejo neposredno od zgoraj. Na štefanovo, ob izročitvi Černetove nagrade, pa je bilo v cerkvi sv. Jurija po poročanju Iva Jevnikarja posebno božično ozračje. Pri maši je ob petju v italijanščini in slovenščini za glasbeno spremljavo skrbel manjši domači instrumentalni ansambel, knjižna slovenščina in tersko narečje pa sta se slišala tudi med molitvami, berili in pridigo. Krajšo slovesnost po maši je vodila Erika Jazbar, tako kot Jevnikar članica komisije pri Knjižnici Dušana Černeta v Trstu, ki podeljuje nagrado. Utemeljitev nagrade in oris njenega pomena ter delovanja Knjižnice je podal predsednik Tomaž Simčič. Ob diplomi je nagrajencu čestitala tudi nečakinja Dušana Černeta Ana Marija Prijatelj. V imenu župljanov je nagrajencu v domačem narečju čestital Igor Černo. Župnik Calligaro, ki se je ganjeno zahvalil za vse pozornosti, pa je izrazil željo, da se na diplomo doda zapis, da si nagrado zaslužijo tudi drugi pričevalci slovenstva, v prvi vrsti Igorjev oče, zaslužni terski buditelj prof. Viljem Černo, in pa preganjani duhovnik Arturo Blasutto. Kako so to popravili, si poglejte na fotografiji, ki je objavljena na naši spletni strani.

Osrednje kulturno-umetniško dogajanje je v znamenju nagrad, v tem tednu so namreč podelili nagrado Mira, Jermanovo nagrado, nagrado Slovenske sekcije IBBY in nagrado bert za življenjsko delo, ob tej priložnosti predstavljamo nagrajenke in nagrajenca, obiskali pa smo tudi razstavi Vizije so 18: Gentrifikacija v Galeriji Kresija v Ljubljani ter Črte, ki jih rišemo v Galeriji Fotografija, ki zdaj deluje v novem Centru Rog.

Mađarska naučnica Katalin Karikó i američki kolega Drew Weissman dobitnici su Nobelove nagrade za medicinu 2023. Švedsko tijelo koje dodjeljuje nagrade kaže da su njih dvoje značajno doprinijeli neviđenoj stopi razvoja mrna vakcine tokom jedne od najvećih prijetnji čovječanstvu u modernom vremenu. Upoznali su se prije dvadesetak godina kod kopir-aparata na Univerzitetu u Pensilvaniji.

Ko se končuje eno najbolj zanimivih poletij v zadnjih desetletjih, se začenja ena najmanj zanimivih sezon naše skromne oddaje. Podoba je namreč ta, da je šlo v teh nekaj tednih, ko se nismo slišali, vse narobe. Oba redna poslušalca bosta ponoreli svet modro pripisala pomanjkanju naših poglobljenih analiz. Tako danes kot uvod in v slogu svetle tradicije mozaičnega programa naše radijske hiše nekaj pogledov prek ramena. Najbolj so nas poleti zaznamovala neurja. Ob iskrenem sočustvovanju z vsemi poplavljenci in posredno ter neposredno prizadetimi prebivalci te države moramo iz katastrof potegniti tudi nekaj manj običajnih zaključkov. Hočemo povedati, da v vsaki katastrofi ni nekaj dobrega – kot pravi slovenski pregovor – temveč je v njej dobra mera cinizma sodobne civilizacije. Najbolj pritlehno je okoriščanje s katastrofo; od malih lopovov, ki jih tudi v izrednih razmerah toleriramo znotraj kazenskega zakonika, do poniglavih izkoriščevalcev človekoljubne pomoči. Ob tem pa, spet cinično obarvano, sledimo mehanizmom delovanja slovenske politike. Mimogrede; ker lahko delovanje politike med katastrofo imenujemo tudi »katastrofalna politika«, se je slovensko politično življenje v preteklih juliju in avgustu prvič poimenovalo z ustreznim nazivom. Drugače pa se je slovenska politika ob katastrofi poenotila in to z velikim pompom tudi objavila. Iz tega je izšlo dvoje: slovenska politika potrebuje katastrofo, da se poenoti … Nihče pa ni pomislil ali problematiziral, da je v preteklosti neenotna slovenska politika zaradi večnih razprtij sama povzročila katastrofo. Neenotnost in prepiri političnih elit so nad uboge Slovence že kdaj v preteklosti spustili nadloge, ki so po obsegu škode celo presegale tokratne poplave. Kot primer lahko recimo omenimo denacionalizacijsko zakonodajo! Drugi, milo rečeno nenavaden izkupiček katastrofalnih poplav pa je dejstvo, da je vladi podpora narasla. Nagrada, ker se je ob neurjih ustrezno odzvala, pravijo analitiki. Tudi če jim verjamemo, pridemo do precej nenavadne tehtnice, ki meri priljubljenost trenutne vlade. Se pravi da podpora vladi pade, ko ima partnerica ali pač priležnica predsednika vlade nenavadne poglede na biotsko raznovrstnost, podpora vladi pa naraste, ko zalije pol Slovenije. Ob stotinah izkazov človeške solidarnosti pa ni bilo natančneje poročano, kaj je ob tej povodnji počela slovenska gospodarska elita. Kot govori urbana legenda, je ljubljanska aristokracija v sedemdesetih ob napovedi vesoljnega potopa kampirala na Šmarni gori, ki bi naj ostala nad vodo. Mogoče pa so tokrat nepremičninsko magnati preživeli v kakšni zapuščeni hali, kjer so zadnjih nekaj mesecev gradili orjaško barko, na katero so vzeli po dva od vsake vrste. Novica, ki je šla poleti vsled prej opisanih dogodkov skoraj povsem mimo, pa je tista, ki govori, kako je bivši slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice kršil človekove pravice. Naš član sodišča, ki skrbi za to, da se na stari celini vsaj deklarativno upoštevajo osnovne civilizacijske paradigme, se je namreč ujel v neznosno lahkost tvitanja in je po medmrežju širil nestrpnost do Judov. "Ena doza antisemitizma na dan prežene zdravnika stran!" Nakladanje vsevprek po medmrežju je sicer splošno priznana norma našega časa, a ker je bila tokrat vpletena oseba delegirana na enega moralno najbolj občutljivih položajev znotraj Evrope, ki ga je z javnimi objavami posledično oblatila, bi morali končno razmišljati, komu vse v Sloveniji dovolimo, da se giblje zunaj rezervata. Ker v zadnjih letih pa se je res nabralo: pijani in zmikavtski diplomati, momljanje med predstavitvijo za položaj v Evropski komisiji, evropski poslanci kot cvetober slovenske politične delitve … in še bi lahko naštevali. Na srečo imamo slovenski šport, ki ne le blesti na mednarodnih tekmovališčih, temveč tudi lošči ugled države, ki bi brez njega kaj hitro korodiral. Na mednarodnem prizorišču pa ne moremo mimo rusko-ukrajinskega konflikta, ki se je v parafrazi ene izmed epizod »Vojne zvezd« spremenil v »Vojno dronov«. V kateri agresorjem ne kaže dobro, branilci pa tudi ne napredujejo – če povzamemo analize vojaške stroke. Kar pa je najbolj zanimivo; navade ruskih dronov, ki strmoglavljajo nad ukrajinskim ozemljem, se je nalezel tudi ruski dron, ki je strmoglavil na luno. Uspelo pa je tam pristati indijski napravi in vsi tisti, ki smo pred leti investirali v parcele na temni strani lune, bomo končno bolj natančno videli, kakšna zemljišča smo kupili. Toliko za uvod. Kot poročajo, pa nas tako ali tako čaka vroča politična jesen. Naj bo tudi suha.

Opolnoči je začel veljati referendumski molk pred jutrišnjim glasovanjem o zakonih o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija. Do zaprtja volišč jutri ob 19-ih so prepovedane vse dejavnosti, ki bi volilce nagovarjale h kakršnemu koli glasovanju. Druge teme oddaje: - Evropski notranji ministri podprli akcijski načrt za upravljanje migracij v Sredozemlju - Unija bo Ukrajini z dobavo električnih generatorjev pomagala pri energetski oskrbi - Nagrada čuvaj za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva Sonji Grizila

Dobitniki letošnje Nobelove nagrade za mir so Aleš Bjaljacki, beloruski zagovornik človekovih pravic v zaporu ter organizaciji za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Kot navaja Nobelov odbor, so nagrajenci s svojim doslednim prizadevanjem za humanistične vrednote, z bojem proti militarizmu in zavzemanjem za načela prava oživili vizijo o miru in bratstvu med narodi. V oddaji tudi: - Voditelji Evropske unije še neenotni glede posega na trg energentov in vzpostavitev regulacije cen - Fides zadovoljen z začetkom pogajanj o stavkovnih zahtevah - Umrl je skladatelj Jure Robežnik, velikan zlate dobe Slovenske popevke

Prošlog vikenda Viktorijsko-hrvatska gospodarska komora održala je dodjelu nagrada za sudionike STEM projekta. Svi sudionici su radili na rješavanju stvarnih problema u znanosti, tehnologiji, inženjerstvu i matematici.

Na bencinskih servisih ob avtocestah bo od danes cena dizelskega goriva nižja. Vlada je namreč začasno ukinila prispevka za učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije. Ukrep velja od polnoči, od naftnih trgovcev pa v dnevu ali dveh pričakuje znižanje marž na avtocestah, da bi se cena dizla približala tisti zunaj avtocestnega obroča, ki je 1,85 evra za liter. Medtem ko so vladni ukrepi nekoliko pomirili avtoprevoznike, pa nezadovoljni ostajajo kmetje. O tem, s katerimi ukrepi omiliti posledice draginje, se bodo danes pogovarjali na kmetijskem ministrstvu. Drugi poudarki oddaje: - Ukrajina in Moldavija dobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, Bosna in Hercegovina kljub številnim pozivom še ne. - V Združenih državah presenetila odločitev vrhovnega sodišča: v zvezni državi New York dovoljenja za nošenje pištol v javnosti niso več potrebna. - Nagrada krésnik za najboljši roman preteklega leta v roke Romanu Rozini za delo Sto let slepote.

Nagrada Ite Rine je poimenovana po prvi slovenski filmski zvezdi. Ta se je rodila v Divači kot Ida Kravanja in se v dvajsetih letih 20. stoletja povzpela med največje zvezde nemškega in češkoslovaškega filma. Silva Čušin, letošnja prejemnica nagrade, poimenovane po Iti Rini, ima za seboj bogato gledališko in filmsko kariero. Na festivalu so zapisali, da njene igralske stvaritve »podirajo negativne stereotipe slovenske filmske igre«, saj na platnu vedno deluje »naravno, prepričljivo, živo in nepredvidljivo«. V ljubljanskem Kinodvoru pa so v ponedeljek premierno prikazali Trohnenje 2022 Toma Križnarja in Bojane Pivk Križnar, ki sta v Sudanu, natančneje v Nubskih gorah in ob Modrem Nilu, pred leti naletela na bolnike z gobavostjo. O bolezni in razlogih, zaradi katerih tam oboleli ljudje še vedno umirajo, šeprav je ta bolezen že davno ozdravljiva, sta posnela dokumentarni film. Ocenjujemo tudi druge filme s kinosporeda: Luzzu, Triumf in Jurski svet.

Zdravo. Tokrat se pomudimo na leteči zabavi, kjer se znajde tudi Rory - nagrada za najbolj brezzvezno rabo besede "fuk" v resnem scenariju, pa seveda Artur, Frod, Slarty in Trillian, ki je tam v spremstvu boga groma, torej samega Thora. Pred poglavjem obelodanimo poslovno idejo št. 7205: to je čezoceanski leteči žur (na avionu) ali pa leteča žurka, ki pride na dom - do bloka ali hiše - in odvaža ali dovaža žurerke in žurerje. V samem pogovoru o poglavju ugotovimo, da ima hiša ponavadi štiri vogale (in da žena podpira tri), da Artur uporablja brisačo podobno, kot se uporabljajo očala Džoo Džanta 200, ali podobno kot se uporablja brisača pri obrambi pred traalskim hroščatim krvolokom. Ford in Slarty ugotovita, da za vstop na letečo zabavo potrebuješ alkohol. Artur ugotovi, da je vesolje dosti staro, da bo pol ure, medtem ko bo on na zabavi, pazilo samo nase. Sklenemo, da je žur kot služba ... čisto navadna služba in da je zabava na koncu smrtno ranjena. Vap. Povemo še, da Artur proti strašnemu Thoru izvede "A se greva v'n zmen't?" manever. Tako uspešno, da Thoru ostane le še ... pečinaobešalnik. Zapiski so na opravicujemo.se ... Hvala ker nas poslušate, podpirate in sledite. Povsod smo @opravicujemose ...

Slovensko avstralsko akademsko društvo (SAAA) in Društvo za slovenski jezik in kulturo Queensland (SLCA) podeljujeta štipendije za učenje slovenščine preko spleta. Dr. Jurij Karlovšek je član odbora SAAA in zastopnik za Queensland. Za našo oddajo je spregovoril o sami štipendiji in prijavah. Več informacij in prijavnico dobite na spletni strani SAAA: https://saaa.si/tender-for-slca-saaa-slovene-language-award-2021/

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Wolt kućna dostava: https://wolt.com/en/discovery (iskoristite kod AGELAST prilikom prve porudžbine i ostvarite 400rsd popusta na kućnu dostavu) Hooloovoo: 1. Sajt: https://hooloovoo.rs/ 2. Instagram: https://www.instagram.com/hooloovoo.rs/ 3. Facebook: https://www.facebook.com/hooloovosoftware Sheriff Woodworking Shop: https://www.instagram.com/sheriff_woodworkshop/ Dubravka Stojanović, istoričarka, magistrirala 1992 („Srpska socijaldemokratska partija i ratni program Srbije 1912-1918“), doktorirala 2001 („Evropski demokratski uzori kod srpske političke i intelektualne elite 1903-1914“) na Filozofskom fakultetu u Beogradu. Od 1988. do 1996. radi u Institutu za noviju istoriju Srbije, pa prelazi na Odeljenje za istoriju Filozofskog fakulteta u Beogradu, gde 2008. postaje vanredna, a 2016. redovna profesorka na katedri za Opštu savremenu istoriju. U saradnji sa Centrom za antiratne akcije 1993. radi na projektu analize udžbenika. Sa Milanom Ristovićem piše i uređuje školske dodatne nastavne materijale „Detinjstvo u prošlosti“, nastale u saradnji istoričara svih zemalja Balkana, koji su objavljeni na 11 jezika regiona. Kao potpredsednica Komiteta za edukaciju Centra za demokratiju i pomirenje u Jugoistočnoj Evropi iz Soluna, urednica je srpskog izdanja 6 istorijskih čitanki za srednje škole. Dobitnica je odlikovanja Nacionalnog reda za zasluge u rangu viteza Republike Francuske. Knjige: Iskušavanje načela. Srpska socijaldemokratija i ratni program Srbije 1912-1918 (1994), Srbija i demokratija 1903-1914. Istorijska studija o “zlatnom dobu srpske demokratije” (2003, 2019) – Nagrada grada Beograda za društvene i humanističke nauke za 2003; Srbija 1804-2004 (sa M. Jovanovićem i Lj. Dimićem, 2005), Kaldrma i asfalt. Urbanizacija i evropeizacija Beograda 1890-1914 (2008), Ulje na vodi. Ogledi iz istorije sadašnjosti Srbije (2010), Noga u vratima. Prilozi za političku biografiju Biblioteke XX vek (2011), Iza zavese. Ogledi iz društvene istorije Srbije 1890-1914 (2013), Rađanje globalnog sveta 1880-2015. Vanevropski svet u savremenom dobu (2015) i Populism the Serbian Way (2017). Deklaracija o odbrani istorije: https://kojeprvipoceo.rs/deklaracija/ Podržite borbu protiv istorijskog revizionizma svojom simboličnom donacijom. Donacije možete uplatiti na račun: 170-0030039599000-25, Unicredit bank Serbia ad. Knjige o sećanju i izmišljanju tradicije: https://www.bibliotekaxxvek.com/ Novosti iz prošlosti: http://www.bgcentar.org.rs/bgcentar/wp-content/uploads/2014/01/novosti-iz-proslosti-radina-vueti.pdf Multiperspektivni zajednički udžbenici istorije: https://www.facebook.com/cdrsee/posts/download-our-joint-history-project-books-and-evaluate-them-on-our-website-we-wil/492215447482193/ Regionalni sajtovi istoričara: https://historiografija.ba/ i http://www.historiografija.hr/ Sajt za savremenu nastavu istorije: https://udieuroclio.edu.rs/ Od sada, Agelast podcast se nalazi na novom hosting serveru, Sounder.fm: https://agelast.sounder.fm/episode/dragan-ilic-budjenje Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/hr/podcast/agelast-podcast/id1491801273 Google Podcast: https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGVyLmZtLzk3NzQvcnNzLnhtbA Spotify: https://open.spotify.com/show/3sOZsnaYarGlNfgliDRUD1 PodcastRS: https://podcast.rs/ Deezer: https://www.deezer.com/us/show/1710542 Anchor: https://anchor.fm/galeb-nikaevi-hasci-jare Stitcher: https://www.stitcher.com/show/agelast-podcast Castbox: https://castbox.fm/channel/3620282 TuneIn: https://tunein.com/podcasts/Media--Entertainment-Podcasts/Agelast-podcast-p1390316/?topicId=159441590 Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run/ Marko Ignjatović: nema instagram.