Podcasts about dravi

Potem ko je dolgotrajna oskrba več deset let vedno obležala v predalih, se zdaj z njeno uvedbo zastavljajo številna vprašanja o njenem uresničevanju. Kaj bo prinesel največji premik na področju socialnega varstva v zgodovini države, kdaj bodo dostopne katere pravice, kdo bo do njih upravičen, kako bodo rešili vprašanje pomanjkanja in nagrajevanja kadra? Kaj najbolj skrbi ljudi?Gost v studiu je bil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Poslušajte še:  Po desetletjih neuspešnih poskusov v Sloveniji uvajamo dolgotrajno oskrbo, pri čemer pa se pojavlja kar nekaj začetnih težav. Gorazd Rečnik je v Radljah ob Dravi preveril, kako so pripravljeni na začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe tudi na domu. Poslušaj reportažo tukaj.

V Radljah ob Dravi se je začel festival Ars fest, ki bo trajal do konca avgusta. V studiu Prvega smo gostili umetniškega vodjo festivala, tudi skladatelj in dirigenta, Izidorja Leitingerja.

Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je pomagalo uresničevati projekt tam, kjer je bilo treba v prepričevanje in prizadevanja vložiti nekaj več truda. Vse od leta 2016 ga je vodil Leo Kremžar, nekoč župan občine Miklavž na Dravskem polju, od minulega torka pa mu predseduje mag. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi. V oddaji smo skupaj z Urošem Rozmanom, direktorjem RRA Koroška spoznali delovanje in uspehe partnerstva ter izvedeli, kako se projekt nadgrajuje in kaj mu bodo v najbližji prihodnosti še dodali.

Sogovornica v tokratni oddaji, Ivana Hauser, je prav v ponedeljek praznovala lep življenjski jubilej: 80 let! Še sama se čudi, pravi, saj ima še kup načrtov in idej. A življenje ima svojo pot in veliko zavojev je prehodila tudi sama. V nekem obdobju se je odločila, da bo to pot razkrila tudi drugim, lotila se je pisanja; k temu jo je nagnila predvsem bolezen njenega zdaj pokojnega moža. Želela je opisati izkušnjo družine, v katero zareže Alzheimerjeva bolezen. Vendar pa so se ob tem odpirale številne zgodbe njenega življenja in tako je pred časom izšla knjiga z naslovom Tri dediščine in astrodvojčka. V Radljah ob Dravi je Ivano Hauser obiskala Lucija Fatur. Gospa Ivana je pogovor začela z odlomkom iz knjige.

Letošnji maj je obarvan tudi spominsko, in sicer zaradi 80. obletnice konca druge svetovne vojne in 70. obletnice podpisa Državne pogodbe o obnovi samostojne in demokratične Avstrije (ADP). To soboto bo ob okrogli obletnici povojnega begunstva potekalo tudi romanje v Vetrinj in Špital ob Dravi. Sveto mašo v vetrinjski cerkvi, v bližini nekdanjega begunskega taborišča, bo daroval krško-celovški škof dr. Jože Marketz, prepeval bo pevski zbor iz Sel na Koroškem. Po maši bo recital iz »Maše za vstajenje Slovencev« avtorja Toneta Rodeta. Romarji bodo obiskali tudi Špital ob Dravi in si ogledali nekaj krajev in pomnikov, ki so povezani s povojnim begunstvom.

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka.

Ob Prešernovem prazniku smo tudi sobotno turistično oddajo obarvali malce kulturno. Najprej smo se ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in preverili, kakšne vsebine letos ponujajo tam, nato smo obiskali nadžupnijo Svetega Jurija, ki pomembno prispeva k turističnemu utripu našega najstarejšega mesta ob Dravi. Naslednjih nekaj sobotnih dopoldnevov pa bomo potovali po Iraku.

Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slovenščini, glasbi in družbeni klimi.

V sobotni turistični oddaji smo se ozrli na poletno sezono v Mariboru – turistični delavci v mestu ob Dravi beležijo zmerno rast števila gostov. Obiskali smo priljubljen cilj družinskih obiskov, arboretum Volčji potok, in odpotovali v daljne kraje, v Armenijo in Gruzijo

Drugi poudarki oddaje: - Selnica ob Dravi ponosna na nov, lesen in nič-energijski vrtec. Nova vrtca tudi v Lovrencu na Dravskem polju in Šmihelu pri Pivki. - V Ajdovščini zbrani mladi astronomi, v Sečjem selu pri Vinici mladi filmarji. - Na letališču Portorož ugotavljajo, da bo letošnja sezona povprečna. Vlagali bodo, želja je tudi daljša letališka steza.

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Vrhunac vodenog vala na Dravi i Dunavu prolazi Osječko-baranjskom županijom. U Splitu je održana "pro life" manifestacija Hod za život. Na ulice su izašli i borci za prava žena. Nepodržavanjem Grad Zagreb ne diskriminira Hod za život, potvrdio je Županijski sud u Zagrebu.

Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.

Tako v Fidesu kot na vladi obžalujejo neuspeh mediacije; glede razlogov pa vsaka stran prst usmerja v drugo. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha vlada trmasto vztraja pri svojih izhodiščih in se noče premaknit. Vladni pogajalec Denis Kordež je medtem zavrnil navedbe Fidesa, da vladna stran ni imela nobenih izhodišč za približevanje, ampak ta ostajajo enaka; da je dogovor možen le v okviru celotnega javnega sektorja, saj je del, ki je že bil opravljen s sindikati javnega sektorja lahko ogrožen s kakršnimikoli parcialnimi dogovori. Medtem se stavka omenja tudi v policijskih vrstah. Druge teme: - V Središču ob Dravi obisk ministra ni ohladil odpora lokalne skupnosti do azilnega centra - Parlamentarni odbor prižgal zeleno luč predlogu za posvetovalni referendum o evtanaziji - Reka Ural blizu mesta Orenbrug je bliskovito narasla; oblasti pozivajo k evakuaciji

Po mnenju predsednika SLS Marka Balažica njihova lista za evropske volitve med vsemi do sedaj znanimi še najbolj vključujoča.Tonin pred programsko konferenco NSi izjemno kritičen do delovanja aktualne vlade.Janša v Središču ob Dravi: sklep vlade o postavitvi začasnega azilnega doma je šokanten. Vlada naj raje postavi bližje zahodni meji.Maratonska zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ o spornem kanalu C0.Reka Meža po avgustovski ujmi hudo onesnažena. Ribiči opozarjajo, da ribe v reki še leta ne bodo užitne.Izrael po posredovanju ZDA napovedal odprtje novih poti za dostavo pomoči v Gazo.Vreme: Pretežno jasno bo, temperature celo do 28 stopinj.Pred svetovnim dnevom zdravja so v prestolnici in Velenju obiskovalci lahko opravili brezplačne meritve in prejeli zdravstvene nasvete.Od danes trideset prvih petkov trideset svetih maš za naše slovenske mučence, ki so v postopku za blažene.Začetek meseca slovenske zastave: odkritje novega spominskega obeležja na Trgu republikeŠport: Roglič, Vingegaard in Evenopoel po skupinskem padcu odstopili na dirki po Baskiji.

Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

Na včerajšnjem protestnem shodu zahtevali odstop vlade; naslednja budnica bo 9. junija.Zbor za prihodnost o temah, ki jih vlada z željo ostati na oblasti, a brez vizije, zanemarja.Šesti dan Radijskega misijona o ponižnosti in prisotnosti Marije v Cerkvi.Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije za mešane policijske patrulje na mejah.Voditelji EU za začetek pristopnih pogajanj Bosne in Hercegovine z EU.Vladimir Putin se je odločil, da se bo posebna operacija odselj imenovala vojna.Ljubljana gosti skupščino Evropskega združenja zdravniških organizacij.V Središču ob Dravi napovedali upravni spor zaradi načrtovanega azilnega doma.ŠPORT: Nika Prevc sinoči dvignila veliki kristalni globus; danes tekma na velikanki. Vreme: Danes še sončno. Jutri bo oblačnost naraščala, od severa pričakujemo padavine.

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

V zdravniškem sindikatu Fides so izrazili presenečenje nad današnjo vladno odločitvijo o sprejetju spremembe zakona o zdravniški službi. Po prvem mediacijskem sestanku so namreč sklepali, da želi tudi vladna stran s pomočjo mediatorjev vsebinsko čim prej rešiti stavkovne zahteve. Kot so zapisali v Fidesu, pa vse kaže, da jim je ob tem prikrivala dejstvo, da pripravljajo zakon, ki bo zdravnikom zdaj in v prihodnje močno omejil pravico do stavke. Druge teme: - Župani treh občin ob spodnji Dravi državnemu zboru predali peticijo proti začasnemu azilnemu domu v Središču ob Dravi. - Irski premier Leo Varadkar po sedmih letih vodenja države napovedal odstop. - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Kataloniji znova brez konkurence; tekmece je potolkel tudi na kraljevski etapi.

V turistični oddaji smo se ustavili v Selnici ob Dravi. Kot že ime pove, leži občina v Dravski dolini, ob reki, ki je igrala pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in samem razvoju kraja. Ta je že od nekdaj znan po pridelavi sadja, zlasti jabolk. V nadaljevanju popotniške zgodbe pa sta Julija in Ajda z nami delili še nekaj vtisov s potovanja po Evropi.

Milan Razdevšek je po maturi na gimnaziji v domačem Slovenj Gradcu v Mariboru postal študent kemije. Že v okviru prve zaposlitve v blagopokojnem podjetja Talis se je po spletu naključij iz tehnologa prelevil v tržnika. To znanje mu je bilo v oporo tudi sredi osemdesetih let, ko se je priključil prizadevanjem za pospeševanje turizma v Mariboru. Sodeloval je pri zasnovi in izvedbi številnih prireditev, ki so skozi desetletja postale zaščitni znak mesta ob Dravi. Eno takih je silvestrovanje na prostem, ki se je kljub slabim napovedim črnogledih opazovalcev prvič odvilo leta 1989, bilo prvo v Sloveniji in postalo tradicionalno. Kot direktor zavoda za turizem se je danes upokojeni Milan Razdevšek izkazal tudi ob prenovi Hiše stare trte, ki je poldrugo desetletje ostajala zaprta za obiskovalce.

Končanje premirja v Gazi je katastrofa za tamkajšnje civilno prebivalstvo, opozarjajo Združeni narodi, ki še vedno upajo, da bi se lahko dogovorili o obnovitvi premirja. Od jutra, ko je izraelska vojska obnovila bombardiranje, iz enklave poročajo, da je bilo v nekaj urah ubitih več kot 50 Palestincev, največ žensk in otrok. Tudi Hamas je sporočil, da je proti Izraelu izstrelil več raket. Drugi poudarki: - Na podnebnem vrhu v Dubaju Guterres pozval k ustrezni obdavčitvi izpustov ogljikovega dioksida. - Premier Golob naj bi imena treh novih ministrskih kandidatov kmalu vložil v državni zbor. - Odobren evropski denar za zmanjšanje poplavne ogroženosti ob Dravi, Dravinji in Polskavi.

Z direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor Nino Gostenčnik o jubileju ustanove na Glavnem trgu, hranjenju neprecenljivega gradiva, zgodovini mesta in željah za Maribor. Letos Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) proslavlja 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva v prostorih na Glavnem trgu. V svojih skladiščih hranijo tudi skoraj 800 let stare listine in s tem beležijo zgodovino mesta ob Dravi in njegove okolice. Na kavi smo se po številnih dogodkih, ki jih je PAM organiziral v letu jubileja - nekaj se jih bo še zvrstilo -, v Isabelli v Poštni ulici srečali z Nino Gostenčnik, direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor. "Pokrajinski arhiv je v strogem središču mesta, na Glavnem trgu, zato so lokali v naši bližini priljubljeni za obisk na kavi. Dobimo se v Living Roomu, Isabelli, v CLC, kava v Poštni ulici ali na Glavnem trgu je nujna vsak dan," je izbor lokala pojasnila zgodovinarka in arhivistka. Naročila je malo belo kavo. Pogovor preberite v Večeru ter na vecer.com/maribor Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

Vse se je začelo z veliko ljubeznijo in vnemo poznavalca in zbiralca mineralov Zmaga Žorža iz Radelj ob Dravi, ki je pošteno prečesal Pohorje in Kozjak. Sled do davno tega zaprtega rudnika na Remšniku, kjer so pred dobrim stoletjem in pol natopili še okoli 70 kg srebra na leto, je odkril v graških arhivih. Tako je bila odrta pot do izjemnega bogastva mineralov. Ti so na ogled v muzeju na Remšniku. Tja nas bo popeljala Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Stane Kocutar.

Z Izo Beširević, najboljšo študentko Univerze v Mariboru, o nagradi, ki jo je prejela, magistrski nalogi o svobodi medijev v EU, pravici do odklopa, osnovnem poznavanju prava, študentskem življenju v Mariboru in željah za mesto ob Dravi. "Eden od profesorjev nam je v prvem letniku prava rekel, da smo si izbrali poklic, zaradi katerega nas ljudje ne bodo marali. Nekateri zelo spoštujejo pravniški poklic, spet drugi imajo odklonilna stališča, sploh do vodilnih pravnikov in sodnikov. Gre za poklic z družbeno odgovornostjo, ki je tudi zelo stresen. Treba se je znajti," razlaga Iza Beširević. Več preberite na vecer.com ter v Večeru Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

Kako se na Slovenskem odzivamo na naravne katastrofe in kako jih razlagamo? Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes? Nekatere katastrofe v preteklosti so spremenile slovensko pokrajino in njena naselja, razredčile prebivalstvo, preživele pa pahnile v revščino in trpko spraševanje, kaj je sporočilo preizkušenj za skupnost in posameznika. Opat Ivan iz Vetrinja na Koroškem je zapisal, da so leta 1338 z vzhoda prileteli roji kobilic, ki so v juliju in avgustu na Poljskem, Češkem, Ogrskem in Avstrijskem pa vse do Lombardije in Rena požrle vse, kar je vzklilo iz zemlje. Samo deset let pozneje, leta 1348, je močan sunek stresel dežele od Jadrana in Furlanije do Donave. Na Kranjskem in Koroškem je potres razdejal 26 mest, veliko cerkva in gradov, zlasti ob Dravi in Zilji. Porušeno zidovje je pokopalo ljudi in živino. Treslo se je 40 dni. Najhuje je bilo v Ziljski dolini, ko je eden izmed sunkov razklal goro Dobrač, pokopal sedemnajst vasi, zajezil reko Ziljo, potem pa so narasle vode potopile še deset naselij. Največ mrtvih je obležalo pod ruševinami Beljaka. Že leto zatem je udarila kuga in pomorila dve tretjini evropskega prebivalstva. Tistega leta je Boccaccio ustvaril Dekamerona, zbirko, v kateri je sto novel. Leta 1471 so Turki prvič pridrli v Ljubljano, porušili cerkev sv. Petra, nato pa pustošili in zasužnjevali še sto trideset let. Sredi beneških vojn, leta 1511, je silovit potres v Ljubljani zrušil osem mestnih stolpov in obzidje, podrl cerkve, samostane in druge zidane zgradbe in spremenil v ruševine večino tedanjih gradov; to je podobo slovenske krajine popolnoma spremenilo. V Idrijco je zgrmel del Kobalove planine, da je zajezila reko ter poplavila rudnik in mesto. Zadnja velika kuga, ki je izbruhnila leta 1644, je samo na širšem območju Celja pomorila več kot 10.000 ljudi. Prvi odziv nekoč in v začetku tega meseca, ko so deroče reke pustošile po Sloveniji, je bil enak: nesebična solidarnost. Ljudje so pomagali drug drugemu, oblasti so opravile svojo državniško dolžnost. Ozadje kataklizme so letos pojasnjevali vremenoslovci, hidrologi, urbanisti, gradbeniki in seveda politiki. Javnost pa se je v nasprotju s stališčem v preteklosti popolnoma odrekla duhovni razsežnosti kataklizme. V medijih so dobili mesto psihologi, sociologi in terapevti, vendar vsi ti ne morejo odstreti duhovnega sporočila. Vse razlage so ostale na površini, kajti psiha ni naše najgloblje bistvo. Z Jungom bi lahko rekli, da nas je kolektivno nezavedno opozorilo na naš napuh in odsotnost elementarne ponižnosti, zato smo v strahu, da bi se morali spremeniti, ignorirali Boga, ga zamolčali v sebi in javno, s tem pa se odmaknili od pravega zaporedja vprašanj.

Ker je Maribor najboljša kulinarična destinacija tega leta, namenjamo poleti pozornost gastronomiji. S poznavalci smo govorili o tem, ali si mesto s svojo ponudbo zasluži ta naziv in ali je preplet tradicije in sodobnosti prava pot za kulinarično promocijo mesta ob Dravi. V tej oddaji smo dodali še nekaj pogledov na to tematiko, zatem pa še zadnjič v nizu poletnih oddaj obiskali eno od tradicionalnih mariborskih gostiln – tokrat Vinsko klet Brigadir.

V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.

Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?V Mariboru se soočajo z zaskrbljujočim, približno 27 milijonov evrov težkim primanjkljajem v občinskem proračunu, spričo česar so mestne oblasti najprej napovedale drastično krčenje sredstev, ki jih namenjajo področjem sociale, mladih, športa in kulture, no, zdaj pa slišimo, da denar nekega dne sicer bodo izplačali, a slej ko prej šele takrat, ko bo proračunska luknja zakrpana. Nič kaj pomirjujoče napovedi, skratka. Kaj vse to pomeni za življenje v drugem največjem mestu v naši državi? Kako bo prizadeta ključna infrastruktura, ki ljudem omogoča, da polno izživijo svoja življenja? Bo urbani vrvež v štajerski prestolnici kratko malo ugasnil? Je pričakovati pospešen beg možganov iz mesta ob Dravi? In kaj lahko v teh razmerah storijo Mariborčanke in Mariborčani, ki jim ni vseeno, kaj se godi z njihovim mestom? Kako prebivalke in prebivalci sploh vidijo srednje- oziroma dolgoročni razvoj svojega mesta, če naj se le to ne spremeni v nekakšno spalno predmestje Gradca? To so vprašanja, ki smo jih pretresali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili: filozofinjo, raziskovalko na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij ter predavateljico na Doba fakulteti, dr. Karolino Babič, pa Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže, ene najbolj propulzivnih nevladnih organizacij s področja umetnosti, kulture in mladine v Mariboru, ter dr. Rajka Muršiča, predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, sicer strokovnjaka za antropologijo urbanih okolij. foto: Glavni trg, Maribor (Goran Dekleva)

Širši nabor storitev in večja dostopnost do njih ter čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju so v središču zakona o dolgotrajni oskrbi, je v predstavitvi poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem predlog zakona pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo. Na tej točki bodo vsi dobili informacije na enem mestu, je poudaril Maljevac. Drugi poudarki: - Državni zbor danes med drugim o urejanju položaj sodnikov, ki delajo tudi na mednarodnih sodiščih. - Moskva: paravojaška skupina Wagner bo predala težko orožje. - V Radljah ob Dravi se sprašujejo, kako bodo poskrbeli za zdravstveno oskrbo prebivalcev.

- Občine ob Dravi širijo turistično ponudbo - Naprodaj kamp Pivka jama in hotel Rakov Škocjan - V Murski Soboti se zvečer začenjajo Soboški dnevi

Gospa Ivana Hauser je izredno zanimiva sogovornica. Prihaja iz Radelj ob Dravi in jo zanima mnogo stvari, predvsem pa se, odkar je v pokoju, posveča pisanju. Življenje jo je popeljalo po mnogih poteh, ki pa so pokazale tudi svoje prepreke, a gospa Ivana Hauser jih je pogumno premagala. O najtežji izkušnji, Alzheimerjevi bolezni zdaj že pokojnega moža, je sklenila napisati knjigo. S svojo zgodbo bi namreč rada pomagala vsem, ki se spopadajo s to težko boleznijo.

Drugi poudarki iz oddaje: - Strategija prostorskega razvoja Slovenije zapostavlja manjše podeželske občine, opozarjajo v Spodnjem Podravju - V Nov mestu knjižni sejem z dolgoletno tradicijo -Bili smo na vaji za reševanje v predoru

V Razkošju v glavi je z nami Ivan Zakeršnik iz Dravske doline. Sredi vojne vihre je kot vojak dveh vojska dopolnil dvajset let in zaradi doživetega nikoli več ni želel slišati ničesar o orožju. Raje je gradil hiše in čebelaril …

V oddaji smo spregovorili o obnovi mariborskega Lenta in širšega območja ob reki Dravi, delovanju nakupovalnega središča Aleja, ki praznuje tretjo obletnico, povezovanju Parka Škocjanske jame, Kobilarne Lipica in Parka vojaške zgodovine Pivka in o obisku Soteske Vintgar.

V oddaji smo spregovorili o obnovi mariborskega Lenta in širšega območja ob reki Dravi, delovanju nakupovalnega središča Aleja, ki praznuje tretjo obletnico, povezovanju Parka Škocjanske jame, Kobilarne Lipica in Parka vojaške zgodovine Pivka in o obisku Soteske Vintgar.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila kulturologinja, podpredsednica društva Hiša in sodelavka Rajzefiberja Katja Beck Kos. Rušanka, ki rada odkriva dvorišča in zgodbe mesta ob Dravi, predvsem pa odpira vrata tistim, ki želijo te zgodbe spoznati. Zadnjih nekaj let se intenzivno ukvarja s kreativnim turizmom in pravi, da bi Maribor lahko bilo seksi mesto za mlade.

Stāsta arhitekts Pēteris Venckovičs Apbrīnojami, ka tikai kādus desmit gadus kopš Latvijas valsts dibināšanas un postošā pasaules kara Latvijas valsts uzskata par vajadzīgu un iespējamu atzinīgi novērtēt Latvijas Universitātes un tās profesoru lomu un ieguldījumu Latvijas izaugsmē ar zemes piešķīrumu iecienītā atpūtas vietā Koknesē. Pēc agrārreformas Bilstiņu muižas zeme tika sadalīta nelielos zemes gabalos, kurus piešķīra Universitātes mācībspēkiem vasarnīcu celšanai. Ēkas uzcēla tikai pieci profesori: valodnieki Jānis Endzelīns, Anna Ābele, Ernests Blese un  inženieris elektroķīmiķis Ernests Dišlers, kura brālis jurists Kārlis Dišlers jau bija iegādājies pašu Bilstiņu muižas dzīvojamo ēku. Lai arī jaunie īpašumi sagādāja to īpašniekiem ne mazums rūpju un izdevumu, tomēr bija brīnišķīgi vasarās uzturēties pussalā pie paša Pērses ūdenskrituma - tik lieliskā vietā ar skatu uz lielo Daugavas loku un Kokneses pilsdrupām. Kādi tad izvērtās šo piecu intelektuāļu un viņu izloloto māju likteņi? Trīs no viņiem bija tie, kas 1944. gada 17. martā parakstīja Latvijas Centrālās padomes memorandu ar prasību nekavējoties atjaunot Latvijas Republikas faktisko suverenitāti, un tie bija: Ernests Dišlers, Ernests Blese un Jānis Endzelīns. Ja brauksiet ekskursijā uz Bilstiņiem, tad pirmā vēsturiskā māja būs Ernesta Dišlera "Kalnsētas". Tolaik bija iegādājami tā saucamie paraugprojekti, kurus vēlāk, 1939. gadā, Hipotēku banka apkopoja un izdeva grāmatā "Norādījumi mazēku būvētājiem". Izskatās, ka arī šī ēka ir veidota, pamatojoties uz šādu divstāvu ēkas paraugprojektu. Staļina laikā Ernests Dišlers tika pazemināts no profesora par docentu un 1952. gadā aizsūtīts pensijā. Viņš mira Rīgā 1966. gadā un ir apglabāts Rīgas Meža kapos. Nākamā vēsturiskā māja, ko redzēsiet, būs no radzēm būvētā Bilstiņu muiža, ko 1632. gadā cēlis Kornēlijs Bilšteins – Kokneses pils un kara pārtikas noliktavas grāmatvedis. To 1928. gadā nopirka Ernesta brālis jurists Kārlis Dišlers – profesors, politiķis, rakstnieks un Rīgas pilsētas Domes un Saeimas deputāts, kurš mājai deva vārdu "Sauleskalns". 1941. gada 14. jūnijā kopā ar sievu izsūtīts, viņš pēc septiņiem gadiem atbēga uz Latviju, dzīvoja Siguldā, līdz 1949. gada beigās atkārtoti tika apcietināts un 1950. gadā izsūtīts uz Sibīriju. Miris 1954. gadā Poļevojes ciemā Krasnojarskas novadā. Viņa "Sauleskalns" pa to laiku piedzīvoja grūtas dienas. Tur bija iekārtots kaut kāds kantoris, viss izdemolēts. Tagad senā ēka ir Vijas Beļēvičas ģimenes īpašumā. "Sauleskalna" dārzā ir saglabājušās drupas no lapenes, kurā 1822.gadā ceļodams no Daugavpils atpūties ķeizars  Aleksandrs I. Tuvāk Pērses ragam atrodas valodnieka, tulkotāja un filoloģijas zinātņu doktora Ernesta Bleses celtā māja "Laimoņi". Pēc nepārbaudītām ziņām tā ir vienīgā no kolonijas mājām, kuru varētu būt projektējis arhitekts Pauls Kundziņš. Ernests Blese, kurš ir arī viens no Latvijas Universitātes dibinātājiem, 1944. gadā emigrēja uz Vāciju, un kopš 1946. gada bija ārkārtas profesors Maincas universitātē un slāvu valodas profesors Germersheimas augstskolā. Miris 1964. gadā Germersheimā. Māju šobrīd apsaimnieko viņa mazdēls Kārlis Blese. Arī tuvākā kaimiņiene – vasarnīcas "Guja" saimniece, valodniece, Endzelīna tuva kolēģe, eksperimentālās fonētikas pamatlicēja Anna Ābele – atstāja Latviju 1944. gadā kopā ar brāli ārstu Pēteri Ābeli, kurš ar vērienīgu ziedojumu ir izveidojis fondu Annas Ābeles piemiņai filoloģijas pētījumu veicināšanai. Šī fonda balvu saņēmusi arī Vaira Vīķe-Freiberga, Velta Rūķe-Draviņa un citi. Veselības dēļ atteikusies no vilinošā uzaicinājuma strādāt Hārvardas Universitātē, viņa vēl turpināja publicēties zinātniskajos žurnālos. Mirusi 1975. gadā. Viņas urna glabājas trimdas latviešu Katskiļu kapos Ņujorkas štatā. Annas Ābeles piemiņu glabā viņas vasarnīcas neparastais vārds "Guja", ko valodniece veidojusi no vārda "gūt" un viņas stādītā tūja, kura dēstīta kopā ar filoloģijas un filozofijas studentu akadēmiskās organizācijas "Ramave" biedriem. Viņas māja, iespējams, tapusi pēc tā paša tipveida projekta ierosmes, kā "Kalnsētas", tomēr tai piemīt (iespējams, saimnieces inspirēti) daudz "art deco" stila vaibstu gan logu un balkona durvju formās, gan krāsainajos fasādes koka dekoros. Tie piešķir kubveida mājiņai īsta stila šarmu. Mājas liktenis tipisks pašvaldību pārņemtajām trimdā aizbraukušo ēkām: tajā tika iemitinātas trīs no Sibīrijas atgriezušās ģimenes, kurām bija liegts atgriezties savās mājās. Jaunie īpašnieki māju nopirka no Annas radinieces ārstes Auroras Ābeles pēc 90. gadu restitūcijas. Pretstatā Annas Ābeles "Gujai", tuvākā kaimiņa valodnieka Jāņa Endzelīna "Nāka" (no darbības vārda "nākt") veidota tik askētiski, cik vien iespējams. Tas atspoguļojas pat interjerā. Visas mēbeles ir nekrāsoti galdnieka rokas darinājumi. Guļamistabā - tipiska niķelēta metāla gultiņa, nav pat īpaša rakstāmgalda. Viņš bija vienīgais no pieciem, kurš dzīves pēdējos gadus pavadīja Koknesē līdz pat savai nāvei 1961. gadā. Viņa pēdējais lielais darbs "Latvijas vietvārdi" bija radīts pie vienkārša koka galda zem vientuļas neapklātas spuldzītes. Bez ēdamistabas krēslu komplekta vēl tikai grāmatas. Vārdnīcas. Un veranda ar balkonu uz dienvidiem, uz Daugavu, uz pilsdrupām. Meitas Līvijas Endzelīnas gleznotajā portretā viņš redzams tieši tur.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Miha Kranjčevič, aktualni direktor javnega zavoda Center Arnolda Tovornika Selnica ob Dravi. Zase pravi, da je »omogočator«, tisti, ki kulturi omogoča, da deluje. Sogovornik s posebnim smislom za humor je navdušen športnik, nekdanji politik, ki je retoriki prve triade osnovne šole pokazal vrata.

Potem ko so zaprli ambulanto v Malečniku, je na mariborskem območju ostalo brez osebnega zdravnika še 2 tisoč ljudi. Ker družinskih zdravnikov, ki bi sprejemali nove bolnike, ni, je za zdaj rešitev ambulanta za neopredeljene. Da s težavo dostopajo do zdravnika, pa poročajo tudi tisti, ki ga imajo; pot naj bi jim omejeval in podaljševal nov sistem naročanja v mariborskem Zdravstvenem domu. Kako je pol leta od njegove uvedbe in kdaj si lahko obetamo prihod težko pričakovanih družinskih zdravnikov v mesto ob Dravi, boste slišali v Radijski tribuni.

Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.

Utakmica s Rijekom nas je vratila u realnost. Osijek nije odigrao dobro, ai nismo (optet) ni zadovoljni suđenjem. Prolazimo sve rubrike, a imamo i jednu novu… 0:00:00 Rijeka 0:24:10 Suđenje 0:39:30 Ocjene 0:44:22 HNL 0:49:52 Promocija BP Revije 0:57:46 Vijesti s Pampasa 0:59:25 Gorica 1:01:30 Offtopic: Juventus 1:09:37 Grad na Dravi original - video

Sándor Petőfi je bil sodobnik Franceta Prešerna, ki se je že kot dijak navdušil za literaturo in gledališče, svojo prvo pesem pa je objavil leta 1842. O njem vemo, da velja za največjega madžarskega lirika, da je sodeloval v revolucionarnem gibanju in leta 1849 v boju tudi umrl. Le malokdo pa ve, da je nekaj dni ali tednov svojega življenja preživel tudi v Mariboru, še manj pa, da je tam nastala tudi ena njegovih pesmi.

Pahor in Golob pozdravljata podelitev statusa kandidatke za članstvo v uniji Bosni in Hercegovini.Delodajalske organizacije pozivajo vlado, naj jim prisluhne, sicer bodo sicer podjetja postala nekonkurenčna.Najskrbnejši lastnik gozda je Ivan Praznik iz Spodnje Orlice v občini Radlje ob Dravi.Vreme: Jutri bo oblačno, sredi dneva bodo snežne padavine povsod ponehale.

- V drugem krogu lokalnih volitev županje dobili v šestih občinah - V Središču ob Dravi dozdajšnji župan izgubil za en glas - V Kanižarici odprli prenovljeni rudniški izvozni stolp in umetni rov

Pred jutrišnjim prvim krogom predsedniških volitev od polnoči velja volilni molk, upoštevati ga bo treba do jutri do 19-ih, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi. Med volilnim molkom so prepovedane vse dejavnosti, ki bi volivce navajale h glasovanju. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 15-ih prejela dve obvestili o domnevni kršitvi volilnega molka. V oddaji tudi o tem: - V oskrbovalni verigi z energenti vse Slovenije ima pomembno vlogo skladišče na Serminu pri Kopru - V Italiji zaprisegla nova desna vlada; premierka Giorgia Meloni delo začne jutri - Mineva 60 let od kubanske raketne krize, ki je svet pahnila na rob jedrskega spopada - Po skoraj letu in pol znova stekel promet čez most med Rušami in Selnico ob Dravi

"Tisto poletje niso uplenili nobenega mamuta … Ampak ker je bilo jagodičevja v izobilju, se pod toplim soncem niso vznemirjali. A ko je proti koncu poletja ogenj z neba zajel vso planjavo ter uničil večino dračja, se je v pleme naselil nemir … izginila je tudi manjša divjad in ko se je v zraku lahko zavohal hladen veter, so se pričeli bati. Votlina je bila brez ognja pusta in vlažna, v njenem najglobljem delu, kjer je običajno viselo meso uplenjene divjadi, je zevala prazna luknja. Pleme je bilo obsojeno na propad, le da tega še ni vedelo …." Letos se bojimo zime. Tresemo se pred zimo. Tisočletja človeške civilizacije, posvečena predvsem temu, da nas ne zebe in da nismo lačni, so šla v franže. Ker letos nas bo zeblo in letos bomo, kot vse kaže, tudi lačni. Vsaj tako objavljajo mediji in grmijo politiki. In kljub temu, da se znamo voziti po vesolju, se v običajnem Evropejcu prebujajo strahovi iz pradavnine in vzgibi po obuditvi davno pozabljenih spretnosti; ponovno se učimo umetnosti vkuhavanja, štrikanja in pripravljanja drv. Kako je prišlo do tega, da se tresemo pred zimo, v glavnem vemo; država, ki smo ji nespametno zaupali svojo energetsko oskrbo, se je zapletla v vojno. Če to povežemo s liberalnim kapitalizmom, znotraj katerega odlično uspevajo rejeni vojni dobičkarji, smo tu, kjer smo. Ob tem smo vzorno sprejeli okoljske omejitve, ki so energetske trge najprej liberalizirale, takoj nato pa podvrgle špekulacijam. Ampak ker smo analitična oddaja na strani malega človeka, takoj predlagamo nekaj kreativnih rešitev, kako se pretolči skozi zimo – po možnosti z vsem zarodom. Kot je znano, so v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb zime mile. Globalna temperatura raste proti povprečju, ki je za dve stopinji višje, in medtem ko nam je poleti zaradi tega bolj vroče, nas pozimi zaradi tega manj zebe. Se pravi, da moramo logično povečati napore, da globalna temperatura še bolj zraste. Ker snega v nižinah pozimi že tako ali tako ne poznamo več, nam to očitno uspeva … A dovolj naporni in energetsko potratni so tudi zdrizasti zimski dnevi z meglo in temperaturo okoli 5 stopinj, zato moramo še pospešiti podnebne spremembe, da nam uspe priti januarja v svetlem delu dneva vsaj do osmih stopinj, kar bi porabo energije za ogrevanje dramatično zmanjšalo. Na srečo poznamo recept, kako to storiti ... Vse avtomobile vrniti nazaj na okoljevarstveno normo EVRO 1, ukiniti proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov, javni promet pa pustiti točno takšen, kot je … In potem ponovno vzpostaviti individualna kurišča in vzpodbujati ljudi, da v pečeh kurijo mokro dračje, lesene ostanke in vezano ploščo, ki jo je najti okoli vogalov. Zapreti krško nuklearko in v veliko veselje rib, metuljev in naravovarstvenikov dvigniti zapornice na Dravi in srednji Savi ter dovoliti političnim strankam, da zgradijo v Velenju še en blok TEŠ-a … V ustavi prepovedati gibanja, posameznike in politične stranke, ki se zavzemajo za zaščito okolja in nižanje izpustov v okolje ter prepovedati možnost okoljskih referendumov, kot je bil tisti o vodi. Če bi se teh ukrepov natančno držali, bi v Sloveniji brez dvoma dvignili povprečno temperaturo in med prebivalstvom ublažili strah pred zimo, ki nas je trenutno povsem ohromil. Ker pa govorimo, da je strah od zunaj okrogel, od znotraj ga pa ni, moramo analizirati, kaj natančno strah pred zimo vsebuje? Česa nas je torej strah in kakšen bav-bav s seboj prinašajo november, december, januar in februar? Ko analiziramo medijske zapise, kmalu uvidimo, da je "kriofobija" izmišljena kategorija. Ljudje se ne bojimo mraza kot takega, temveč se bojimo stroškov, ki jih prinaša zima. Se pravi, da ne govorimo o generičnem strahu, ki se je prebudil po desetletjih zimskega udobja, temveč govorimo o gospodarski kategoriji. Zime se ne bojimo, ker bo hladna, temveč se je bojimo, ker bo draga. Strah pred zimo ni strah pred starko s pepelnato sivimi lasmi, pred Božičkom in Dedkom Mrazom, temveč je strah pred položnicami. Tako moramo ob koncu zimo, vsaj v naši oddaji, vzeti v zaščito. Ostali mediji jo namreč v želji po klikih, gledanosti in nakladah demonizirajo in za mnoge najlepši letni čas sedi na robu mize, odrinjen od ostalih. Medtem ko so pomlad, poletje in jesen obdržali vse svoje pridevnike, je zima v medijih zadnje mesece obravnavana izrazito pristransko in negativno, kar nam govori o tem, da je neodvisno novinarstvo še enkrat več padlo na izpitu. Obstaja pa, kot vedno, tudi cinična plat strahu pred letošnjo zimo. Medtem ko je bilo v preteklosti potrebnih na milijone žrtev, da smo v Evropi ubranili svobodo, bo letos za to dovolj premakniti termostat za dve stopinji navzdol.