Podcasts about dravi

Dolgoletni župnik v Globasnici na avstrijskem Koroškem Peter Sticker je pred dnevi odšel v večnost. Danes je ležal v domačem kraju, v podružnični cerkvi v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, od jutri se bo možno od njega posloviti v župnijski cerkvi v Globasnici, kjer bo v soboto tudi pogrebna slovesnost. Peter Sticker je bil v duhovnika posvečen leta 1966. Deloval je v Pliberku, v Šmihelu nad Pliberkom, v Dobrli vasi, na Pečnici, v Šmiklavžu ob Dravi, Globasnici in Štebnu. Nekaj let je bil tudi dekan Dobrle vasi. Zaradi njegove raznolike dejavnosti je bil imenovan za škofijskega duhovniškega svetnika in za škofijskega konsistorialnega svetnika. Ker je bil še kot dojenček z družino pregnan v nemška taborišča, je vedno čutil naklonjenost do ljudi v tovrstnih stiskah. Med drugim je med begunsko krizo sprejel v župnišče družino iz Iraka.

Ob Prešernovem prazniku smo tudi sobotno turistično oddajo obarvali malce kulturno. Najprej smo se ustavili v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož in preverili, kakšne vsebine letos ponujajo tam, nato smo obiskali nadžupnijo Svetega Jurija, ki pomembno prispeva k turističnemu utripu našega najstarejšega mesta ob Dravi. Naslednjih nekaj sobotnih dopoldnevov pa bomo potovali po Iraku.

Najljubši besedi Chrisa Russlla sta pajzl in katastrofa. V njegovem življenju se prepletajo poklic bariste in odločitve, ki so vodile v prodajo vsega, kar je imel, in to dvakrat! Iz Montane ga je v Maribor pripeljala ljubezen življenja, on pa je v naše največje mesto ob Dravi pripeljal strast do kave in glasbe. V pogovoru ob tem še o kulturi pitja kave, finančnem zlomu zaradi zloma noge, pa o slovenščini, glasbi in družbeni klimi.

V sobotni turistični oddaji smo se ozrli na poletno sezono v Mariboru – turistični delavci v mestu ob Dravi beležijo zmerno rast števila gostov. Obiskali smo priljubljen cilj družinskih obiskov, arboretum Volčji potok, in odpotovali v daljne kraje, v Armenijo in Gruzijo

Drugi poudarki oddaje: - Selnica ob Dravi ponosna na nov, lesen in nič-energijski vrtec. Nova vrtca tudi v Lovrencu na Dravskem polju in Šmihelu pri Pivki. - V Ajdovščini zbrani mladi astronomi, v Sečjem selu pri Vinici mladi filmarji. - Na letališču Portorož ugotavljajo, da bo letošnja sezona povprečna. Vlagali bodo, želja je tudi daljša letališka steza.

Danes se začenja 32. mednarodni poletni Festival Lent, ki bo obarval mariborske ulice in obnovljeno promenado ob Dravi. 10. trienale sodobne umetnosti U3, ki bo na ogled v Moderni galeriji vse do novembra, letos kurira Tevž Logar. Jubilejna izvedba nosi naslov Proti toku časa. Na Ferskih otokih je festival Svetovni glasbeni dnevi, za katerega skrbi Mednarodno združenje za sodobno glasbo, v Galeriji Škuc pa nova razstava Ausstellung! Laibach Kunst 1980–1984. V Trbovljah se je začel festival Rdeči revirji, v Hiši Tartini v Piranu pa bodo v soboto odprli razstavo Rekviem Jaše Mrevlje Pollaka. Društvo slovenskih pisateljev je objavilo skupno izjavo, v kateri kritizirajo nizek delež financiranja za področje knjige. Vabljeni k poslušanju!

Vrhunac vodenog vala na Dravi i Dunavu prolazi Osječko-baranjskom županijom. U Splitu je održana "pro life" manifestacija Hod za život. Na ulice su izašli i borci za prava žena. Nepodržavanjem Grad Zagreb ne diskriminira Hod za život, potvrdio je Županijski sud u Zagrebu.

Kulturno društvo Radlje ob Dravi letos že tretjič organizira festival Ars Fest. Festival na devetih prizoriščih v treh koroških občinah prinaša 10 koncertov ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, dva razstavna momenta Likovne sekcije LIKRA ter tri delavnice. Skupno bo nastopilo in se predstavilo več kot 200 sodelujočih, večina od teh domačinov. Festival se je začel že 31. maja s koncertom skupine Brass Band Radlje in violinistom Bojanom Cvetrežnikom ter domačo zasedbo Da Džem, zaključil pa se bo v nedeljo, 16. junija. Festival predstavlja umetniški vodja Izidor Leitinger.

Tako v Fidesu kot na vladi obžalujejo neuspeh mediacije; glede razlogov pa vsaka stran prst usmerja v drugo. Po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha vlada trmasto vztraja pri svojih izhodiščih in se noče premaknit. Vladni pogajalec Denis Kordež je medtem zavrnil navedbe Fidesa, da vladna stran ni imela nobenih izhodišč za približevanje, ampak ta ostajajo enaka; da je dogovor možen le v okviru celotnega javnega sektorja, saj je del, ki je že bil opravljen s sindikati javnega sektorja lahko ogrožen s kakršnimikoli parcialnimi dogovori. Medtem se stavka omenja tudi v policijskih vrstah. Druge teme: - V Središču ob Dravi obisk ministra ni ohladil odpora lokalne skupnosti do azilnega centra - Parlamentarni odbor prižgal zeleno luč predlogu za posvetovalni referendum o evtanaziji - Reka Ural blizu mesta Orenbrug je bliskovito narasla; oblasti pozivajo k evakuaciji

Po mnenju predsednika SLS Marka Balažica njihova lista za evropske volitve med vsemi do sedaj znanimi še najbolj vključujoča.Tonin pred programsko konferenco NSi izjemno kritičen do delovanja aktualne vlade.Janša v Središču ob Dravi: sklep vlade o postavitvi začasnega azilnega doma je šokanten. Vlada naj raje postavi bližje zahodni meji.Maratonska zaslišanja pred preiskovalno komisijo DZ o spornem kanalu C0.Reka Meža po avgustovski ujmi hudo onesnažena. Ribiči opozarjajo, da ribe v reki še leta ne bodo užitne.Izrael po posredovanju ZDA napovedal odprtje novih poti za dostavo pomoči v Gazo.Vreme: Pretežno jasno bo, temperature celo do 28 stopinj.Pred svetovnim dnevom zdravja so v prestolnici in Velenju obiskovalci lahko opravili brezplačne meritve in prejeli zdravstvene nasvete.Od danes trideset prvih petkov trideset svetih maš za naše slovenske mučence, ki so v postopku za blažene.Začetek meseca slovenske zastave: odkritje novega spominskega obeležja na Trgu republikeŠport: Roglič, Vingegaard in Evenopoel po skupinskem padcu odstopili na dirki po Baskiji.

Obredi velikega petka postavljajo v ospredje Jezusovo trpljenje in njegov smrti.Brat Štefan Kožuh: Kristus se ni izmaknil svoji nalogi, ostal je zvest človeku.Škof Saje: Naša dejanja umivanja nog drugim se pokažejo tako, da si odpuščamo, smo solidarni in si pomagamo.Sveto Tridnevje pri sestrah karmeličankah in salezijankah: Združene so v isti veri in ljubezni do Kristusa.Slovenija je marca na letni ravni beležila 3,6 odstotno infalcijo.SDS po neuspešni interpelaciji Stojmenove Duh: Izid glasovanja je pomenljiv.Namera vlade o vzpostavitvi azilnega doma v Središču ob Dravi še naprej buri duhove.V zračnih napadih izraelske vojske na položaje Hezbolaha v Siriji najmanj 38 mrtvih. Začasni pomol za dostavo humanitarne pomoči v Gazi morda že aprila.Vreme: Popoldne bo spremenljivo do pretežno oblačno. Jutri bo večinoma sončno in toplo.Priprave na veliko noč v domu starejših Deos Medvode.Rusija Ukrajino spet obsežno napadla z zraka. Na Poljskem racije proti ruskim vohunom.Ob 150 letnici rojstva Rudolfa Maistra v njegovi hiši razstava Maister in rodni Kamnik.

Na včerajšnjem protestnem shodu zahtevali odstop vlade; naslednja budnica bo 9. junija.Zbor za prihodnost o temah, ki jih vlada z željo ostati na oblasti, a brez vizije, zanemarja.Šesti dan Radijskega misijona o ponižnosti in prisotnosti Marije v Cerkvi.Notranji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije za mešane policijske patrulje na mejah.Voditelji EU za začetek pristopnih pogajanj Bosne in Hercegovine z EU.Vladimir Putin se je odločil, da se bo posebna operacija odselj imenovala vojna.Ljubljana gosti skupščino Evropskega združenja zdravniških organizacij.V Središču ob Dravi napovedali upravni spor zaradi načrtovanega azilnega doma.ŠPORT: Nika Prevc sinoči dvignila veliki kristalni globus; danes tekma na velikanki. Vreme: Danes še sončno. Jutri bo oblačnost naraščala, od severa pričakujemo padavine.

Pritisk migracij na zunanje meje Evropske unije ne pojenja. Ena od treh bolj obremenjenih migracijskih poti ostaja tako imenovana zahodna balkanska pot, ki poteka tudi čez Slovenijo. Do sredine tega meseca je na nedovoljen način hrvaško-slovensko mejo prestopilo več kot 7.900 tujcev, kar je slabih 30 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Slovenija tako povečanega pritiska migrantov z obstoječimi zmogljivostmi za namestitev ne bo mogla več obvladovati. Vlada je zato konec februarja sklenila vzpostaviti dva nova začasna azilna domova - na Obrežju v občini Brežice in v občini Središče ob Dravi, čemur pa prebivalci niso naklonjeni. Kakšne so razmere na meji z migranti, kako jih obvladovati, kako in kje poskrbeti za oskrbo migrantov ter zakaj so lokalne skupnosti pri nas tako nenaklonjene azilnim domovom bomo ugotavljali v Studiu ob 17-ih z Gabrijelo Milošič. Gosti: - Direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj - Generalni direktor Direktorata za migracije Ministrstva za notranje zadeve Matej Torkar - Župan Brežic Ivan Molan - Župan Središča ob Dravi Toni Jelovica

V zdravniškem sindikatu Fides so izrazili presenečenje nad današnjo vladno odločitvijo o sprejetju spremembe zakona o zdravniški službi. Po prvem mediacijskem sestanku so namreč sklepali, da želi tudi vladna stran s pomočjo mediatorjev vsebinsko čim prej rešiti stavkovne zahteve. Kot so zapisali v Fidesu, pa vse kaže, da jim je ob tem prikrivala dejstvo, da pripravljajo zakon, ki bo zdravnikom zdaj in v prihodnje močno omejil pravico do stavke. Druge teme: - Župani treh občin ob spodnji Dravi državnemu zboru predali peticijo proti začasnemu azilnemu domu v Središču ob Dravi. - Irski premier Leo Varadkar po sedmih letih vodenja države napovedal odstop. - Tadej Pogačar na kolesarski dirki po Kataloniji znova brez konkurence; tekmece je potolkel tudi na kraljevski etapi.

V turistični oddaji smo se ustavili v Selnici ob Dravi. Kot že ime pove, leži občina v Dravski dolini, ob reki, ki je igrala pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in samem razvoju kraja. Ta je že od nekdaj znan po pridelavi sadja, zlasti jabolk. V nadaljevanju popotniške zgodbe pa sta Julija in Ajda z nami delili še nekaj vtisov s potovanja po Evropi.

Milan Razdevšek je po maturi na gimnaziji v domačem Slovenj Gradcu v Mariboru postal študent kemije. Že v okviru prve zaposlitve v blagopokojnem podjetja Talis se je po spletu naključij iz tehnologa prelevil v tržnika. To znanje mu je bilo v oporo tudi sredi osemdesetih let, ko se je priključil prizadevanjem za pospeševanje turizma v Mariboru. Sodeloval je pri zasnovi in izvedbi številnih prireditev, ki so skozi desetletja postale zaščitni znak mesta ob Dravi. Eno takih je silvestrovanje na prostem, ki se je kljub slabim napovedim črnogledih opazovalcev prvič odvilo leta 1989, bilo prvo v Sloveniji in postalo tradicionalno. Kot direktor zavoda za turizem se je danes upokojeni Milan Razdevšek izkazal tudi ob prenovi Hiše stare trte, ki je poldrugo desetletje ostajala zaprta za obiskovalce.

Končanje premirja v Gazi je katastrofa za tamkajšnje civilno prebivalstvo, opozarjajo Združeni narodi, ki še vedno upajo, da bi se lahko dogovorili o obnovitvi premirja. Od jutra, ko je izraelska vojska obnovila bombardiranje, iz enklave poročajo, da je bilo v nekaj urah ubitih več kot 50 Palestincev, največ žensk in otrok. Tudi Hamas je sporočil, da je proti Izraelu izstrelil več raket. Drugi poudarki: - Na podnebnem vrhu v Dubaju Guterres pozval k ustrezni obdavčitvi izpustov ogljikovega dioksida. - Premier Golob naj bi imena treh novih ministrskih kandidatov kmalu vložil v državni zbor. - Odobren evropski denar za zmanjšanje poplavne ogroženosti ob Dravi, Dravinji in Polskavi.

Z direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor Nino Gostenčnik o jubileju ustanove na Glavnem trgu, hranjenju neprecenljivega gradiva, zgodovini mesta in željah za Maribor. Letos Pokrajinski arhiv Maribor (PAM) proslavlja 90 let formalnega zbiranja, hranjenja in varovanja arhivskega gradiva v prostorih na Glavnem trgu. V svojih skladiščih hranijo tudi skoraj 800 let stare listine in s tem beležijo zgodovino mesta ob Dravi in njegove okolice. Na kavi smo se po številnih dogodkih, ki jih je PAM organiziral v letu jubileja - nekaj se jih bo še zvrstilo -, v Isabelli v Poštni ulici srečali z Nino Gostenčnik, direktorico Pokrajinskega arhiva Maribor. "Pokrajinski arhiv je v strogem središču mesta, na Glavnem trgu, zato so lokali v naši bližini priljubljeni za obisk na kavi. Dobimo se v Living Roomu, Isabelli, v CLC, kava v Poštni ulici ali na Glavnem trgu je nujna vsak dan," je izbor lokala pojasnila zgodovinarka in arhivistka. Naročila je malo belo kavo. Pogovor preberite v Večeru ter na vecer.com/maribor Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

Vse se je začelo z veliko ljubeznijo in vnemo poznavalca in zbiralca mineralov Zmaga Žorža iz Radelj ob Dravi, ki je pošteno prečesal Pohorje in Kozjak. Sled do davno tega zaprtega rudnika na Remšniku, kjer so pred dobrim stoletjem in pol natopili še okoli 70 kg srebra na leto, je odkril v graških arhivih. Tako je bila odrta pot do izjemnega bogastva mineralov. Ti so na ogled v muzeju na Remšniku. Tja nas bo popeljala Nedeljska reportaža, ki jo je pripravil Stane Kocutar.

Z Izo Beširević, najboljšo študentko Univerze v Mariboru, o nagradi, ki jo je prejela, magistrski nalogi o svobodi medijev v EU, pravici do odklopa, osnovnem poznavanju prava, študentskem življenju v Mariboru in željah za mesto ob Dravi. "Eden od profesorjev nam je v prvem letniku prava rekel, da smo si izbrali poklic, zaradi katerega nas ljudje ne bodo marali. Nekateri zelo spoštujejo pravniški poklic, spet drugi imajo odklonilna stališča, sploh do vodilnih pravnikov in sodnikov. Gre za poklic z družbeno odgovornostjo, ki je tudi zelo stresen. Treba se je znajti," razlaga Iza Beširević. Več preberite na vecer.com ter v Večeru Dobrodošli na uradnem kanalu medijske hiše Večer. Ne pozabite se naročiti na naš kanal in aktivirati obvestila, da ne zamudite nobenega prispevka. Radi bi vas spomnili, da s sklenitvijo Večerove naročnine dobite ekskluziven dostop do najnovejših novic, analiz, intervjujev in še veliko več! Postanite del naše bralske skupnosti in ostanite vedno korak pred vsemi. Sklenite naročnino na: https://vecer.com/narocnine Sledite nam tudi na naših drugih družbenih omrežjih, da ostanete v stiku z nami in delite svoje mnenje: Facebook: https://www.facebook.com/CasnikVecer Twitter: https://twitter.com/vecer Instagram: https://www.instagram.com/casnik_vecer

Kako se na Slovenskem odzivamo na naravne katastrofe in kako jih razlagamo? Kako je bilo s tem nekoč in kako je danes? Nekatere katastrofe v preteklosti so spremenile slovensko pokrajino in njena naselja, razredčile prebivalstvo, preživele pa pahnile v revščino in trpko spraševanje, kaj je sporočilo preizkušenj za skupnost in posameznika. Opat Ivan iz Vetrinja na Koroškem je zapisal, da so leta 1338 z vzhoda prileteli roji kobilic, ki so v juliju in avgustu na Poljskem, Češkem, Ogrskem in Avstrijskem pa vse do Lombardije in Rena požrle vse, kar je vzklilo iz zemlje. Samo deset let pozneje, leta 1348, je močan sunek stresel dežele od Jadrana in Furlanije do Donave. Na Kranjskem in Koroškem je potres razdejal 26 mest, veliko cerkva in gradov, zlasti ob Dravi in Zilji. Porušeno zidovje je pokopalo ljudi in živino. Treslo se je 40 dni. Najhuje je bilo v Ziljski dolini, ko je eden izmed sunkov razklal goro Dobrač, pokopal sedemnajst vasi, zajezil reko Ziljo, potem pa so narasle vode potopile še deset naselij. Največ mrtvih je obležalo pod ruševinami Beljaka. Že leto zatem je udarila kuga in pomorila dve tretjini evropskega prebivalstva. Tistega leta je Boccaccio ustvaril Dekamerona, zbirko, v kateri je sto novel. Leta 1471 so Turki prvič pridrli v Ljubljano, porušili cerkev sv. Petra, nato pa pustošili in zasužnjevali še sto trideset let. Sredi beneških vojn, leta 1511, je silovit potres v Ljubljani zrušil osem mestnih stolpov in obzidje, podrl cerkve, samostane in druge zidane zgradbe in spremenil v ruševine večino tedanjih gradov; to je podobo slovenske krajine popolnoma spremenilo. V Idrijco je zgrmel del Kobalove planine, da je zajezila reko ter poplavila rudnik in mesto. Zadnja velika kuga, ki je izbruhnila leta 1644, je samo na širšem območju Celja pomorila več kot 10.000 ljudi. Prvi odziv nekoč in v začetku tega meseca, ko so deroče reke pustošile po Sloveniji, je bil enak: nesebična solidarnost. Ljudje so pomagali drug drugemu, oblasti so opravile svojo državniško dolžnost. Ozadje kataklizme so letos pojasnjevali vremenoslovci, hidrologi, urbanisti, gradbeniki in seveda politiki. Javnost pa se je v nasprotju s stališčem v preteklosti popolnoma odrekla duhovni razsežnosti kataklizme. V medijih so dobili mesto psihologi, sociologi in terapevti, vendar vsi ti ne morejo odstreti duhovnega sporočila. Vse razlage so ostale na površini, kajti psiha ni naše najgloblje bistvo. Z Jungom bi lahko rekli, da nas je kolektivno nezavedno opozorilo na naš napuh in odsotnost elementarne ponižnosti, zato smo v strahu, da bi se morali spremeniti, ignorirali Boga, ga zamolčali v sebi in javno, s tem pa se odmaknili od pravega zaporedja vprašanj.

Ker je Maribor najboljša kulinarična destinacija tega leta, namenjamo poleti pozornost gastronomiji. S poznavalci smo govorili o tem, ali si mesto s svojo ponudbo zasluži ta naziv in ali je preplet tradicije in sodobnosti prava pot za kulinarično promocijo mesta ob Dravi. V tej oddaji smo dodali še nekaj pogledov na to tematiko, zatem pa še zadnjič v nizu poletnih oddaj obiskali eno od tradicionalnih mariborskih gostiln – tokrat Vinsko klet Brigadir.

V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.

Kako se bo živelo v našem drugem največjem mestu, če bodo zaradi krpanja luknje v občinskem proračunu tamkajšnji socialni, kulturni, športni in mladinski programi ostali brez ključnih sredstev? Pa tudi: zakaj se zdi v Sloveniji vselej najlažje varčevati prav pri sociali in kulturi?V Mariboru se soočajo z zaskrbljujočim, približno 27 milijonov evrov težkim primanjkljajem v občinskem proračunu, spričo česar so mestne oblasti najprej napovedale drastično krčenje sredstev, ki jih namenjajo področjem sociale, mladih, športa in kulture, no, zdaj pa slišimo, da denar nekega dne sicer bodo izplačali, a slej ko prej šele takrat, ko bo proračunska luknja zakrpana. Nič kaj pomirjujoče napovedi, skratka. Kaj vse to pomeni za življenje v drugem največjem mestu v naši državi? Kako bo prizadeta ključna infrastruktura, ki ljudem omogoča, da polno izživijo svoja življenja? Bo urbani vrvež v štajerski prestolnici kratko malo ugasnil? Je pričakovati pospešen beg možganov iz mesta ob Dravi? In kaj lahko v teh razmerah storijo Mariborčanke in Mariborčani, ki jim ni vseeno, kaj se godi z njihovim mestom? Kako prebivalke in prebivalci sploh vidijo srednje- oziroma dolgoročni razvoj svojega mesta, če naj se le to ne spremeni v nekakšno spalno predmestje Gradca? To so vprašanja, ki smo jih pretresali v tokratni Intelekti na Prvem, ko smo pred mikrofonom gostili: filozofinjo, raziskovalko na področju socialnih in solidarnostnih ekonomij ter predavateljico na Doba fakulteti, dr. Karolino Babič, pa Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže, ene najbolj propulzivnih nevladnih organizacij s področja umetnosti, kulture in mladine v Mariboru, ter dr. Rajka Muršiča, predavatelja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filozofske fakultete, sicer strokovnjaka za antropologijo urbanih okolij. foto: Glavni trg, Maribor (Goran Dekleva)

Širši nabor storitev in večja dostopnost do njih ter čim daljše bivanje starostnika v domačem okolju so v središču zakona o dolgotrajni oskrbi, je v predstavitvi poudaril minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Ob tem predlog zakona pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo. Na tej točki bodo vsi dobili informacije na enem mestu, je poudaril Maljevac. Drugi poudarki: - Državni zbor danes med drugim o urejanju položaj sodnikov, ki delajo tudi na mednarodnih sodiščih. - Moskva: paravojaška skupina Wagner bo predala težko orožje. - V Radljah ob Dravi se sprašujejo, kako bodo poskrbeli za zdravstveno oskrbo prebivalcev.

- Občine ob Dravi širijo turistično ponudbo - Naprodaj kamp Pivka jama in hotel Rakov Škocjan - V Murski Soboti se zvečer začenjajo Soboški dnevi

Gospa Ivana Hauser je izredno zanimiva sogovornica. Prihaja iz Radelj ob Dravi in jo zanima mnogo stvari, predvsem pa se, odkar je v pokoju, posveča pisanju. Življenje jo je popeljalo po mnogih poteh, ki pa so pokazale tudi svoje prepreke, a gospa Ivana Hauser jih je pogumno premagala. O najtežji izkušnji, Alzheimerjevi bolezni zdaj že pokojnega moža, je sklenila napisati knjigo. S svojo zgodbo bi namreč rada pomagala vsem, ki se spopadajo s to težko boleznijo.

Drugi poudarki iz oddaje: - Strategija prostorskega razvoja Slovenije zapostavlja manjše podeželske občine, opozarjajo v Spodnjem Podravju - V Nov mestu knjižni sejem z dolgoletno tradicijo -Bili smo na vaji za reševanje v predoru

V Razkošju v glavi je z nami Ivan Zakeršnik iz Dravske doline. Sredi vojne vihre je kot vojak dveh vojska dopolnil dvajset let in zaradi doživetega nikoli več ni želel slišati ničesar o orožju. Raje je gradil hiše in čebelaril …

V oddaji smo spregovorili o obnovi mariborskega Lenta in širšega območja ob reki Dravi, delovanju nakupovalnega središča Aleja, ki praznuje tretjo obletnico, povezovanju Parka Škocjanske jame, Kobilarne Lipica in Parka vojaške zgodovine Pivka in o obisku Soteske Vintgar.

V oddaji smo spregovorili o obnovi mariborskega Lenta in širšega območja ob reki Dravi, delovanju nakupovalnega središča Aleja, ki praznuje tretjo obletnico, povezovanju Parka Škocjanske jame, Kobilarne Lipica in Parka vojaške zgodovine Pivka in o obisku Soteske Vintgar.

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila kulturologinja, podpredsednica društva Hiša in sodelavka Rajzefiberja Katja Beck Kos. Rušanka, ki rada odkriva dvorišča in zgodbe mesta ob Dravi, predvsem pa odpira vrata tistim, ki želijo te zgodbe spoznati. Zadnjih nekaj let se intenzivno ukvarja s kreativnim turizmom in pravi, da bi Maribor lahko bilo seksi mesto za mlade.

Stāsta arhitekts Pēteris Venckovičs Apbrīnojami, ka tikai kādus desmit gadus kopš Latvijas valsts dibināšanas un postošā pasaules kara Latvijas valsts uzskata par vajadzīgu un iespējamu atzinīgi novērtēt Latvijas Universitātes un tās profesoru lomu un ieguldījumu Latvijas izaugsmē ar zemes piešķīrumu iecienītā atpūtas vietā Koknesē. Pēc agrārreformas Bilstiņu muižas zeme tika sadalīta nelielos zemes gabalos, kurus piešķīra Universitātes mācībspēkiem vasarnīcu celšanai. Ēkas uzcēla tikai pieci profesori: valodnieki Jānis Endzelīns, Anna Ābele, Ernests Blese un  inženieris elektroķīmiķis Ernests Dišlers, kura brālis jurists Kārlis Dišlers jau bija iegādājies pašu Bilstiņu muižas dzīvojamo ēku. Lai arī jaunie īpašumi sagādāja to īpašniekiem ne mazums rūpju un izdevumu, tomēr bija brīnišķīgi vasarās uzturēties pussalā pie paša Pērses ūdenskrituma - tik lieliskā vietā ar skatu uz lielo Daugavas loku un Kokneses pilsdrupām. Kādi tad izvērtās šo piecu intelektuāļu un viņu izloloto māju likteņi? Trīs no viņiem bija tie, kas 1944. gada 17. martā parakstīja Latvijas Centrālās padomes memorandu ar prasību nekavējoties atjaunot Latvijas Republikas faktisko suverenitāti, un tie bija: Ernests Dišlers, Ernests Blese un Jānis Endzelīns. Ja brauksiet ekskursijā uz Bilstiņiem, tad pirmā vēsturiskā māja būs Ernesta Dišlera "Kalnsētas". Tolaik bija iegādājami tā saucamie paraugprojekti, kurus vēlāk, 1939. gadā, Hipotēku banka apkopoja un izdeva grāmatā "Norādījumi mazēku būvētājiem". Izskatās, ka arī šī ēka ir veidota, pamatojoties uz šādu divstāvu ēkas paraugprojektu. Staļina laikā Ernests Dišlers tika pazemināts no profesora par docentu un 1952. gadā aizsūtīts pensijā. Viņš mira Rīgā 1966. gadā un ir apglabāts Rīgas Meža kapos. Nākamā vēsturiskā māja, ko redzēsiet, būs no radzēm būvētā Bilstiņu muiža, ko 1632. gadā cēlis Kornēlijs Bilšteins – Kokneses pils un kara pārtikas noliktavas grāmatvedis. To 1928. gadā nopirka Ernesta brālis jurists Kārlis Dišlers – profesors, politiķis, rakstnieks un Rīgas pilsētas Domes un Saeimas deputāts, kurš mājai deva vārdu "Sauleskalns". 1941. gada 14. jūnijā kopā ar sievu izsūtīts, viņš pēc septiņiem gadiem atbēga uz Latviju, dzīvoja Siguldā, līdz 1949. gada beigās atkārtoti tika apcietināts un 1950. gadā izsūtīts uz Sibīriju. Miris 1954. gadā Poļevojes ciemā Krasnojarskas novadā. Viņa "Sauleskalns" pa to laiku piedzīvoja grūtas dienas. Tur bija iekārtots kaut kāds kantoris, viss izdemolēts. Tagad senā ēka ir Vijas Beļēvičas ģimenes īpašumā. "Sauleskalna" dārzā ir saglabājušās drupas no lapenes, kurā 1822.gadā ceļodams no Daugavpils atpūties ķeizars  Aleksandrs I. Tuvāk Pērses ragam atrodas valodnieka, tulkotāja un filoloģijas zinātņu doktora Ernesta Bleses celtā māja "Laimoņi". Pēc nepārbaudītām ziņām tā ir vienīgā no kolonijas mājām, kuru varētu būt projektējis arhitekts Pauls Kundziņš. Ernests Blese, kurš ir arī viens no Latvijas Universitātes dibinātājiem, 1944. gadā emigrēja uz Vāciju, un kopš 1946. gada bija ārkārtas profesors Maincas universitātē un slāvu valodas profesors Germersheimas augstskolā. Miris 1964. gadā Germersheimā. Māju šobrīd apsaimnieko viņa mazdēls Kārlis Blese. Arī tuvākā kaimiņiene – vasarnīcas "Guja" saimniece, valodniece, Endzelīna tuva kolēģe, eksperimentālās fonētikas pamatlicēja Anna Ābele – atstāja Latviju 1944. gadā kopā ar brāli ārstu Pēteri Ābeli, kurš ar vērienīgu ziedojumu ir izveidojis fondu Annas Ābeles piemiņai filoloģijas pētījumu veicināšanai. Šī fonda balvu saņēmusi arī Vaira Vīķe-Freiberga, Velta Rūķe-Draviņa un citi. Veselības dēļ atteikusies no vilinošā uzaicinājuma strādāt Hārvardas Universitātē, viņa vēl turpināja publicēties zinātniskajos žurnālos. Mirusi 1975. gadā. Viņas urna glabājas trimdas latviešu Katskiļu kapos Ņujorkas štatā. Annas Ābeles piemiņu glabā viņas vasarnīcas neparastais vārds "Guja", ko valodniece veidojusi no vārda "gūt" un viņas stādītā tūja, kura dēstīta kopā ar filoloģijas un filozofijas studentu akadēmiskās organizācijas "Ramave" biedriem. Viņas māja, iespējams, tapusi pēc tā paša tipveida projekta ierosmes, kā "Kalnsētas", tomēr tai piemīt (iespējams, saimnieces inspirēti) daudz "art deco" stila vaibstu gan logu un balkona durvju formās, gan krāsainajos fasādes koka dekoros. Tie piešķir kubveida mājiņai īsta stila šarmu. Mājas liktenis tipisks pašvaldību pārņemtajām trimdā aizbraukušo ēkām: tajā tika iemitinātas trīs no Sibīrijas atgriezušās ģimenes, kurām bija liegts atgriezties savās mājās. Jaunie īpašnieki māju nopirka no Annas radinieces ārstes Auroras Ābeles pēc 90. gadu restitūcijas. Pretstatā Annas Ābeles "Gujai", tuvākā kaimiņa valodnieka Jāņa Endzelīna "Nāka" (no darbības vārda "nākt") veidota tik askētiski, cik vien iespējams. Tas atspoguļojas pat interjerā. Visas mēbeles ir nekrāsoti galdnieka rokas darinājumi. Guļamistabā - tipiska niķelēta metāla gultiņa, nav pat īpaša rakstāmgalda. Viņš bija vienīgais no pieciem, kurš dzīves pēdējos gadus pavadīja Koknesē līdz pat savai nāvei 1961. gadā. Viņa pēdējais lielais darbs "Latvijas vietvārdi" bija radīts pie vienkārša koka galda zem vientuļas neapklātas spuldzītes. Bez ēdamistabas krēslu komplekta vēl tikai grāmatas. Vārdnīcas. Un veranda ar balkonu uz dienvidiem, uz Daugavu, uz pilsdrupām. Meitas Līvijas Endzelīnas gleznotajā portretā viņš redzams tieši tur.

Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je Miha Kranjčevič, aktualni direktor javnega zavoda Center Arnolda Tovornika Selnica ob Dravi. Zase pravi, da je »omogočator«, tisti, ki kulturi omogoča, da deluje. Sogovornik s posebnim smislom za humor je navdušen športnik, nekdanji politik, ki je retoriki prve triade osnovne šole pokazal vrata.

Potem ko so zaprli ambulanto v Malečniku, je na mariborskem območju ostalo brez osebnega zdravnika še 2 tisoč ljudi. Ker družinskih zdravnikov, ki bi sprejemali nove bolnike, ni, je za zdaj rešitev ambulanta za neopredeljene. Da s težavo dostopajo do zdravnika, pa poročajo tudi tisti, ki ga imajo; pot naj bi jim omejeval in podaljševal nov sistem naročanja v mariborskem Zdravstvenem domu. Kako je pol leta od njegove uvedbe in kdaj si lahko obetamo prihod težko pričakovanih družinskih zdravnikov v mesto ob Dravi, boste slišali v Radijski tribuni.

Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.

Utakmica s Rijekom nas je vratila u realnost. Osijek nije odigrao dobro, ai nismo (optet) ni zadovoljni suđenjem. Prolazimo sve rubrike, a imamo i jednu novu… 0:00:00 Rijeka 0:24:10 Suđenje 0:39:30 Ocjene 0:44:22 HNL 0:49:52 Promocija BP Revije 0:57:46 Vijesti s Pampasa 0:59:25 Gorica 1:01:30 Offtopic: Juventus 1:09:37 Grad na Dravi original - video

Sándor Petőfi je bil sodobnik Franceta Prešerna, ki se je že kot dijak navdušil za literaturo in gledališče, svojo prvo pesem pa je objavil leta 1842. O njem vemo, da velja za največjega madžarskega lirika, da je sodeloval v revolucionarnem gibanju in leta 1849 v boju tudi umrl. Le malokdo pa ve, da je nekaj dni ali tednov svojega življenja preživel tudi v Mariboru, še manj pa, da je tam nastala tudi ena njegovih pesmi.

Pahor in Golob pozdravljata podelitev statusa kandidatke za članstvo v uniji Bosni in Hercegovini.Delodajalske organizacije pozivajo vlado, naj jim prisluhne, sicer bodo sicer podjetja postala nekonkurenčna.Najskrbnejši lastnik gozda je Ivan Praznik iz Spodnje Orlice v občini Radlje ob Dravi.Vreme: Jutri bo oblačno, sredi dneva bodo snežne padavine povsod ponehale.

- V drugem krogu lokalnih volitev županje dobili v šestih občinah - V Središču ob Dravi dozdajšnji župan izgubil za en glas - V Kanižarici odprli prenovljeni rudniški izvozni stolp in umetni rov

Piše: Marica Škorjanec-Kosterca Bere: Jasna Rodošek Knjigo Vaški godec je Breda Mulec, doktorica prava in predavateljica na Fakulteti za državne in evropske študije in Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Novi Gorici, napisala na podlagi številnih virov. V zadnjih letih se poleg znanstvenega dela s posebnim zanimanjem za zgodovino in ljudska pričevanja vrača v domače kraje, deželo prednikov, kjer je preživela otroštvo, v vasi ob Dravi in bližnjih Slovenskih Goricah: Duplek, Vurberk, Korena, Ciglence… Po pravljici o vurberškem zmaju se je posvetila zgodovinskim pričevanjem in spominskemu izročilu pripovedovalcev, dedov, prastricev in pratet. V zadnjih desetletjih se z globalnim tehnološkim razvojem in uporabo medijev tudi na podeželju izgublja zgodovinski spomin, pozabljene so nekdanje pesmi in »povesti«, ko je skupno delo še povezovalo ljudi in spodbujalo pripovedovanje zgodb in prigod. Zelo natančno so v knjigi navedeni viri, iz katerih pisateljica zajema snov za svoje pripovedi. Gradivo je črpala iz nadškofijskih arhivov, urbarjev, registrov, kronik in druge dokumentacije. Tudi imena pripovedovalcev so natančno navedena, na primer: po pripovedovanju prastrica Franca Mulca, po pripovedovanju nečakinje vaškega godca itn. Prva od desetih pripovednih enot v knjigi je nostalgično spominsko besedilo je zgodba o Lujzeku Brodnjaku iz Vurberka z naslovom Lujzek, dupleški vaški godec. Bil je telesno zaznamovan, zaostal je v rasti, vendar si je z življenjsko radostjo in lepoto glasbe pridobil naklonjenost vaščanov, da so ga vzeli za sebi enakega. Naslovna napoved Vojna bo opisuje tesnobo in strah domačinov pred drugo svetovno vojno, življenje med nemško okupacijo na Štajerskem, pripoveduje o žrtvah, mladih fantih, ki so bili mobilizirani v nemško vojsko, eden od njih je preživel celo zgodovinsko izkrcanje zaveznikov v Normandiji in se vrnil domov. Pripoveduje pa tudi o težkih časih po vojni, o križarjih ali Matjaževi vojski v Slovenskih goricah, političnem razkolu in razmerah pod novo oblastjo v socializmu. V 19. stoletje pa je zamaknjena zgodba Razburljiva leta višjega topničarja Jožeta iz Dupleka. Poglavje Bolezni nas reši, o Gospod! Pa neumnosti tudi! je nastalo med epidemijo covida in je premišljevanje o drugih nalezljivih boleznih, ki so stoletja razsajale po Evropi in v naših krajih, pomorile na tisoče otrok in izbrisale mnogo družin. Tuberkuloza, črne koze, španska gripa … največ žrtev pa je pobrala kuga še v 17. stoletju. Za zdravljenje bolezni so modre ženske, čarovnice, varile krastačja mazila in zmlete veverice. Spominu na izumrle poklice so posvečene večinoma družinske zgodbe o nekdanjih mlinih in mlinarjih, o ciglenčarjih iz vasi Ciglence, ki so doma žgali opeko, in o flosarjih (splavarjih) na Dravi. V zakladnici Bogastvo pripovedk Dupleka z okolico so zgodbe o hudobnih in dobrih čarovnicah, o duhovih in strahovih, celo o pesjanih (pasjeglavcih) in Kresniku. Etnolog Zmago Šmitek je Vurberk z okolico umestil v mitološko središče Slovenije. Zelo zanimivo je preigravanje stilov, od vzvišenega verskega govora, ljudskega pripovedovanja in uradnega pisanja do osebnih spominov avtorice, ki je v otroštvu rada prisluhnila pripovedovanju starejših. V spremni besedi h knjigi Vaški godec Tone Partljič ugotavlja, da je Breda Mulec s tenkim ušesom prisluhnila pripovedovanju domačinov in ga hitro zasledimo v zapisu sočnih domačih besed. »Avtorica posrečeno hodi roko v roki tako s tragiko kot s humorjem, kar dela prozo še bolj vabljivo in življenjsko,« je zapisal. Ilustracije mladega likovnika Vanje Flisa pogosto z domiselnim humorjem ali fantastiko skladno dopolnjujejo posamezne prizore zgodb, na primer kako si višji topničar na straži zaželi dobro rejene kokoši ali kakšno je bilo srečanje s hudičem pri Nackovem križu. Literarizirana kronika obdravskih krajev odpira vrata v preteklost, obuja spomin na minule rodove, njihove radosti in trpljenje; je pričevanje o ljudskem izročilu, ki se je ohranjalo iz roda v rod. Knjiga Vaški godec je pomemben prispevek k slovenskemu narodopisju, predvsem pa pripovedno zanimiv literarni in zgodovinski dokument o življenju v Dupleku, Vurberku, Ciglencah in drugih vaseh ob Dravi.

Pred jutrišnjim prvim krogom predsedniških volitev od polnoči velja volilni molk, upoštevati ga bo treba do jutri do 19-ih, ko se bodo zaprla vsa volišča po državi. Med volilnim molkom so prepovedane vse dejavnosti, ki bi volivce navajale h glasovanju. Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je do 15-ih prejela dve obvestili o domnevni kršitvi volilnega molka. V oddaji tudi o tem: - V oskrbovalni verigi z energenti vse Slovenije ima pomembno vlogo skladišče na Serminu pri Kopru - V Italiji zaprisegla nova desna vlada; premierka Giorgia Meloni delo začne jutri - Mineva 60 let od kubanske raketne krize, ki je svet pahnila na rob jedrskega spopada - Po skoraj letu in pol znova stekel promet čez most med Rušami in Selnico ob Dravi

Čez približno devet ur se bodo odprla volišča na tokratnih volitvah predsednika republike. Do zaprtja volišč po državi velja volilni molk, ko je vsakršno nagovarjanje volivcev prepovedano. Dežurna služba je imela sicer danes le malo dela z obravnavo domnevnih kršitev volilnega molka, nepravilnosti ni odkrila. V oddaji še: - V Rimu zaprisegla nova italijanska vlada premierke Giorgie Meloni - Na shodu v Berlinu podporo protestnikom v Iranu izrazilo več 10 tisoč ljudi - Občini Ruše in Selnica ob Dravi od danes spet povezani prek obnovljenega mostu

Preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zamik začetka obnove bertoške obvoznice, pomembne vstopne točke v Luko Koper. - Tudi v Krškem širijo kolesarske povezave in mrežo točk za izposojo koles. - V Sadjarskem centru Radlje ob Dravi po novem poskrbijo za predelavo od sadeža do izdelka. - Arheološki oddelek muzeja na Ptuju še kar naprej domuje v povsem neprimernih prostorih. - Na Festivalu znanosti v Novi Gorici predstavljajo znanost kot zabavno, ne suhoparno.

"Tisto poletje niso uplenili nobenega mamuta … Ampak ker je bilo jagodičevja v izobilju, se pod toplim soncem niso vznemirjali. A ko je proti koncu poletja ogenj z neba zajel vso planjavo ter uničil večino dračja, se je v pleme naselil nemir … izginila je tudi manjša divjad in ko se je v zraku lahko zavohal hladen veter, so se pričeli bati. Votlina je bila brez ognja pusta in vlažna, v njenem najglobljem delu, kjer je običajno viselo meso uplenjene divjadi, je zevala prazna luknja. Pleme je bilo obsojeno na propad, le da tega še ni vedelo …." Letos se bojimo zime. Tresemo se pred zimo. Tisočletja človeške civilizacije, posvečena predvsem temu, da nas ne zebe in da nismo lačni, so šla v franže. Ker letos nas bo zeblo in letos bomo, kot vse kaže, tudi lačni. Vsaj tako objavljajo mediji in grmijo politiki. In kljub temu, da se znamo voziti po vesolju, se v običajnem Evropejcu prebujajo strahovi iz pradavnine in vzgibi po obuditvi davno pozabljenih spretnosti; ponovno se učimo umetnosti vkuhavanja, štrikanja in pripravljanja drv. Kako je prišlo do tega, da se tresemo pred zimo, v glavnem vemo; država, ki smo ji nespametno zaupali svojo energetsko oskrbo, se je zapletla v vojno. Če to povežemo s liberalnim kapitalizmom, znotraj katerega odlično uspevajo rejeni vojni dobičkarji, smo tu, kjer smo. Ob tem smo vzorno sprejeli okoljske omejitve, ki so energetske trge najprej liberalizirale, takoj nato pa podvrgle špekulacijam. Ampak ker smo analitična oddaja na strani malega človeka, takoj predlagamo nekaj kreativnih rešitev, kako se pretolči skozi zimo – po možnosti z vsem zarodom. Kot je znano, so v zadnjem času zaradi podnebnih sprememb zime mile. Globalna temperatura raste proti povprečju, ki je za dve stopinji višje, in medtem ko nam je poleti zaradi tega bolj vroče, nas pozimi zaradi tega manj zebe. Se pravi, da moramo logično povečati napore, da globalna temperatura še bolj zraste. Ker snega v nižinah pozimi že tako ali tako ne poznamo več, nam to očitno uspeva … A dovolj naporni in energetsko potratni so tudi zdrizasti zimski dnevi z meglo in temperaturo okoli 5 stopinj, zato moramo še pospešiti podnebne spremembe, da nam uspe priti januarja v svetlem delu dneva vsaj do osmih stopinj, kar bi porabo energije za ogrevanje dramatično zmanjšalo. Na srečo poznamo recept, kako to storiti ... Vse avtomobile vrniti nazaj na okoljevarstveno normo EVRO 1, ukiniti proizvodnjo in prodajo električnih avtomobilov, javni promet pa pustiti točno takšen, kot je … In potem ponovno vzpostaviti individualna kurišča in vzpodbujati ljudi, da v pečeh kurijo mokro dračje, lesene ostanke in vezano ploščo, ki jo je najti okoli vogalov. Zapreti krško nuklearko in v veliko veselje rib, metuljev in naravovarstvenikov dvigniti zapornice na Dravi in srednji Savi ter dovoliti političnim strankam, da zgradijo v Velenju še en blok TEŠ-a … V ustavi prepovedati gibanja, posameznike in politične stranke, ki se zavzemajo za zaščito okolja in nižanje izpustov v okolje ter prepovedati možnost okoljskih referendumov, kot je bil tisti o vodi. Če bi se teh ukrepov natančno držali, bi v Sloveniji brez dvoma dvignili povprečno temperaturo in med prebivalstvom ublažili strah pred zimo, ki nas je trenutno povsem ohromil. Ker pa govorimo, da je strah od zunaj okrogel, od znotraj ga pa ni, moramo analizirati, kaj natančno strah pred zimo vsebuje? Česa nas je torej strah in kakšen bav-bav s seboj prinašajo november, december, januar in februar? Ko analiziramo medijske zapise, kmalu uvidimo, da je "kriofobija" izmišljena kategorija. Ljudje se ne bojimo mraza kot takega, temveč se bojimo stroškov, ki jih prinaša zima. Se pravi, da ne govorimo o generičnem strahu, ki se je prebudil po desetletjih zimskega udobja, temveč govorimo o gospodarski kategoriji. Zime se ne bojimo, ker bo hladna, temveč se je bojimo, ker bo draga. Strah pred zimo ni strah pred starko s pepelnato sivimi lasmi, pred Božičkom in Dedkom Mrazom, temveč je strah pred položnicami. Tako moramo ob koncu zimo, vsaj v naši oddaji, vzeti v zaščito. Ostali mediji jo namreč v želji po klikih, gledanosti in nakladah demonizirajo in za mnoge najlepši letni čas sedi na robu mize, odrinjen od ostalih. Medtem ko so pomlad, poletje in jesen obdržali vse svoje pridevnike, je zima v medijih zadnje mesece obravnavana izrazito pristransko in negativno, kar nam govori o tem, da je neodvisno novinarstvo še enkrat več padlo na izpitu. Obstaja pa, kot vedno, tudi cinična plat strahu pred letošnjo zimo. Medtem ko je bilo v preteklosti potrebnih na milijone žrtev, da smo v Evropi ubranili svobodo, bo letos za to dovolj premakniti termostat za dve stopinji navzdol.

Družina Pahernik in sonaravno gospodarjenje z gozdom v radeljski enoti Koroškega pokrajinskega muzeja Dobrih 500 hektarjev gozdov, ki so bili nekoč v lasti inženirja Franja Pahernika (1882–1976), pionirja sonaravnega gozdarstva na Slovenskem, danes občudujejo strokovnjaki od blizu in daleč. Njihovo povezanost z družino Pahernik bomo v tokratni Nedeljski reportaži spoznavali na terenu in v enoti Koroškega pokrajinskega muzeja v Radljah ob Dravi. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.

Zaradi suše so dopoldne ustavili hidroelektrarno na Soči v Solkanu. To se je zgodilo prvič po 19-ih letih. Do zdaj so višji pretok reke od naravnega zagotavljali s praznjenjem akumulacij. Suša je okrnila proizvodnjo električne energije tudi na Savi in Dravi, so sporočili iz Holdinga Slovenske elektrarne. V oddaji tudi: - Velika nevarnost širjenja novega požara z italijanske strani na slovensko - Vlada obljublja več kot 10 odstotkov cenejše ogrevanje zaradi znižanja DDV-ja - Ukrajina napoveduje povečanje izvoza elektrike v Evropsko unijo

Drugi poudarki: - Center za socialno delo v Idriji odslej na novi lokaciji z urejenim dostopom za gibalno ovirane in sobo za mediacijo - V Škocjanskih jamah so se v skrbi za ohranjanje naravne dediščine in ponujanje kvalitetnega doživetja odločili za omejen obisk - Tudi v Brežicah to poletje ni dolgčas, Mestna promenada prinaša več kot 25 različnih dogodkov

Ime tedna je Vanja Černivec, Mariborčanka, ki je po tem, ko je bila kot prva ženska na položaju mednarodne skavtinje v zgodovini severnoameriške košarkarske lige NBA pri ekipi Chicago Bulls, zdaj postala še prva ženska na položaju športne direktorice v britanski ženski košarki. Kot edina Slovenka, ki je bila neposredno zaposlena v ligi NBA, je dobila boljši vpogled v dogajanje v ligi. "Večina športnih zvez ne služi športu ali športnikom, v NBA pa se v sekundi naredi to, kar želi trener ali športnik, brez dodatnih vprašanj." Vanja Černivec Ko se je uveljavljala v športni industriji, ji dejstvo, da je ženska, ni prineslo nobene prednosti. Zdelo se ji je, da mora biti dva ali trikrat boljša od ostalih moških kandidatov. "Trenutno se na srečo stvari odvijajo tudi v prid ženskam na športnih pozicijah. Ženske imamo več možnosti in smo bolj izpostavljene, pa ne zato, ker smo ženske. Organizacije spoznavajo, da sprejemajo boljše odločitve, če imajo raznovrstno mišljenje v organizaciji." Vanja Černivec Preostali kandidati: Vladimir Rukavina, dolgoletni direktor Narodnega doma v Mariboru in vodja ekipe, ki je že tridesetič pripravila festival Lent, s katerim sta se mesto ob Dravi in z njim Slovenija vpisala na svetovni festivalski zemljevid. Festival pa je pri mednarodnem združenju več kot 2500 festivalov iz vsega sveta dobri dve desetletji osvajal nagrade tudi za značilno festivalsko celostno likovno podobo. Muanis Sinanović, pesnik in prozaist, ki je po lanski nagradi kritiško sito za najboljše literarno delo preteklega leta minuli teden na 25. festivalu Pranger prejel tudi Stritarjevo nagrado za izredne dosežke na področju literarne kritike mlajših generacij.

Raidījuma Grāmatai pa pēdām. Latviešu grāmatai 500 uzmanības centrā latviešu dzejas un latviešu valodniecības pamatlicējs Baltijas vācietis - Kristofs Fīrekers. Jauni atklājumi, skanīgi dzejas piemēri un kāpēc pētnieki viņa mūža nogali saista ar Tukumu. Kristofs Fīrekers ir vārds, ko, iespējams, būsit dzirdējuši, kā nekā viņu dēvē par latviešu dzejas un valodniecības pamatlicēju. Joprojām dievkalpojumos dziedam viņa tulkotās garīgās dziesmas, skolā latviešu valodas stundās esam apguvuši deklinācijas, ko ieviesis tieši Fīrekers. Minu mazu daļu no tā, ko līdz mūsu dienām esam pārmantojuši no Fīrekera. Kopā ar zinošiem pētniekiem atklāsim vēl citus viņa veikumus. Vecais Stenders Fīrekeru saucis par pirmo stipro latvieti. Vai tas ir pārspīlējums? Dodamies atklājumiem bagātā ceļā, jo jaunākie atklājumi par Fīrekeru ir gluži neseni. Brauksim arī uz Tukumu, kur, ļoti ticams, ritējusi valodnieka un dzejnieka mūža nogale. Vispirms saruna ar literatūrzinātnieci, LU Literatūras, folkloras un mākslas institūta vadošo pētnieci  Māru Gruduli un teoloģijas doktoru, Lutera akadēmijas lektoru Uģi Sildegu. Kristofs Fīrekers mācījies vispirms Tērbatas ģimnāzijā, pēc tam studējis teoloģiju tikko dibinātajā Tērbatas Universitāte un tad seko studijas Laidenes Universitātē.  Skaidroju, kā nākusi gaismā ziņa par studijām Holandē? Valda uzskats, ka Fīrekers iemācījis latviešiem baznīcā dziedāt. Pirmās zināmās Fīrekera dziesmas publicētas dziesmu grāmatā „Latviešu garīgās dziesmas un psalmi”, izdota 1671.gadā.  „Fīrekera mūžā visredzamākais ieguvums ir viņa dziesmas. Bet blakus dzejošanai viņš latviešu rakstniecības laukā ir veicis arī citus uzdevumus, vecu dievvārdu tekstus cauri lūkodams vai no jauna tulkodams, kā arī gādādams materiālu latviešu gramatikai un vārdnīcai” – tā savulaik rakstījis Ludis Bērziņš apcerē par Fīrekeru. Fīrekeru kā latviešu valodniecības  pamatlicēju palīdz izprast latviešu valodas vēstures pētnieks Pēteris Vanags. Laiks doties uz Tukumu, kur pie Sv. Trīsvienības Tukuma luterāņu baznīcas tiekamies ar Tukuma muzeja pētnieci Intu Dišleri. Kā gūt sajūtu par laiku, kas saistās ar Fīrekeru, mūsdienīgi rosīgajā Tukuma pilsētā? Noteikti baznīcā. Dievnams pašlaik tiek uzkopts, un mēs esam sakristejā, kur goda vietā apskatāma kāda sena Bībele un kauss. Tad tiek atnesta Tukuma baznīcas vēstures grāmata „Ar ticību, cerību, mīlestību cauri gadu simtiem.  Tukuma Sv.Trīsvienības evaņģēliski luteriskās baznīcas un draudzes vēsture 16.-20.gadsimtā”, ko Inta Dišlere veidojusi 20 gadus. Tā ir iespaidīga  un ved cauri interesantiem notikumiem piecu gadsimtu garumā. Apjomīgais izdevums ļauj ieskatīties reformācijas pirmsākumos. Interesējamies par  17.gadsimtu, tas ir arī laiks, kad celta pašreizējā baznīcas ēka, pirms tam šajā vietā atradusies maza katoļu baznīciņa. Sarunā Inta Dišlere, atsaucoties uz Kārļa Draviņa pētījumiem, izgaismo Fīrekera mūža nogali, bet noslēgumā vēl uzved baznīcas tornī, no kurienes labāk saprast, kur atradusies mācītājmuiža, jo mūsdienās nekas no tās nav saglabājies. Tagad tur Tukuma lauktehnika. Bet savulaik pie mācītājmuižas bijis Dzirnavu ezers, mācītājiem bijusi laiva, ar ko pārcelties uz Tukuma pilsētas pusi. Apmetot loku ap baznīcu, pie draudzes nama ieraugu plāksni ar uzrakstu Fīrekera gāte – tas ir gājēju ceļš Tukumā starp luterāņu baznīcu un draudzes namu, plāksne atklāta šopavasar. Tātad vēl viena piemiņas zīme vācu izcelsmes latviešu dzejniekam un valodniekam. Un vēl pēc jauniegūtajiem faktiem Kristofam Fīrekeram šogad 410. jubileja, kas  tiks svinēta 20.augustā Neretā ar lasījumiem, ar viņa dziesmu dziedāšanu un zupas ēšanu.

Že 30. zapored je poletje v Mariboru v znamenju Festivala Lent. Ko so ga v mariborskem Narodnem domu leta 1993 pripravili prvič, so želeli dokazati, da Maribor ni sivo mesto, ampak polno ustvarjalnosti. Formula, ki je vključevala prizorišča ob Dravi in brezplačno dostopnost najrazličnejših vsebin, se je izkazala za pravo, festival pa je doslej obiskalo skoraj 12 milijonov ljudi. Predvsem zadnja leta se je širil v notranjost mesta, načrti za njegov ponovno "obvodnejši" značaj pa še niso zamrli.

V občini Radlje ob Dravi dobro skrbijo za obnovo sakralne dediščine, pri čemer posebno pozornost namenjajo obnovi orgel v več podružnih cerkvah. Ob radeljskem županu mag. Alanu Bukovniku v oddaji sodeluje še direktor in lastnik znamenite Orglarske delavnice v Hočah pri Mariboru, sicer tudi zborovodja in organist - Andrej Dvoršak.

Tudi v mestu ob Dravi se pripravljajo na poletno turistično sezono, ki naj bi bila zaradi odprave ukrepov podobna obdobju pred epidemijo. Že junija bosta mariborski utrip popestrila Borštnikovo srečanje in Festival Lent, direktor tukajšnjega Zavoda za turizem Jure Struc pa nam bo razkril še drugo dogajanje v mestu. Beseda je tekla tudi o minulih rezultatih in posledicah koronske krize ter novostih na turističnem področju ob Dravi in na Pohorju, zato prisluhnite.

V Poslovnem mikrofonu smo obiskali mariborski kino center Maribox, kjer nameravajo v kratkem odpreti tudi igralnico, načrtujejo pa tudi razvoj širšega območja ob Dravi. V pozitivni poslovni zgodbi pa smo predstavili posebno otroško igralnico v Mariboru, Milli in Anni.

Preostali vsebinski poudarki oddaje: Ocena Zavoda za gozdove: požar na območju Potoške gore poškodoval od 70 do 80 hektarov gozdov. V Selnici ob Dravi bodo gradili nov, 11-oddelčni vrtec. Tudi za mlade z motnjami v duševnem razvoju je zelo pomembna vključenost na trg dela Celje in Laško bosta s povezovalno kolesarsko stezo dobila dodaten turistični zagon

Zagotovo ste slišali za flosarje iz Ljubnega ob Savinji in iz drugih krajev Savinjske doline, za splavarje na reki Dravi, najbrž pa je malo manj znano, da ohranjajo spomin na to tradicijo tudi v Radečah ob reki Savi. Preden so tam zgradili prvi turistični splav, za katerega so dali les domačini, Radeče niso bile na turističnem zemljevidu Slovenije. Ko iščemo podatke o radeškem splavu, nas nagovori vabilo na spletni strani posavje.com: »Ozka soteska reke Save se prav pri Radečah široko razpre. Mogočna in razigrana mati vseh slovenskih rek umiri svoj tok v akumulacijskem jezeru bližnje hidroelektrarne Vrhovo. V pristanu TRC Savus ima svoj dom turistični splav, na katerem vas bodo sprejeli radeški splavarji ter vam po stari slovanski tradiciji v znak dobrodošlice ponudili sol in kruh, pa tudi kakšen frakelj domačega borovničevca. Med prijetno rajžo bo slišati marsikaj zanimivega: o Savi, o trdem, a pogumnem življenju flosarjev, ki so nekoč gospodovali tem vodam. Splavarji vedno poskrbijo, da s splava nihče ne odide lačen ali žejen.« Táko je spletno vabilo. Mi pa vas vabimo, da radeški splav spoznate v oddaji Nedeljska reportaža, njen avtor je Milan Trobič.

Poročali smo o stoletnici delovanja Tovarne čokolade Gorenjka in 30-letnici delovanja ustanove dr. Antona Trstenjaka. Pogledali pa smo tudi v Pivko, kjer tamkajšnji zavod za turizem pripravlja pestro počitniško dogajanje, in v Selnico ob Dravi, kjer s projektom Kóbanc uvajajo brezplačen prevoz za starejše.

VIII. Bienale slovenske neodvisne ilustracije – Bienale neodvisnih bo med 19. oktobrom in 20. novembrom na razstavi v Kinu Šiška v Ljubljani gostil 25 avtorjev in avtoric, ki ustvarjajo v medprostorih sodobne ilustracije, umetniških praks in oblikovanja. Spomnimo pa se še na to, da se je na današnji dan, 19.oktobra, pred sto let, v Radljah ob Dravi, rodil arhitekt Oton Jugovec, ki je zasnoval projekte kot so Nuklearni inštitut v Podgorici pri Ljubljani, Kulturni dom Španski borci, Baza 20 v Kočevskem rogu, med večjimi stanovanjskimi stavbami pa je tudi naselje Selo ob Zaloški cesti v Ljubljani. Pa vendar še danes prav posebno pozornost svetovne arhitekturne javnosti privablja Jugovčeva nenavadna – kot šotor- razpeta streha, ki jo že od daleč opaziš sredi zelenega travnika v Otoku na Dobravi pri Škocjanu. Ta streha je bila zgrajena samo zato, da ščiti arheološke ostanke tlorisa nekdanje cerkve svetega Mihaela.

Stāsta VAS "Latvijas dzelzceļš" industriālā mantojuma eksperts Toms Altbergs. Vai zini, ka aiz Liepājas otra apjomīgākā dzelzceļa stacijas ēka Kurzemē atrodas Stendes mazpilsētā? Tam noteikti ir kāds iemesls, kuru mēģināsim izdibināt... 1901. gadā, atklājot vilcienu kustību uz Ventspili, Stende bija neliela starpstacija, kas paredzēta galvenokārt vilcienu izmaiņai, jo visa Maskavas-Ventspils dzelzceļa līnija bija būvēta ar vienu sliežu ceļu, kā tas joprojām ir. Nelielo koka ēku Stendē gan nācās nedaudz paplašināt, jo 12 km attālās Talsu pilsētas iedzīvotājiem dzelzceļš attālu mērķu sasniegšanai tomēr izrādījās parocīgāks ceļošanas līdzeklis nekā zirgu pajūgs. Tomēr viss mainījās Pirmā pasaules kara gados. Vismaz attiecībā uz Stendes dzelzceļa staciju, viennozīmīgi. Proti, no tās 1916. gadā tika uzsākta šaursliežu dzelzceļa būvniecība caur Talsiem uz Dundagu. 1917. gadā tika sasniegta Mazirbe. Tika izbūvēti atzarojumi uz Pitragu, Roju un Engures ezeru, kur vāciešiem bija hidroplānu bāze. Tālšāvēj lielgabalu nogādāšanai Ovišos, Lūžņā, Miķeļtornī, Lielirbē un Sīkragā, paralēli dižjūras krastam, tika realizēta arī šaursliežu dzelzceļa būve no Ventspils uz Mazirbi. Vilcienu kustības virsvadība, kā arī ritošā sastāva sagatavošana un kravu pārkraušana no platsliežu dzelzceļa tika nodrošināta Stendē, tai kļūstot par ļoti nozīmīgu dzelzceļa mezglu. Lai gan vācieši rūpējās par stacijas attīstību, karam beidzoties, daudz kas pāri no visām koka konstrukcijas pagaidu celtnēm, kā arī pašas sākotnējās stacijas ēkas, pāri palicis nebija. Tāpēc viens no pirmajiem darbiem, stājoties pie dzelzceļu atjaunošanas, bija jaunu staciju ēku būve. Un Stendē tapa viena no pirmajām, un kā izrādījās, viena no lielākajām stacijas ēkām Latvijā. Tās projekta autors ir viens no Konstantīna Pēkšēna pēctečiem - baltvācietis Artūrs Medlingers (1880-1961), kurš plašākam arhitektūras pazinēju lokam varbūt vairāk asociējas ar Jūgendstila ēkām, piemēram, ar tā dēvēto "Parex" bankas ēku tepat blakus Doma laukuma Smilšu ielā 3. Un varbūt arī ar viesnīcu "Majori", kā arī Kolonādi pie Laimas pulksteņa. Tieši tāpēc arī aptuveni 1200 kvadrātmetru plašo Stendes stacijas ēku nevar dēvēt par gluži parastu, utilitāru celtni. Daudziem vēl atmiņā labi saglabājusies tajā iekārtotā bufete, kurā mazbānīša pasažieri varēja pakavēt to laiku nakts vidū, kurš jāpavada gaidot Ventspils-Rīgas platsliežu vilcienu. Diemžēl 1962. gadā mazais vilcieniņš pasažierus pārvadāt pārtrauca, bet 1968. gadā tika likvidēts pavisam. Bet interesanti, ka Stendes stacijā ir saglabājusies arī kāda mūsdienām gluži neraksturīga telpa, kura joprojām tiek dēvēta par "Sarkano stūrīti". Gluži stūrītis tas nemaz nav, jo tās platība ir mērāma vairākos desmitos kvadrātmetru un ilggadējai Stendes stacijas dežurants Ādolfs Draviņš (slavenā latviešu valodnieka Kārļa Draviņa brālis) šo 1967. gadā iekārtoto telpu raksturo šādi: "Tajā ierīkoja arī nelielu skatuvi. Tagad bija vieta, kur uzstāties gan mūsu korim, gan arī kur uzvest viencēliena lugas. Jauniekārtotajās telpās ar priekšnesumiem atbrauca arī Ventspils pašdarbnieki." Aicinu šogad septembrī Eiropas Kultūras mantojumu dienu ietvaros atbraukt uz Stendes staciju arī "Klasikas" klausītājus - ne tikai aplūkot brīnišķīgo stacijas ēku, bet arī apmeklēt tās (bijušo) pasažieru uzgaidāmo zāli un "Sarkano stūrīti", kurš (ja vien epidemioloģiskā situācija ļaus) šogad atkal tiks nodots pašdarbības kolektīvu rīcībā!

Biolog, ekolog in potapljač dr. Boris Kolar je tesno povezan z naravo in z Mariborom. Njegovo poklicno področje je izjemno široko in pestro, vendar ni težko ugotoviti, da je desetletja njegovih raziskav in odkrivanj močno zaznamovala reka Drava. Reka, ob kateri živi in glede katere iskreno prizna, da dolgo tudi sam ni prepoznal njene izjemne pomembnosti. V tokratnem podkastu V imenu narave z dr. Borisom Kolarjem o tem, kaj ga pri Dravi najbolj privlači, zakaj se v njene globine rad spusti v ledeno hladnih dneh, o izjemni biotski pestrosti, značilni za to reko, in tudi o škodljivih vplivih, ki ogrožajo velike reke.

V poletnem Poslovnem mikrofonu nadaljujemo predstavitve inovacij, ki so jih podjetja in ustanove prijavile na razpis za izbor najboljših v Podravju. Spoznali boste družbeni inovaciji OŠ Selnica ob Dravi, kjer so vzpostavili Gozdno šolo in vrtec, in časnika Večer, kjer se v tedniku Štajer'c s pozitivnega stališča lotevajo lokalnih, tudi drobnih zgodb, ki prepogosto ostanejo neopažene. Pripravil Aljaž Mejal.

V poletnem Poslovnem mikrofonu nadaljujemo s predstavitvami inovacij, ki so jih podjetja in ustanove prijavile na razpis za izbor najboljših inovacij v Podravju. Tokrat bomo nekaj čez 11. uro pobliže pogledali družbeni inovaciji OŠ Selnica ob Dravi, kjer so vzpostavili Gozdno šolo in vrtec, in časnika Večer, kjer se v tedniku Štajer'c s pozitivnega vidika lotevajo lokalnih, tudi drobnih zgodb, ki prepogosto ostanejo neopažene.

Začenjamo s poletnimi izdajami oddaje Poslovni mikrofon, kjer boste lahko prisluhnili ponovitvam pozitivnih poslovnih zgodb. Danes smo govorili o izdelovanju nakita iz zlatih lusk, najdenih v Dravi, in o kurilnih briketih iz sena in slame.

Grema na kafe s Sašem Puklom: Bil bi ravnatelj II. gimnazije ali župan Maribora Saša Pukl je mednarodni košarkarski sodnik, nekdanji novinar in urednik Večera. Mariborčan Saša Pukl se nam je preko spletne aplikacije Skype javil iz hotela v Madridu, kjer je pretekli teden sodil evroligaško košarkarsko tekmo Real Madrida proti Zenitu. Že naslednji dan je bil v mestu ob Dravi, a se je kmalu znova odpravil na pot, v Moskvo. "Včasih sem zelo rad hodil v Čajeka, v zadnjem času pa izbiram med Isabelo, Fudom in LeVinom, rad spijem kavo, zvečer pa tudi kakšen špricer," o svojem izboru lokalov razmišlja nekdanji urednik in novinar na Večeru. Več: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-s-sasem-puklom-bil-bi-ravnatelj-ii-gimnazije-ali-zupan-maribora-10230044 Vabljeni na vecer.com

Grema na kafe z Majo Keuc: Težko bi karanteno preživljala v boljšem okolju Mariborska pevka Maja Keuc večino časa pandemije preživlja doma, v Svečini, od koder lahko sodeluje z vsem svetom. "Za glasbeno inspiracijo ima Svečina neki dar," pravi. Še nekaj časa ne bo nastopala v živo, pravi, da pogreša stik s publiko, a dela ji ne zmanjka. Nasprotno, z zaprtjem mej se je še bolj odprl digitalni svet, povezovanja na spletu je vse več, ugotavlja pevka Maja Keuc. "Dodobra že poznamo vsak kotiček stanovanja," nam je z rahlo kislim nasmehom dejala, ko je v lične skodelice iz džezve natočila kavo. "Na Švedskem pijemo filter kavo, a mi je ta boljša, tista je res močna. Spijem pa kakšne tri skodelice do dvanajstih, tega sem se navadila na Švedskem, ko so dnevi temačni, krajši," nam je razkrila svojo razvado. V Mariboru, kjer je odraščala, se na pijači najraje ustavi v Čajeku in Mački, včasih je hodila v Hudo Kavo, všeč pa ji je tudi čokoladna vas Tete Fride ob Dravi. Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-z-majo-keuc-tezko-bi-karanteno-prezivljala-v-boljsem-okolju-10228072

Vijol'čni kafe z Vladom Faturjem: "Da je bil denar namenjen za sodnike, se je vedelo" Vlada Faturja je v sedemdesetih v Umagu opazila Olimpija, kmalu zatem pa se je iz Ljubljane preselil v Maribor, kjer je ostal vse do danes. Več kot desetletje je igral za Maribor, bil tudi kapetan vijoličastih, potem pa si v mestu ob Dravi ustvaril družino in posel. Le malo Mariborčank in Mariborčanov ve, da je temelje znane mariborske restavracije La Cantina postavil nogometaš iz Umaga Vlado Fatur. Rad se spominja trenutkov v vijoličastem dresu, vse do zaprtja Ljudskega vrta je z znanci z zelenice redno obiskoval tekme nekdanjega kluba. Ob 60-letnici Maribora se v rubriki Vijol'čni kafe, ki v obširnejši različici izhaja kot podkast, pogovarjamo z ljudmi, ki so bili ali so še tesno povezani z NK Maribor. Praznujmo skupaj z NK Maribor - vecer.com/nkmaribor Kaj bi klub brez navijačev?! In le redki klubi se lahko pohvalijo s takšno navijaško zvestobo, kakršno ima NK Maribor. To kažejo tudi vaši odzivi pred 60. rojstnim dnevom vijoličastih, ki praznujejo 12. decembra. Dva dni prej si priskrbite svoj izvod vijol'čne revije, ki bo izšla 10. decembra v Večeru. Še prej pa ... Hvala, spoštovani bralci in navijači, za vaše zgodbe, anekdote, prigode, ki jih pošiljate na Večer. Ne le po elektronski pošti, tudi običajna velja, seveda. Marsikatero zgodbo bomo objavili. Na spletni strani Večera, za vijoličnim zavihkom "NK Maribor 60 let", pa vas čaka še precej več. Preverite, preberite, glasujte, kateri enajsterici Maribora sta najbolj zaznamovali obdobji pred osamosvojitvijo in po njej, sodelujte v kvizu z lepimi nagradami. In če se vam kakšno vprašanje zazdi prezahtevno, ne pozabite na slogan iz Ljudskega vrta - Ni predaje.

Grema na kafe: Ko Blaž Kopič vesla po Dravi, je Maribor njegov Blaž Kopič je fizioterapevt, veliko sodeluje s športniki, kot rekreativni veslač in potapljač pa ogromno časa preživi na Dravi. Fizioterapijo je doštudiral na Alma Mater Europaea v Mariboru, izkušnje je nabiral na Inštitutu za športno medicino v Mariboru in v javnem zdravstvenem sistemu. Dolga leta se je resno ukvarjal z veslanjem, zdaj je premagovanje metrov na vodi njegova rekreacija, znajde pa se tudi pod vodo, saj je potapljač. Z resnim športom ostaja povezan tudi v času poklicne kariere, bil je fizioterapevt slovenske ženske odbojkarske in teniške reprezentance, dve leti je preživel v Kuvajtu kot sodelavec kuvajtske odbojkarske zveze, od letos sodeluje s športno agencijo Proelium. Osemindvajsetletni Blaž Kopič nas je gostil v svoji fizioterapevtski ambulanti Vertebrae v Železnikovi ulici 4 na Pobrežju, kjer dela zadnja štiri leta. Pili smo kavo iz lokala Caffe Club 911, kjer v času zaprtja gostinskih obratov ponujajo kavo za zraven. Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-ko-blaz-kopic-vesla-po-dravi-je-maribor-njegov-10226167

Poročali smo, da je Škofijska Karitas Koper prenehala z izvajanjem programov v Domu Karitas na Cesti pri Ajdovščini, sprehodili smo se ob Muri in Dravi, ki ju čakajo projekti za obuditev življenja ob rekah. Ob koncu oddaje pa smo zavili še v Jeruzalem, kjer so pripravili vodnik o tem lepem slovenskem kraju.

Grema na kafe s Tomažem Barado: Politika je bila zame dobra izkušnja Uspešni slovenski borec, dolgoletni trener in (športni) funkcionar o športu, Mariboru, delu varnostnika v lokalih, dogajanju pred rotovžem leta 2012 ... Večkratni evropski in svetovni prvak v tekvondoju in kikboksu je leta 2002 na Teznu začel znanje borilnih veščin širiti med Mariborčane. Ker je ob treniranju in vodenju športnikov spoznal, da za njih ni dobro poskrbljeno, se je odločil, da vloži trud v delo športnega funkcionarja in pomaga pri spreminjanju razmer za slovenski in mariborski šport. Vmes se je preizkusil tudi v lokalni politiki. "Verjamem, da imam dovolj sposobnosti, da pomagam, če teh sposobnosti nimam, pa bom našel ljudi, ki bodo lahko pomagali," pravi Tomaž Barada, ki je v tujini priznan trener; na leto odvodi po svetu od 15 do 20 seminarjev. Pri petih letih se je zaradi bolezni mame in očeta preselil iz Maribora k teti v Vuzenico, tam je nato obiskoval osnovno šolo. "Vsak vikend sem se vračal v Maribor, v petek z vlakom ob 14.30, v ponedeljek pa z avtobusom ob 6.30 nazaj na Koroško. Po osemletki sem bil srečen, da sem se vrnil v Maribor, ne, ker bi mi šlo slabo, ampak zato, ker je Maribor moje mesto. Tudi v športni karieri sem najbolj ponosen na dosežke, ki sem jih osvojil tukaj," je povedal na Maribor navezan Barada, ki je v zadnjih dveh desetletjih v mestu ob Dravi organiziral več športnih dogodkov, prav zato si želi, da bi imeli v štajerski prestolnici primerne športne objekte. Veseli ga, ker naj bi z organizacijo evropskega olimpijskega festivala mladih leta 2023 bile narejene nekatere prepotrebne sanacije. Srečali smo se v lokalu njegovega Športnega centra na Teznu, pil je čaj, kave ne pije; pokusil jo je le enkrat, pravi, na članskem svetovnem prvenstvu v Montrealu na predlog trenerja Antona Nobila, ko je štel 16 let, a mu ni dobro dela: "Oči sem imel kot angora zajec." Intervju: https://www.vecer.com/maribor/aktualno/grema-na-kafe-s-tomazem-barado-politika-je-bila-zame-dobra-izkusnja-10223380

Grema na kafe s Katjo Beck Kos: Množic turistov si v resnici ne želimo Katja Beck Kos je kulturologinja, vodja Rajzefibra in podpredsednica društva Hiša! "Delavska, prodorna, revolucionarna duša, po drugi strani pa ležernost, dajmo se malo pokazati in lepo obleči," pravi o karakterju Maribora. Rušanka se je po delu in življenju v Ljubljani in Nemčiji pred desetimi leti vrnila v Maribor, kjer odkriva dvorišča, zgodbe mesta ob Dravi in odpira vrata tistim, ki želijo te zgodbe spoznati. Ceni in neguje dediščino Maribora. S sodelavci in znanci želi pokazati, kaj Maribor ima in zna, trudi se oživiti središče mesta. S Katjo Beck Kos smo se srečali na dvorišču Gosposke ulice 28, ki je bilo eno od prvih Živih dvorišč. "Obožujem mariborska dvorišča z zelo sproščeno in umirjeno atmosfero, ki jo ponujajo. Zelo rada jih raziskujem," je dejala in napovedala, da bodo kmalu začeli raziskavo o mariborskih dvoriščih: "Naredili bomo celovit popis, ker menimo, da je to dediščina, na katero moramo paziti in na njo opozarjati." Dvorišče, kjer smo pili kavo iz bližnje Smetke, je tudi v bližini njene pisarne. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-s-katjo-beck-kos-mnozic-turistov-si-v-resnici-ne-zelimo-10215252

V letošnji okrnjeni festivalski sezoni se je preteklo soboto v velikem slogu, z razprodanim koncertom skupine Siddharta, začel Festival Lent 2020. Čeprav so se letos zaradi razmer morali vrniti k formatu izpred desetletij, so se s tem hkrati vrnili k izvoru, k Dravi, k intimnejšim prizoriščem in butični ponudbi.

V stoti turistični oddaji smo vas povabili v nekatera slovenska kopališča. Pri nas jih je 48 kopalnih voda , kjer redno izvajajo meritve kakovosti vode. Mi smo obiskali edini biološki bazen v Sloveniji – Vodni park Radlje ob Dravi in pred nedavnim odprti Green lake – Zeleno jezero v Kidričevem. V tej oddaji smo znova odpotovali v deželo orlov – v Albanijo.

Grema na kafe s Petro Peternel Jurič: V Mariboru je vedno nekdo zunanji sovražnik Petra Peternel Jurič je vodja Centra alternativne in avtonomne produkcije, pred osmimi leti se je iz Ljubljane preselila v Maribor V zloglasnem letu, kot čas evropske prestolnice kulture v mestu ob Dravi opiše Petra Peternel Jurič, je kot Ljubljančanka prišla v Maribor in tukaj ostala. Povabljena je bila k projektu Besedni most in ustvarila slovensko-romski slovar. Po izobrazbi je jezikoslovka, ob maternem jeziku govori še pet tujih, en mrtvi jezik, ki ga razume in zna brati, dva jezika pa obvlada pasivno. Zdaj je vodja Centra za alternativno in avtonomno produkcije (CAAP), ki je eden od projektov, ki so v mestu ostali kot rezultat EPK 2012. CAAP daje prostor različnim iniciativam, predvsem pa se ukvarjajo z zadružništvom in delom s socialnimi podjetji. Z Mariborčanom se je poročila v gostilni Anderlič, na hitro je prišlo do te odločitve, potem ko sta s partnerjem ob sobotah na Rotovškem trgu pila kavo in opazovala poroke ter ocenjevala, kako dolgo bodo zveze trajale. Spraševala se je, zakaj bi se kdo poročil prav v Mariboru, nato pa zakon sklenila v tradicionalni mariborski gostilni. ​Gramofonoteko je izbrala, ker je blizu njenega doma in delovnega mesta, pisarne CAAP-a, všeč ji je tudi način vodenja lokala in vsebin v njem, ter ker ima rada gramofonske plošče. Pila je podaljšano kavo. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-petro-peternel-juric-v-mariboru-je-vedno-nekdo-zunanji-sovraznik-10195734

Ob izseljenski nedelji vam v oddaji Naš gost predstavljamo Majdo Starman, rojeno Šimenc iz Špitala ob Dravi in njeno življenjsko zgodbo, ki jo je opisala v knjigi Ostali smo na Koroškem. Posvetila jo je spominu rojakov, s katerimi je v drugi svetovni vojni in po njej doživljala usodo begunstva.

Grema na kafe z Natašo Matjašec Rošker: Maribor je ustvarjalno potenten Z rojeno Prekmurko Natašo Matjašec Rošker, prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, o mestu ob Dravi, kulturi in umetnosti Text Sinoči so v SNG Maribor prvič po epidemiji novega koronavirusa odprli vrata obiskovalcem. Petindvajset vstopnic je ob upoštevanju razdalje med gledalci na voljo na Malem odru. "Važno je, da predstava je. Če se umetnost ne bo dogajala, bodo ljudje našli nadomestitev," razmišlja prvakinja Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dramska igralka Nataša Matjašec Rošker. Jeseni bo trinajst let, odkar je zaposlena v SNG Maribor, Prekmurka se je v mesto ob Dravi preselila pred enajstimi leti. Rada živi in dela tukaj, pravi. Za srečanje je izbrala Hi Ko Fi, njeno "kafe destinacijo", kjer ob jutrih z možem pred službo pije kavo. Pila je kapučino. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-nataso-matjasec-rosker-maribor-si-zasluzi-boljse-ziveti-10180986

V eni prejšnjih oddaj smo preučili splavarstvo na Dravi. Reka Savinja pa je veliko bolj divja reka od Drave in je zahtevala precej več spretnosti v ozki dolini, dokler se ta ni odprla v ravnini. Danes si skoraj ne moremo zamisliti, da je med obema vojnama po Savinji na jug plulo po več kot 4.000 flosov na leto (ponovitev oddaje).

Po reki Dravi je do zgraditve cest potekala pomembna transportna vodna pot že od zgodnjega srednjega veka. Pozneje pa so po njej splavljali les iz pohorskih gozdov na jug do Save in Donave in naprej vse do Črnega morja. Skozi čas se je razvila posebna kultura splavarstva – flosarstvo. Posel je bil finančno donosen in je podžigal avanturistični duh flosarjev.

Grema na kafe z Anito Sobočan: Mariborčanke imajo zmagovalno miselnost Anita Sobočan je kapetanka odbojkarskega kluba Nova KBM Branik. Pred več kot petimi leti se je kot dijakinja drugega letnika Prve gimnazije v Celju odločila, da bo šolanje in odbojkarsko pot nadaljevala v Mariboru, kjer je doma najuspešnejši ženski odbojkarski klub v državi. V mestu ob Dravi se Anita Sobočan zdaj počuti domače, pri le 22. letih je na začetku sezone postala kapetanka Nove KBM Branik. Srečali smo se v Drašu, pred enim od jutranjih treningov odbojkaric. Včasih se dekleta pošalijo, da je to njihov drugi dom, takoj za dvorano Lukna, saj v Drašu redno trenirajo. Pila je kavo z mlekom. Intervju: https://www.vecer.com/avdio-grema-na-kafe-z-anito-sobocan-mariborcanke-imajo-zmagovalno-miselnost-10136910 Zanimive zgodbe najdete na vecer.com

Več kot trideset let ornitologi na slovenskem ozemlju pozimi preštevajo vodne ptice, od leta 1997 pa je ta popis del širše svetovne akcije popisovanja, v katero so vključene skoraj vse evropske države, pa tudi nekatere države drugih celin, na primer Afrike in Azije. To štetje usklajuje Wetlands International, svetovna organizacija za varstvo mokrišč. Na Slovenskem vsako zimo približno 250 ornitologov in prostovoljcev šteje vodne ptice na osmih krajih: od Mure, Drave, Savinje, zgornje in spodnje Save, Kolpe, Notranjske in Primorske do obalnih mokrišč. Štetje po navadi opravijo sredi januarja oziroma na konec tedna, ki je najbliže 15. januarju. Štetje je delno spremljal Jurij Popov in o tem pripravil Nedeljsko reportažo. Na Cerkniškem jezeru so našteli približno 4 tisoč osebkov, na Dravi jih je bilo približno dvajset tisoč, na Kočevskem pa nekaj sto. Koliko ptic in koliko vrst jih je bilo med letošnjim štetjem, še ni znano, znano pa je, da je slovensko povprečje dobrih 50 tisoč osebkov 60-ih vrst. Na količino ptic vpliva predvsem vreme in koliko so vodne površine zamrznjene. Največ jih je bilo leta 2008, ko so jih našteli več kot 66 tisoč. Tudi letos bo gotovo največ rac mlakaric in labodov grbcev.

V Središču ob Dravi omamno diši po tradiciji. Ta je pričakovana glede na častitljivo zgodovino kraja, predvsem pa v oljarni, ki že več kot stoletje predeluje bučnice v bučno olje. K pogovoru smo povabili direktorico Sonjo Krabonja.

s koroškimi splavarji smo se spustili po reki Dravi, da bi se ozrli v zgodovino splavarjenja in predstavili turistični potencial Drave. Čaka pa vas tudi ponovitev dela potopisnega pogovora s kolesarjem Simonom Erženom, ki smo ga gostili v naši oddaji novembra lani.

Grema na kafe z Petrom Možičem: "Da bi vse vodilo v mirno življenje, ne divjaštvo" Peter Možič vodi odbojkarske krožke po mariborskih osnovnih šolah in je trener mlajših selekcij v Odbojkarskem klubu Maribor, ki je bil minulo sezono znova v vrhu slovenske odbojke. Nekdanji odlični mariborski odbojkar in slovenski reprezentant Peter Možič v Mariboru živi več kot 30 let. Prihaja iz Selnice ob Dravi, kjer še vedno organizira kampe z odbojko na mivki. V središču mesta ga pogosto vidimo na kolesu, s katerim se vozi med domom v Prešernovi ulici in obveznostmi na osnovnih šolah, kjer vodi odbojkarske krožke. Če ne predaja svojega znanja novim generacijam odbojkarjev, pomaga ženi Mojci Možič, prav tako nekdanji odlični odbojkarici, med drugim članici Palome Maribor in jugoslovanski reprezentantki, ki ima cvetličarno na Partizanski cesti. Z očetom Roka Možiča, 17-letnega odbojkarskega talenta, ki je te dni na pripravah slovenske članske reprezentance, septembra pa ga čaka še domače evropsko prvenstvo, smo se ob kavi pogovarjali v Hi Ko Fi v Tyrševi ulici. Pil je espresso. Intervju: https://www.vecer.com/grema-na-kafe-z-petrom-mozicem-da-bi-vse-vodilo-v-mirno-zivljenje-ne-divjastvo-10019391

Borut Mori je glasbenik, skladatelj in profesor harmonike, zaposlen na mariborskem konservatoriju za glasbo, Odraščal je ob reki Dravi in se selil ob njenem toku, posvetil pa ji je tudi glasbo. Bolj kot v Ljubljani ga poznajo v avstrijskem Gradcu. Ima seznam nagrad z različnih tekmovanj, snemal je za domače in tuje medijske hiše ter sodeloval z znanimi in manj znanimi glasbeniki. Vmes se je zaljubil tudi v ustvarjanje za gledališče. Kako zveni njegova glasbena oprema, lahko vidite v predstavi Lutkovnega gledališča Maribor Šivilja in škarjice.

Tema Jezikanja je prava tort-ura, sprašujemo namreč, kako napovedovati uro. Zakaj rečejo Primorci, da je 8 in pol, preostali prebivalci Slovenije pa pol 9? Kaj pomenijo izrazi davi ali drevi in zakaj je anketiranec prepričan, da se reče dravi?

Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Hana Bitenc (1997) se je začela učiti klavir v glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava pri prof. Vlasti Doležal Rus, šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Lidiji Malahotky Haas. Zdaj je študentka klavirja v 3. letniku dodiplomskega študija pri prof. Hinku Haasu. V času šolanja se je udeležila številnih državnih tekmovanj (zlata plaketa s triom ? 2014, srebrna plaketa in posebna nagrada žirije za najbolje izvedeno skladbo slovenskega skladatelja ? 2010, srebrna plaketa ? 2016) in mednarodnih tekmovanj (prva nagrada v Povolettu ? 2015, prvo mesto na tekmovanju Ivan Rijavec ? 2013, prva nagrada na tekmovanju Tartini ? 2013, druga nagrada na tekmovanju Zlatko Grgošević v Zagrebu ? 2014, tretje mesto na tekmovanju Mladi virtuozi ? 2016). Na mednarodnem tekmovanju Radlje ob Dravi 2018 je v klavirskem duu z Laro Oprešnik dosegla absolutno prvo nagrado. Kot solistka se je pri enajstih letih predstavila s Haydnovim Koncertom za klavir in orkester v D-duru. Udeležuje se seminarjev pri priznanih pianistih, kot so: Ruben Dalibaltayan, Arbo Valdma in drugi. Večkrat nastopa kot solistka in v različnih zasedbah.

Danes v oddaji prisluhnite pogovoru s pianistko Laro Oprešnik, eno izmed letošnjih prejemnic študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. V njeni izvedbi bomo poslušali Fantazijo Johanna Sebastiana Bacha in odlomek iz prvega Koncerta za klavir v C-duru Ludwiga van Beethovna. Lara Oprešnik je klavir začela igrati pri sedmih letih v razredu Monike Vehovec v glasbeni šoli Frana Koruna ? Koželjskega Velenje. Srednjo stopnjo je začela pod vodstvom Jožice Grebenšek in končala v razredu Jerneje Grebenšek. Trenutno je študentka Hinka Haasa, sicer pa se redno udeležuje tudi dodatnih izobraževanj in izpopolnjevanj. Med drugim pri Jasminki Stančul, Selmi Chicco, Aleksandru Serdarju, Riti Kinki in Lovru Pogoreliću. Na svoji glasbeni poti je prejela že številna priznanja in nagrade na državni in mednarodni ravni. Recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih v Gorici, Radljah ob Dravi, Gradežu, Trstu, Vidmu, Legnagu in Beogradu, uspešna pa je bila tudi na mednarodnem tekmovanju Acija Bertonclja. Prešernovo nagrado Akademije za glasbo je prejela za izvedbo Koncerta za klavir št. 1 v C-duru Ludwiga van Beethovna.

Magellan se je mučil zaman. Tudi astronavti so zapustili planet brez veze. Vse več ljudi verjame, da je zemlja ploščata. Po drugi strani, pa se vse več ljudi trudi dokazati nasprotno. Zato okoli sveta. Ultimativno potovanje, sanje vsakega, ki je pomolil nos izza zapečka. Kaj ima pot okoli sveta z jesenskim večerom v Selnici ob Dravi izveste v tokratni oddaji.

Ranca je dolg ploščat čoln, ki so ga prvotno uporabljali splavarji in je bil del obvezne opreme tistih, ki so po reki Dravi z zalogo lesa pluli vse od koroških pristanov do Osijeka, nato pa po Donavi do Beograda ali še dlje skozi Đerdap proti Romuniji. Uporabljali so ga za hitre premike, za reševanje, ribolov, celo za prevoz sena in gramoza – splavarji pa tudi kot priročno mizo za obed.

Oddaja razkriva, da zgodovine ne sestavljajo samo veliki dogodki, ampak je ta seštevek mnogih majhnih življenjskih zmag, porazov in odločitev. Čeprav se loteva tudi velikih zgodovinskih zgodb, je njena prednost v tem, da jih lahko prikaže skozi človeške zgodbe in usode, skozi majhne dogodke, ki šele v seštevku sestavijo veliko zgodovinsko sliko. Zato v njej enakovredno nastopajo zgodovinarji in drugi strokovnjaki ter pričevalci, zmagovali in poraženci, zgodovinske velilčine in ljudje, ki so jim odločitve velikih spremenile življenje.

V tokratnem podcastu gostimo selektorja ženske nogometne reprezentance Boruta Jarca. Jarc je svojo igralsko pot začel pri Mariboru in jo končal pri avstrijskem Voitsbergu. Vrsto let smo ga lahko spremljali na prvoligaški sceni v vlogi trenerja pri Publikumu, Kopru, Rudarju iz Velenja, Korotanu in ptujski Dravi. V zadnjih letih je deloval kot selektor moških U-15 in U-19 reprezentanc. Pred kratkim je prevzel vodenje ženske nogometne reprezentance.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Tokratni gost oddaje je nekdanji reprezentančni vratarMladen Dabanović, ki je prve nogometne korake naredil v Slovenski Bistrici. Po Dravinji, Mariboru in Rudarju iz Velenja se odšel v belgijski Lokeren. Kariero je sklenil pri ptujski Dravi. Tokratnega gosta se mnogi spominjajo po napaki, ki jo je storil na kvalifikacijski tekmi med Slovenijo in Hrvaško. Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Discussion "Rijeka, European Capital of Culture" Space: Židovska ulica 2b – Terace Galileo Guests: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković, Ivana Katić, authors of the exhibition »Rijeka, city of contemporary art« & GT22 team The last day of Festival Lent and the GT22 program „Focus Rijeka“ offered an analysis of the city through the presentation of contemporary art positions of artists, living in Rijeka and a discussion on Rijeka 2020, the European Capital of Culture, with the team of Rijeka2020: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković and Ivana Katić. Diskusija „Rijeka, evropska prestolnica kulture“ Prostor: Židovska ulica 2b – Terasa Galileo Prisotni: Emina Višnić, Vuk Ćosić, Davor Mišković, Ivana Katić, avtorice razstave „Rijeka, mesto sodobne umetnosti“ in ekipa GT22 Diskusija na temo „Rijeka, evropska prestolnica kulture“ je v GT22 in na Festival Lent pripeljala osrednje akterje trenutnega položaja zgodbe, situacije in sestavljanja mozaika Rijeka2020, ko bo mesto v Kvarneju, na katerega se letos GT22 fokusira, nosilo evropski kulturni naziv, ki ga je naše mesto ob Dravi imelo leta 2012.

Najprej je pisala. Veliko pisala. Zase. Na roko. Dnevnik na dnevnik. Potem je stopila na oder. In se je skotalila njena kariera. Od stand upa prek kolumn za Siol do Radia Center in vodenja letošnje Eme. Je v konstantno radovedni fazi. In je neskončno oprijemljivo iskrena. In zelo rada govori - razen tisti dve leti v osnovni šoli. In Tanja Kocman je tista Marigorčanka, ki je najhitreje doslej izgovorila Maribor. (Foto: Osebni arhiv / Facebook) Mariborska pijača • Pir. Kar iz pločevinke. Kje na avtocesti iz Ljubljane začutiš Maribor? • Vedno ga čutim. Ljubim ga, tudi ko je mesto prazno. Kam bi te peljal Maribor na dejt • Na piknik: karirast prtek, vlegla bi se, odprla pivo. In Predina bi poslušala. Šal za zaljubene. Najljubši predel Maribora • Klišejsko: ob Lentu, vse, kar je ob ali na Dravi. Dravski most, ki mi največ pomeni • Em… Ta rdeči je najlepši, vedno ga izberem. Nisem vedela, da ljubim most! Največji dosežek/ponos Maribora • Njegovi strastni ljudje, ki mesta ne zapustijo tudi, ko ga želi kdo ugonobiti. Mariborčan/ka/i, po katerem/i/ih se zgledujem / me navdihuje(jo) • Moji starši, ker me na dnevni bazi prenašajo v isti hiši, moj brat, najbolj pa moj 12-letni nečak, moj največji učitelj o življenju. NK Maribor mi predstavlja • Ekstremno sem vesela, ko zmagajo, trpim, ko izgubijo. Ponosni moramo biti nanje. Turista bi v pol ure peljala • Odvisno, kak’ lep bi bil, hehe. Na Poštno, v Isabello na solato, pred Prvo gimnazijo in na Lent. Mariboru želim • Da se ohrani takšen, kakršen je. Pa da nehamo govoriti, kak’ je slabo. Pustimo ga pri miru, fajn je. *** Marigor je iber, fejst fajn, ajnfoh in aufbix lapanje o Mariboru. Upamo, da bomo podcast približali civilizaciji, torej našim gostom, s katerimi bomo religiozno kontrolirali utrip mesta, na bregu leve in desne Drave. Marigor ustvarjam blebetavo neučakani Jaša Lorenčič, in sicer na podstrešju mariborske Pionirske knjižnice, kjer nas prijetno gostijo s pronicljivim sloganom: “Po zavitih stopnicah se visoko pride!” Mi pa gostimo goste, s katerimi gre Maribor gor. P.S. Hvala Otu Rimeleju in Lačnemu Franceji za Nekaj lepljivega, Čudežnim poljem, ekipi Tekocheega Kruja in nepozabnima pubecoma iz Dandrough. Špici smo si namreč sposodobili pri njih. Hvala Mariborski knjižnici in Primožu Zajšku za šmekerski logotip! To. Je. Marigor! Na. Lape!

Glavno in odgovorno uredništvo Membranja se je udobno zleknilo ob Dravi in na obrežju razporedilo za dva polna nahrbtnika (oziroma za nahrbtnik in torbo) knjig. Skratka: za zadnjo epizodo pred podkasterskimi počitnicami sva pripravila najin seznam letošnjega poletnega čtiva.

Teshky je menedžer standup komikov in povezovalec na standup nastopih. V pogovoru o barometru med nastopom, iPhonu, ki je plaval v Dravi ter dejstvu, da Pižama zna uporabljat Googlov koledar. Na oddajo se lahko naročite prek iTunes ali RSS in jo najdete tudi na Twitterju ter Facebooku. Anže pa je na Twitterju @anzet. Podprete jo lahko tudi osebno. Zapiski oddaje: Perica Jerković Tin Vodopivec […]