Podcasts about Kranj

Na današnjem vladnem obisku na Gorenjskem so v ospredju infrastrukturni projekti. Po besedah pristojne ministrice Alenke Bratušek so se med drugim seznanili s prostorskim umeščanjem avtocestnega priključka Kranj-sever. Pozornost namenjajo tudi sanaciji po ujmah. Drugi poudarki oddaje: - Odprli zadrževalnik za večjo poplavno varnost Železnikov. - Stanje na področju korupcije v Sloveniji se je lani poslabšalo. - Evropski obrambni komisar Kubilius pozval k vzpostavitvi evropske obrambne unije.

Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo

Kranj 8. februarja ne živi le v znamenju dogajanja v središču mesta. Že celoten teden utrip mestu daje tudi bogat spremljevalni program. Ustavili smo se na Literarni čajanki, kjer so lahko bralci spoznali novi roman pisatelja, urednika in literarnega zgodovinarja Aljoše Harlamova z naslovom Dohtar in Povodni mož. V njem, prazniku primerno, glavno vlogo odigra France Prešeren, ki pa je postavljen v zelo nenavadno okolje. V središče napete kriminalne zgodbe.

Bor Ravbar je mlad gledališki režiser, ki je v času svojega študija nase opozóril že z uprizoritvijo Strah in beda, ki je nastala po motivih Brechtovih besedil in bila uvrščena v študentski program 57. Festivala Borštnikovo srečanje. Prav tako je še kot študent v Gledališču Glej režiral svojo prvo profesionalno predstavo po besedilu Nine Kuclar Stiković: deklici, s katero so se uvrstili v spremljevalni program 54. Tedna slovenske drame. Bor Ravbar je bil tudi član uredništva Akademijskega lista, strokovne študentske publikacije za področje gledališča in filma, deloval je tudi kot oblikovalec luči, najbolj izpostavljeni sta bili uprizoritvi Žene v testu Žive Bizovičar in Agmisterij Klemna Kováčiča. V Mini teatru je režiral avtorski projekt Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji, lansko leto se je v avtorskem projektu Kje mi živimo ukvarjal s stanovanjsko problematiko v Sloveniji, pred kratkim pa je na odru Prešernovega gledališča Kranj režiral in skupaj z Varjo Hrvatin ustvaril avtorski projekt In mnogi drugi …Vabljeni k poslušanju!

Poročali smo o pripravi komunalne infrastrukture na območju Kranja in Šoštanja, odprtju kulturno-poslovnega centra v Ribnici, načrtih za gradnjo skakalnice v Ljubnem ob Savinji, začetku prenove nekdanjega samostana v Škofji Loki, prizadevanjih za zmanjšanje odpadkov na Bledu in prireditvi gradovi Kralja Matjaža v Črni na Koroškem.

This episode explores the architectural legacy of Jože Plečnik beyond Ljubljana and presents him as Slovenia's defining architect and a creator of a distinct national architectural language.Listeners are guided on day trips and longer journeys across Slovenia to discover Plečnik's lesser-known works. The main focus is Kamnik, including the Chapel of the Holy Sepulcher in the Franciscan Church, described as a complete, immersive work of sacred art rich in symbolism, materials, light and craftsmanship. Other works in and around Kamnik include bridges, baptisteries, church renovations, private interiors, and the Royal Hunting Lodge at Kamniška Bistrica.The episode then highlights Plečnik's sensitivity to place in other regions: the Rosary Steps and church renovations in Kranj; a gothic-modern church renovation near Tolmin; the Church of the Holy Spirit in Bogojina in Prekmurje, which blends monumental form with local craft and tradition; funerary architecture in Ljutomer; and unrealised but influential plans in Bled, including the origins of today's Belvedere Pavilion.Throughout, the episode emphasises Plečnik's use of local materials, artisans, symbolism and reuse of existing structures, presenting his architecture as spiritual, human-scaled and deeply rooted in landscape and culture. Explore Slovenia through Plečnik's works outside the capital, one journey at a time!  Discover the monumental legacy of Jože PlečnikYou may also wish to listen to another podcast episode dedicated to Plečnik, featuring a conversation with Ana Porok of the Plečnik House Museum and Peter Krečič, former director of the Architecture Museum of Ljubljana.Feel Slovenia the Podcast is brought to you by the Slovenian Tourist Board and hosted by Dr Noah Charney.Sound Production: Urska Charney For more inspirational content, check out www.slovenia.info and our social media channels, including Instagram, Facebook, YouTube, Twitter, Pinterest, LinkedIn and Tripadvisor.

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.

V pripravi na letošnji božič so v Stuttgartu v Nemčiji velik poudarek dali angelom. Na četrto adventno nedeljo so si rojaki z zanimanjem ogledali monodramo oz. monokomedijo Moj sinko, Jezus, ki jo je predstavil Igor Korošec iz Slovenskega narodnega gledališča Kranj. Na sveti večer so imeli večerno sveto mašo skupaj z nemško skupnostjo pri svetem Konradu, praznična maša je bila tudi na božič in na god svetega Štefana, ko so v dvorani pod cerkvijo pripravili še tradicionalno božično tombolo. Nekoliko drugačna pa je bila nedelja Svete družine. Pri njih so se ustavili mladi romarji iz Slovenije na novoletno taizejsko srečanje v Parizu. Postanek v Stuttgartu bodo naredili tudi ob vračanju domov. Tako nam je povedal slovenski župnik v Stuttgartu dr. Zvone Štrubelj, ki je pripravil tudi zanimivo božično meditacijo.

Med 240 delegati, ki so sprejemali ključne dokumenta za osamosvojitev Slovenije je bila tudi Vlasta Sagadin. Po končani Ekonomski srednji šoli v Kranju je študirala na Filozofski fakulteti, nato pa se zaposlila kot učiteljica na OŠ Jakoba Aljaža v Kranju in pozneje na OŠ na Orehku. V politiko se je vključila že v mladih letih, med drugim kot soustanoviteljica klubov OZN in Amnesty International v Sloveniji. Sodelovala je pri ustanovitvi Zelenih Slovenije ter bila leta 1990 izvoljena v občinske in republiške predstavniške organe v času prvih večstrankarskih volitev. Več mandatov je in še deluje tudi kot občinska svetnica v Mestni občini Kranj. Za dolgoletno družbeno in politično delovanje ter prispevek k demokratizaciji družbe je leta 2013 prejela Veliko plaketo Mestne občine Kranj.

Rusija je pripravljena na končanje vojne v Ukrajini po mirni poti, je na današnji letni novinarski konferenci zatrdil ruski predsednik Putin. Obenem se je pohvalil z uspehi ruske vojske, odgovornost za nezmožnost diplomatskega preboja pa je prevalil na, kot se je izrazil, kijevski režim in njegove evropske pokrovitelje. Ukrajinski predsednik Zelenski je na drugi stani zadovoljen z evropskim dogovorom o financiranju Ukrajine. Kot je dejal, je to za Ruse jasen znak, da nadaljevanje vojne nima smisla, saj da se ob finančni podpori Ukrajinci ne bodo zlomili na fronti. Druge teme: - Po predvidoma 12-urni razpravi o interpelaciji minister za delo Luka Mesec skoraj gotovo ostaja na položaju. - Minister za javno upravo Franc Props k odstopu pozval načelnico upravne enote Kranj. - V pravosodju začenjajo priprave za dokončno uveljavitev sodne reforme.

Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj pripravlja v soboto 27. decembra osrednji božični koncert pod naslovom Zven veličastja, z biseri slovenskega baroka. Na dogodek nas je povabil predsednik APZ-ja Blaž Strniša.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Piše Marija Švajncer, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. V pesniški zbirki Mariborska se Matej Krajnc vrača v otroštvo, ki ga je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja preživel v Celju. Spominja se selitve iz stare hiše, stikov s sorodniki, družbenega ozračja in raznovrstnih dogodkov. V spomin si prikliče dogajanje tedanjega časa, predmete, ki danes veljajo za starinske, na primer gramofon in kasetofon, ter osebnosti iz tistega obdobja. Popevkar Franjo Bobinac je postal gospodarstvenik, kot Tomaž Šalamun se je tudi avtor pesniške zbirke utrudil podobe svojega plemena. Naravnost izpiše svoj priimek in pove, da je Krajnc pri sedemnajstih letih postal kantavtor. V pesmih je začutiti nekaj nostalgije, vendar pa se avtor brani razčustvovanosti ter je kar nekajkrat tudi ironičen in duhovit. Spomine zapisuje v sklenjeni pesemski obliki ali kiticah, nekatere stihe zabeli s srbohrvaškimi in angleškimi izrazi in povedmi, ne brani se neposrednega, že kar vulgarnega izražanja. Čeprav si prizadeva, da bi bila žalost prikrita, je v teh spominih tudi drobec otožnosti in nežnosti. Bili so stari časi, živeli so ljudje, ki jim je bil naklonjen, zdaj pa je marsikaj drugače. Takrat se je z odraslimi odpravil tudi na pokopališče. Tam počivajo pesnikovi ljudje, tako pod zemljo kot ohranjeni v njegovi zavesti: »spoštuj te ki ležijo / spoštuj te ki spijo / spoštuj te ki trohnijo / spoštuj te ki strohnijo« V poeziji Mateja Krajnca so nanizani prizori iz preteklosti, vrstijo se podobe in asociacije, kar nekaj je refleksij. Pesnik se načrtno znajde tudi v nonsensu. Zaradi večje prepričljivosti in učinkovitejšega vplivanja na bralke in bralce ponavlja nekatere verze. V zadnji pesmi z naslovom Finale: Mariborska pravi, da ni od tukaj in ne bi bil rad od tukaj. Še rosno mlad je prišel od daleč in se, dokler se ni preselil v Ljubljano, ustalil v Celju. To pa je bilo tedaj mesto tovarn, industrijskih obratov in tovornjakov, takšno, da se pesnik ne more spomniti, da je v njem sijalo sonce. Bilo je mračno in brez prave svetlobe. Kakšna pa je prava svetloba? Pomisli, da bi bilo marsikaj mogoče preseči s poezijo. In res, verzi se porajajo s svetlikanjem, ritmom, notranjo vznemirljivostjo in igrivostjo. Pesnik s posebno občutljivostjo slika prizore iz starih časov in se vrača k tistemu, kar ga je zaznamovalo ali pa se ga je le dotaknilo in se samo kdaj pa kdaj spomni, kaj so hoteli od njega odrasli, kakšna glasba je plavala v zraku in kako je preživljal svoje dni, zdaj zagnano in vihravo, zdaj nekoliko zdolgočaseno. Bila je megla, mizar onstran ulice pa je, kot da ne bi mogel početi ničesar drugega, vohunil za udbo. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je za obljubljeno deželo veljala Amerika. Treba bi si bilo priskrbeti karto in oditi tja, kjer se baje cedita med in mleko. Omenjene so tudi socialne razlike v lastni deželi: »sosedje se pretepajo za drobiž / malomeščani pa skrivajo limuzine«. Ljudje se spominjajo vojne in ohranjajo spoštovanje do padlih herojev. V megli hodijo mimo bunkerjev, nemih pričevalcev ogroženosti iz vojnih časov. Megla je resnična in hkrati simbol nečesa, česar si poet ne želi. Družina se je preselila iz stare hiše in domnevno na bolje, v novo hišo. Občina je v prejšnjo naselila druge ljudi. Naslov Mariborska nima ničesar opraviti z Mariborom, temveč je ena od celjskih ulic: »iz stare hiše v novo / isto mesto pa taka sprememba / tito, si to vedel / marx, si to predvidel / tam, kamor smo šli, / naj bi bilo svetleje / a še vedno crkujejo ulične luči V zbirki Mariborska ni ločil, enkrat pa sta zapisana oklepaj in vprašaj, ostalo je tudi nekaj vejic, pik in številk. Nekatere pesmi imajo naslove, v drugih je prvi verz napisan z večjimi črkami. Poudarki so vidni tako, da so navedeni v ležečem tisku, enkrat tudi v krepkem. V tistih časih je bilo slišati besede v popačeni nemščini, nekatere so zapisane v slengu in narečju. Matej Krajnc je mojster parafraziranja, duhovitih besednih iger ter postmodernističnega namigovanja na literarna in druga umetniška dela in popularno kulturo. Rad ima udarne skrajnosti, iznenada pa preseneti z verzi, v katere ujame posebno in zvenečo lepoto. Pesniška zbirka Mariborska je drugačna kot zbirka Josip Broz se je ustavil v Klanjškovi, ki je lani izšla pri isti založbi. V njej je bilo več ludizma, razbrzdanosti, občutka ogroženosti ter miselnega zrcaljenja politike in družbenega dogajanja. Zlasti občutka ogroženosti ni več. Pesnik sprejema svet tak, kakršen je, seveda pa je ta svet nekaj, kar je podano v njegovih pesmih. Omeniti velja, da si Matej Krajnc kot podpredsednik Društva slovenskih pisateljev prizadeva za položaj, uveljavitev in sprejemanje literature v družbi, kakršno si književno ustvarjanje v današnjih razburkanih časih zasluži. S predsednikom Marijem Čukom sta se domislila pogovorov z literarnimi ustvarjalkami in ustvarjalci po vsej Sloveniji ter v skrbi za bralno kulturo in podobne vidike prisluhnila različnim pobudam. Naj s Kranjčevimi verzi zasijejo sončni žarki, ki jih je pesnik v meglenih časih tako zelo pogrešal.

Režiserka Živa Bizovičar in dramaturg Nik Žnidaršič sta mlad gledališki tandem. Nase sta opozorila v času študija že kot posameznika, skupaj pa sta ustvarila odmevne in nagrajene predstave, kot so: Žene v testu, Juriš in Boško in Admira. Njuna zadnja premiera je bila že septembra v Prešernovem gledališču Kranj v koprodukciji z Mestom žensk. Nastala je po romanu v slovenščino doslej še neprevedene ameriške avtorice Kathy Acker z naslovom don Kihot, ki je bila sen. Predstava je v marsičem nenavadna, predvsem preseneča dejstvo, da sta segla po delu ameriške punk pesnice, pisateljice, eksperimentatorke in performerke, najbolj dejavne v sedemdesetih, osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Čez pol ure se bodo zaprla volišča na referendumu o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Volilna udeležba do 16-te ure je bila nekaj več kot 29-odstotna, je sporočil direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič. Najvišja udeležba do 16-e ure je bila v volilni enoti Kranj, najnižja pa v volilni enoti Maribor. Zorčič sklepa, da bo udeležba bistveno višja kot na majskem referendemu. Inšpektorat za notranje zadeve obravnava najmanj 17 sumov kršitev volilnega molka, največ se jih nanaša na objave na družbenih omrežjih. Druge teme: - Bruselj predstavil svoj predlog mirovnega dogovora za Ukrajino. - Vrh skupine G20 ob bojkotu Združenih držav zaznamovala Kitajska. - Skakalec Domen Prevc na Norveškem stopil na drugo stopničko.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Podpis pisma o nameri za novo avtobusno linijo med Šentjernejem in Sevnico. - V okviru participativnega proračuna v Postojni največ glasov za počitniško varstvo otrok s posebnimi potrebami. - Namesto na črno urejenega Dino parka pri Bledu novo parkirišče? - V Železnikih se veselijo obnovljenega bazena; naložba je stala 1,3 milijona evrov.

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?

Pred drugo epizodo petdelne radijske serije o materinstvu in (ne)materinstvu z naslovom Ksenija predvajamo pogovor o njej in o celotnem delu, ki ga je avtorica Tjaša Mislej najprej pisala za gledališče. Nominirano je bilo za Grumovo nagrado in je bilo med izbranimi na natečaju ljubljanske Drame, v kateri bo v kratkem tudi uprizorjeno. Vilma Štritof je vodila pogovor na letošnjem festivalu Teden slovenske drame, ki je tudi partner radijskega projekta. Zastavljen je interdisciplinarno, saj besedilo odpira številna vprašanja intimnega in družbenega življenja sodobne ženske in matere. Zato sta poleg avtorice Tjaše Mislej in radijske režiserke Špele Kravogel v pogovoru sodelovali še dr. Ana Svetel, antropologinja in pisateljica, in dr. Katarina Možina, družinska psihoterapevtka. Pogovor je bil posnet aprila letos v Prešernovem gledališču Kranj.

O stoletnici Vide Matić, ki vsak dan hodi na telovadbo za upokojence v četrtni skupnosti Dravlje, ste prav gotovo že brali, saj je na svoj stoti rojstni dan v začetku septembra postala prava medijska zvezda. Cirila Štuber jo je obiskala na jutranji telovadbi, ki se je udeleži približno trideset upokojenk in tudi upokojenca iz bližnje okolice. Na fotografiji: Vida Matič, zgoraj slika njene rojstne hiše Foto: C.Š.

Še nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - Zaradi prenov bo v maribrskih študentskih domovih v tem študijskem letu 200 ležišč manj kot v prejšnjem. - Tradicionalen preventivni dogodek "Varne šolske poti" za četrtošolce ptujskih osnovnih šol- - Na občini Bovec podpisali pogodbo z izvajalcem širitve daljinskega ogrevanja. - Spominski večer in razstava "Šorlijev Kranj" kot poklon arhitekturnemu opusu Marjana Šorlija .

Prva premiera Prešernovega gledališča Kranj v novi sezoni bo uprizoritev dela ameriške pisateljice Kathy Acker »Don Kihot, ki je bila sen«. Predstava, ki je nastala v koprodukciji z Mestom žensk, je prvi prevod in uprizoritev dela te vodilne figure ameriške postmodernistične in feministične literature pri nas. V prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so v okviru festivala Vilenica pripravili Okroglo mizo z naslovom Nova pravila bivanja.

Tranzit v času obnove vipavske hitre ceste še naprej buri duhove, je pa današnji sestanek pristojnih z avtoprevozniki potekal v spravljivejših tonih. Zaradi gneče na Fernetičih so prsti uperjeni predvsem na italijansko stran, kot mogoči rešitvi se omenjata predčasno izločanje vozil in ureditev dvosmernega prometa po zoženih pasovih. Pomisleki so predvsem glede varnosti, voznikom tovornih vozil pa svetujejo druge poti, tudi čez Avstrijo. Drugi poudarki oddaje: - Incident na Agri dodatno ohladil odnose med kmetijsko zbornico in pristojnim ministrstvom - Evropska unija obsodila napade na svoje prostore v Kijevu, voditelji spet dvomijo o ruski pripravljenosti na mir - Kranj drevi odpira festival Foto Fest v čast domačemu pionirju fotografije Janezu Puharju

Poročali smo o številnih investicijah v Kranju, parku urbanih športov v Posavju, centralnem športnem parku v Mirni Peči, prenovi kulturne dvorane v Kropi, obnovi kamnitega samostanskega portala v Stični in slovesnosti na Polšniku.

Poročali smo o številnih investicijah v Kranju, parku urbanih športov v Posavju, centralnem športnem parku v Mirni Peči, prenovi kulturne dvorane v Kropi, obnovi kamnitega samostanskega portala v Stični in slovesnosti na Polšniku.

Če nas je prvi julijski kviz odpeljal v Maribor, kjer smo si ogledali 100 let staro, obnovljeno Trafiko – Muzej za enega, nas današnji odpelje v Kranj, kjer prav tako spoznamo točko, ki mestno veduto krasi že 100 let oz. še malo dlje. Z Jankom Zupanom, lokalnim vodnikom v Kranju, se je na vodovodni stolp povzpela Darja Pograjc.

Poročali smo o pripravah na začetek gradnje regijske bolnišnice v Kranju, gradnji novega vrtca v Kotljah, izgradnji novega parkirišča na Bledu, zaščiti Snežnika kot regijskega parka, postavitvi kipa v spomin na duhovnika Jakoba Aljaža ter o prazniku Borovnic in dvajseti razstavi čipk.

Poročali smo o pripravah na začetek gradnje regijske bolnišnice v Kranju, gradnji novega vrtca v Kotljah, izgradnji novega parkirišča na Bledu, zaščiti Snežnika kot regijskega parka, postavitvi kipa v spomin na duhovnika Jakoba Aljaža ter o prazniku Borovnic in dvajseti razstavi čipk.

Ime tedna je postal Alen Kočar iz Kluba študentov Kranj in organizator Tedna mladih v Kranju, tradicionalnega mladinskega festivala, ki ga študenti pripravljajo že 30 let. S paleto družabnih dejavnosti so tudi letos privabili številne mlade, ki so se družili in zabavali na glasbenih, športnih, kulturnih in izobraževalnih dogodkih. Kandidata sta bila še: Dominik Konec, vodja Reševalne službe slovenske Istre, kjer že desetletje v času poletnih počitnic in kopalne sezone na območju obalnega pasu v izolski občini zagotavljajo hitro dostopno pomoč reševalcev na kolesih, sploh na območjih, na katera z reševalnim vozilom ni mogoče dostopati. Gre za unikaten projekt, s katerim so uspešno rešili že več življenj. Marko Mikuž s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, raziskovalec IJS-ja in dolgoletni vodja slovenskih znanstvenikov v Cernu. V 43 letih sodelovanja s Cernom je podrobno spoznal vse plati njegovega delovanja in bil pobudnik za sodelovanje slovenskih znanstvenikov v tej organizaciji, ki je Slovenijo zdaj tudi formalno sprejela v svoje vrste. 

Aurelio Pantanali"il cammino celeste"A piedi da Aquileia al Monte Lussariediciclo editorewww.ediciclo.itCircolo Culturale NavarcaAssociazione Iter AquileienseAndrea BellaviteMarco BregantTiziana PeriniIl "Cammino celeste" o "Iter aquileiense", è un itinerario ideato grazie all'iniziativa di un gruppo di persone appartenenti a diverse associazioni, accomunate dal desiderio di essere dei pellegrini, donne e uomini che per qualche giorno lasciano la loro vita ordinaria per trasformarsi in viandanti, tra loro molti hanno vissuto l'esperienza del Cammino di Santiago de Compostela. È un percorso internazionale che si propone di favorire l'incontro fra pellegrini di diversi stati in un luogo molto particolare, il santuario del Monte Lussari dove è custodita un'antica statua della Madonna venerata dalle genti del Friuli Venezia Giulia e del resto d'Italia, della Carinzia e dell'Austria, della Slovenia: esse lo raggiungevano percorrendo sentieri che gli autori sono riusciti in parte a riscoprire grazie ai segni ancora visibili della loro fede e della loro creatività. Il Cammino celeste, percorso per la prima volta nell'estate 2006, è composto da tre itinerari aventi origine in tre località particolarmente significative per la storia e la tradizione di fede di queste terre di confine: Aquileia in Italia, Brezje (santuario mariano presso Kranj) in Slovenia e Maria Saal a nord di Klagenfurt, località importante per la storia della Carinzia e per l'identità culturale e religiosa della cosiddetta Mitteleuropa.Aurelio Pantanali, gnomonista (che studia la gnomonica, ovvero la capacità di dedurre le leggi del moto apparente del Sole), è autore dei libri: Le meridiane del Friuli Venezia Giulia (1998), Le ore del Sole (2006). Ha fatto diventare Aiello il Paese delle Meridiane e ideato nella cittadina friulana la Festa delle Meridiane, che nel 2017 celebra a maggio la sua diciassettesima edizione. L'autore è presidente del circolo culturale Navarca, che ha profuso in Friuli Venezia Giulia e non solo il Progetto Meridiane, finalizzato alla conoscenza dell'arte gnomonica e al restauro e alla costruzione degli orologi solari.https://www.alcastellodiaiello.com/IL POSTO DELLE PAROLEascoltare fa pensarewww.ilpostodelleparole.itDiventa un supporter di questo podcast: https://www.spreaker.com/podcast/il-posto-delle-parole--1487855/support.

Simfonični orkester in baletni oddelek Glasbene šole Kranj bosta v Poletnem gledališču Studenec izvedla baletno suito sedmih slovenskih legend z naslovom Čarobno srce. Predstavila sta jo avtor Slavko Avsenik mlajši in dirigent Tomaž Kukovič.

Simfonični orkester in baletni oddelek Glasbene šole Kranj bosta v Poletnem gledališču Studenec izvedla baletno suito sedmih slovenskih legend z naslovom Čarobno srce. Predstavila sta jo avtor Slavko Avsenik mlajši in dirigent Tomaž Kukovič.

Pihalni orkester Mestne občine Kranj bo v Poletnem gledališču Studenec s posebnimi gosti izvedel koncert Ko srce poljubi note, posvečen skladatelju popularne glasbe Matjažu Vlašiču. Predstavlja ga dirigent Tomaž Kukovič.

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi.

Poročali smo o regijskih obiskih opozicijskih NSi in SDS v Prekmurju in na Gorenjskem, obsežni obnovi Notranjskega muzeja Postojna, praznovanju 777-letnice župnije Stari log pri Kolpi in slovesnosti ob zlati maši Mira Šlibarja in Alojzija Goloba na Dobrovi.

Poročali smo o naložbah radgonskega zdravstvenega doma, odprtju novega potniškega terminala v Kopru, novi plinsko-parni enoti, ki bo prispevala k dekarbonizaciji Ljubljane, zaključku del na železniški postaji v Borovnici, občinskem prazniku v Šentrupertu, kjer je misijonarka s. Zvonka Mikec postala častna občanka, slišali pa boste tudi o prešernem poletju v Kranju.

Poročali smo o naložbah radgonskega zdravstvenega doma, odprtju novega potniškega terminala v Kopru, novi plinsko-parni enoti, ki bo prispevala k dekarbonizaciji Ljubljane, zaključku del na železniški postaji v Borovnici, občinskem prazniku v Šentrupertu, kjer je misijonarka s. Zvonka Mikec postala častna občanka, slišali pa boste tudi o prešernem poletju v Kranju.

Poročali smo o prizadevanjih za povečanje sladkovodnih rib v prehrani, veliki potresni vaji na Goriškem, urbanem čebelarstvu v Mariboru, peti obletnici ljubljanskega nakupovalnega središča Aleja in skupni turistični promociji Bleda in Pirana.

Poročali smo o prizadevanjih za povečanje sladkovodnih rib v prehrani, veliki potresni vaji na Goriškem, urbanem čebelarstvu v Mariboru, peti obletnici ljubljanskega nakupovalnega središča Aleja in skupni turistični promociji Bleda in Pirana.

Ostali poudarki: - V Trebnjem bodo izkoristili še eno zadnjih možnosti pridobitve evropskih sredstev za zgraditev javnega kanalizacijskega sistema -V novi prometni strategiji Domžal je med ključnimi izzivi tudi reševanje vprašanja mirujočega prometa - Nekdanji direktorici Kotlovnice na Markovcu sodijo v Novi Gorici, vendar se sojenje ne premakne - Naša najstarejša godba predstavljena tudi na urbani razstavi - Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije - Na osnovnih šolah v Mestni občini Kranj letos že drugič spoznavali gastronomijo pobratenih in prijateljskih mest

Projekt Iskrive karte, ki nosijo pomembno sporočilo o pomenu navdihujočih posameznikov za razvoj družbe, je projekt Šolskega centra Kranj, ki sta ga leta 2019 zasnovala Polonca Hafner Ferlan in Marko Arnež. Iskrive karte, ki so z osemnajstimi podobami ilustratorja Cirila Horjaka izšle v peti izdaji, so nadgradili s knjigo. V njej so zbrana predavanja o pomembnih posameznikih, večina jih je z Gorenjske. Ustvarjalci pa že snujejo Iskrivo pot. Začela se bo na Brniku, kjer je letalo Edvarda Rusjana ter končala na Dovjem s pogledom Jakoba Aljaža na Triglav in v Mojstrani.

Ostali poudarki: - Po kazalnikih zdravja je v Podravju več raka želodca in prebavil, kot je slovensko povprečje - V Šmarjeških Toplicah lahko končno nadaljujejo komunalno opremljanje industrijske cone Kronovo - Šolski center Ptuj z gimnazijo in dijaškim domom prihodnje leto čaka temeljita energetska prenova - V Arboretumu vabijo osebe z demenco in njihove spremljevalce na 'Pot za spomin' - Na Krasu se začenja tradicionalni Festival Kraška gmajna - Prvi praznik cvetenja japonskih češenj obeležujejo ne prav daleč, v Kočevju..

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - Tudi v Zdravstvenemu domu Ajdovščina opozarjajo, da cene zdravstvenih storitev ne pokrivajo vseh stroškov - Kdo bo v prihodnje vodil Zdravstveni dom Lenart? - V Halozah so veliko vlagali v razvoj turizma. Bi ga vetrne elektrarne okrnile? - Sredi Prevalj nastajata nov otok in jezero. Gre za večnamenski park, ki naj bi povezal prebivalce. - V Štorah so za osnovnošolce pripravili turnir v odbojki sedé.

Ko boste obiskali Kranj, poiščite njegovo sončno stran. Tam boste našli Layerjevo hišo. Dobra kava, viralna divja češnja, stolp Škrlovec, ulične intervencije ter tekstilna, glasbena in literarna umetnost. Kako je vse našteto v hiši z večstoletno zgodovino (ob pomoči zavoda Carnica) našlo svoj dom in poleg vsega še nadvse uspešno sobiva, je preverila Darja Pograjc.

“Jaz sem gledališče vedno razumel kot kolektiv, kot hišo, dom,” pravi Rok Bozovičar, gledališki kritik, urednik, pisec, moderator in dramaturg, pa tudi v.d. direktorja Prešernovega gledališča Kranj. Bil je selektor Borštnikovega srečanja in Bienala lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, sodeluje v strokovnih žirijah in komisijah, je vodja festivala Teden slovenske drame ter sourednik revije Maska in spletnega portala Neodvisni – teritorij sodobnih scenskih umetnosti. Svojo gledališko pot pa je začel v hostesni službi ljubljanske Drame.

V Washintonu so se zbrali voditelji članic zveze Nato, ki praznuje 75-letnico ustanovitve. V ospredju tokratnega vrha bo pomoč Ukrajini. Slovenija pa bo na vrhu zagotovila, da bo do leta 2030 obrambne izdatke zvišala na pričakovana dva odstotka BDP-ja. Kar 23 zaveznic zdaj namenja vsaj dva odstotka letnega BDP za obrambo, še pred petimi leti je to mejo presegalo le devet držav. V oddaji tudi o tem: - Poslanci o noveli za reševanje kadrovske stiske v domovih za starejše - Po vladni študiji za gorenjsko regijsko bolnišnico najprimernejša Radovljica, Kranj zahteva popravke - Španci in Francozi nocoj za prvo finalno vstopnico evropskega nogometnega prvenstva

Počinje svjetsko prvenstvo u vodenim sportovima u Dohi. Prvi suparnik hrvatskih vaterpolista Australci. Derbi 21. kola HNL-a u Osijeku, između domaćina i Hajduka, završio bez pobjednika. Dinamo i Rijeka rutinski do pobjeda, a Lokomotiva koja je u lovu na Osijek, i četvrto mjesto na prvenstvenoj ljestvici, došla je samo do boda u Kranjčevićevoj.

When individuals are given the power and tools they need, they become unstoppable forces of change. Education becomes a priority, and entrepreneurship thrives. The potential for growth and prosperity is limitless! Please join us next week on   Marketing with Russ..aka #RussSelfie, Episode 372 December 18th, Monday, 8am Pacific Featuring Branka Pestar Hajsek   Branka, from Kranj, Slovenia, is an Entrepreneur, with a mission to tap into the potential of humankind, by eliminating the fears and limitations. She is co-author in the book 'Intuitive -Speaking Her Truth' available on Amazon.   Connect with Branka: LinkedIn: linkedin.com/in/brankapestar Email: work.branka@gmail.com Calendly: calendly.com/branka-empowerment/30min   Connect with Russ: LinkedIn: https://www.linkedin.com/in/russhedge/ Website: www.russhedge.com   #clarity #empowerment #neuroscience #Slovenia #emotionalintelligence #inspiration #live #livestream #InspirationSpecialist #marketing

Prema podacima Ministarstva unutarnjih poslova, u 2022. godini prijavljeno je 1.331 djelo iz Kaznenog zakona – Kaznena djela protiv spolne slobode i Kaznena djela spolnog zlostavljanja i iskorištavanja djeteta. Od toga je bilo 216 prijava za silovanje i 14 prijava za pokušaj silovanja, a većina svih prijava je bila od strane žena i djevojaka. Ipak, ovi podaci ne prikazuju stvarno stanje rasprostranjenosti seksualnog nasilja budući da se radi o djelima koja se najmanje prijavljuju. Smatra se da na jedno prijavljeno silovanje u pravilu dolazi 15 do 20 neprijavljenih djela zbog čega su ovi podaci i više nego alarmantni. Gošće ove epizode su Maja Mamula, koordinatorica Ženske sobe i odvjetnica Anamarija Drožđan-Kranjčec s kojima smo popričale o tome što seksualno nasilje je, kako ga prepoznati, kako ga spriječiti i kome se obratiti za pomoć. Ženska soba je feministička, neprofitna organizacija civilnog društva koja se više od dvadeset godina bavi prevencijom i suzbijanjem seksualnog nasilja, pružanjem direktne podrške i pomoći osobama koje su preživjele seksualno nasilje te promocijom i zaštitom seksualnih prava. U prošloj godini pružila je pomoć više od 330 osoba koje su preživjele seksualno nasilje na području cijele Hrvatske. City Center one ove je godine akciju #ŽelimSveMoguSve, koju održava već treći put za redom, posvetio upravo spomenutoj temi kako bi pomogao organizaciji civilnog društva Ženska soba u njihovom svakodnevnom radu sa žrtvama seksualnog nasilja. Svoj doprinos ovom hvalevrijednom projektu možete dati i vi. Naime, u subotu i nedjelju, 11. i 12. studenoga, u City Centeru one East i West kupite hoodicu s inspirativnom porukom po cijeni od 30 eura, a cjelokupan iznos od prodaje hoodica bit će doniran Ženskoj sobi.