Podcasts about redno

Matic Majcen je filmski kritik in novinar dnevnika Večer, ki te dni spremlja 78.Canneski filmski festival. Od leta 2006 v različnih javnih ustanovah redno predava na temo filma. Redno predava tudi v filmskem izobraževanju osnovnošolcev in srednješolcev v javni šolski in kinematografski mreži. Ustanovil je spletno in tiskano revijo Podoba-Glasba za umetnost glasbenega videa v Evropi.

Ob svetovnem dnevu fizioterapije fizioterapevti opozarjajo, da so čakalne dobe tako dolge, da pacienti pogosto pridejo do obravnave šele, ko bolečina že izzveni, ali takrat, ko bolečina postane že kronična. Povprečna čakalna doba za redno fizioterapevtsko obravnavo je 321 dni, zato poudarjajo, da so sistemski ukrepi nujni. Ob letošnjem svetovnem dnevu sicer opozarjajo na razširjeno težavo – bolečino v spodnjem delu hrbta. Ta prizadene 1 od 13 oseb.

Ta teden vstopamo v cikel poletnih oddaj Mladi virtuozi, ki jih ne bomo posvetili mladim glasbenikom, študentom, ampak se bomo spomnili nekaterih glasbenikov, ki smo jih v oddaji Mladi virtuozi predstavljali že v preteklosti, nekje pred desetimi leti. Začeli ga bomo s pianistom in dirigentom Davorinom Morijem, ki je takrat v oddaji nastopil le kot pianist. Ta je decembra 2013 nastopil na koncertu Festivala Ljubljana kot del cikla Mladi virtuozi, vabilo za nastop pa je prejel kot prejemnik prve nagrade na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije leta 2012. Glasbenik je bil takrat študent klavirja in dirigiranja v razredu Alekseja Kornienka na Koroškem deželnem konservatoriju v Celovcu, od jeseni 2013 pa tudi na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Claudiusa Tanskega. Danes je eden najvidnejših predstavnikov slovenskih dirigentov mlajše generacije. Živi na Dunaju in poučuje klavir na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, bil je asistent zborovodje Thomasa Langa v Dunajski državni operi ter gostujoči zborovski dirigent opere v Malmöju. Redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in Orkestrom Slovenske filharmonije, poleg tega pa je vodil tudi že dunajski radijski simfonični orkester, Kijevski simfonični orkester, Armenski državni orkester ter Camerato Sinfonico Avstrija, v kateri je umetniški vodja. PAUL HINDEMITH: SUITA 1922 ZA KLAVIR, OP. 26 Klavir: DAVORIN MORI ANA ZLOBKO: SECRETS III ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: DAVORIN MORI

Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.

Milko Lazar, slovenski skladatelj, pianist, čembalist, saksofonist in dirigent, deluje na področju sodobne komponirane in jazzovske glasbe. Z različnimi zasedbami je posnel več kot petdeset plošč ter dvajset avtorskih albumov. Redno komponira za orkester Slovenske filharmonije in Simfonike RTV Slovenija ter orkestre v tujini. Njegova dela so izvajali po Evropi, ZDA, Južni Ameriki, Kitajski in Rusiji. Poznan pa je tudi po svojem sodelovanju s koreografom Edvardom Clugom. Skupaj se približujeta trideseti številki vseh njunih skupnih baletov. 15. februarja bomo v Berlinski operi doživeli premiero njune nove baletne uprizoritve Sen kresne noči.

Po sinočnjem proračunskem zapletu v državnem zboru, ko so poslanci potrdili opozicijsko dopolnilo o polnem usklajevanju socialnih transferjev in družinskih prejemkov in so v Gibanju svoboda podvomili o pravilnem delovanju glasovalnih naprav, še ni jasno, kdaj bodo o dokumetnih glasovali. Po pregledu naprav so ugotovili, da je šlo za tehnično napako. Več bo znanega po sestanku vodij poslanskih skupin. Druge teme: - Decembra četrtini upravičencev predplačila za obnovo v ujmi poškodovanih objektov. - Nezadovoljstvo delavcev v trgovski panogi, sindikat ne izključuje stavke pred prazniki. - Premirje v Gazi zamaknjeno, ministrica Tanja Fajon jutri na obisk na Bližnji vzhod.

Poslušalka je vprašala, kako naj se loti ribanja zelja in ali je pomembno gledati ob tem na luno. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da mlaj vpliva na vsa živila, na ena bolj, na druga manj, zato se takrat mogoče izognimo temu dnevu in še dva dneva prej in potem. Pred ribanjem si pripravimo tudi mešanico soli, kumine in zrn popra. To potresemo po dnu posode, na to po plasteh nalagamo naribno zelje (vsako plast dobro pretlačimo z rokami ali z nogami), vmes potresemo z omenjeno mešanico. Lahko dodamo tudi kakšen lovorov list, ni pa nujno - dodali ga bomo lahko potem med kuhanjem. Količine soli je 2 odstotka (za 1 kg zelja 2 dag soli). Pokrijemo s platneno tkanino in pokrijemo s pokrovom ter obtežimo. Po potrebi prilijemo vodo. Zelje se hitreje okisa v toplejšem prostoru - približno tri tedne. Redno menjamo vrhnjo plast vode, na kateri se nabira mrena (pranje zelja).

"S pisanjem pesmi sem dala iz sebe bremena, ki so se mi nakopičila v življenju," pripoveduje gospa Štefka Kenda. Z veseljem pokaže zbirko svojih pesmi in albume, v katerih so fotografije prav posebnih izdelkov izpod njenih rok. Redno prihaja v prostore Dnevnega varstva starejših v okviru Doma upokojencev Kranj. Z gospo Štefko Kenda se je pogovarjala Lucija Fatur.

: Za slikarje je svetloba izrednega pomena pri izražanju. Prav zato si je amaterska likovna skupina izbrala to ime. Čas slikanja je bežanje od vsakodnevnega dela, skrbi, naporov in hkrati vstopanje v prijetnejši domišljijski svet. Prav zaradi tega se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina amaterjev slikarjev in začela organizirano slikati pod okriljem Kulturnega društva Svoboda Deskle. Člani Likovne skupine se vsako leto februarja, ob prazniku, posvečenem Francetu Prešernu, s svojimi novimi deli predstavijo v stekleni dvorani Kulturnega doma Deskle. Razstavljajo tudi v Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. Redno organizirajo mednarodni ex-tempore z naslovom Vedute Kanala. Poleg rednih izobraževalnih delavnic, se udeležujejo različnih razstav po Sloveniji in Italiji. Letos so prejeli tudi priznanje občine Kanal ob Soči. Likovno skupino Svetloba Deskle boste spoznali v današnjih oddaji Primorski kraji in ljudje. Radijski čopič je v roke vzel Boštjan Simčič.

Na nedeljskem Nočnem obisku smo gostili dramaturginjo, scenaristko in književnico, ki je največji pečat na domačem prizorišču pustila z večkrat nagrajenim filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko, za katerega je napisala scenarij in zanj prejela vesno. Je soscenaristka filma Poletje '91, posvečenega slovenski osamosvojitvi, in celovečernega filma Poslednji heroj, ki bo v prihodnjih tednih prišel na filmska platna. Redno sodeluje z Mestnim gledališčem ljubljanskim, med študijem je prejela štiri Grossmanove nagrade za scenarije za kratke filme in enkrat Žlahtno komedijsko pero. Trenutno sodeluje tudi v izvirnem projektu društva KUD Krik in Slovenskega mladinskega gledališča, uprizoritvi njenega dramskega besedila Nezakonske matere, ki nastaja sproti. Sodeluje tudi z Radiotelevizijo Slovenija, rezultat sodelovanja pa bo dokumentarni film o spolni vzgoji. Voditeljica Eva Lipovšek je pred mikrofon povabila Izo Strehar.

Župan Železnikov, Marko Gasser, je v oddaji odgovarjal na vprašanja o pomenu rednega vzdrževanja protipoplavnih objektov. Martin Mavsar, svetovalec specialist s KGZ Novo mesto pa je predstavil letošnjo letino jabolk in opozoril na opravila, ki so nujna za to, da dobimo dober jabolčni sok.

Nedeljski gost je gledališki režiser Janus Kica, Poljak po rodu, ki je že skoraj tri desetletja del slovenske gledališke scene. Po končanem študiju v Krakovu in Kölnu je kmalu postal hišni režiser v gledališču Pine Bausch v Wuppertalu, kjer je ustvaril prvo mednarodno odmevno uprizoritev Kiplingove Knjige o džungli. Na povabilo režiserja Paola Magellija, takratnega vodje zagrebškega Teatra mladih, je še isto leto Knjigo o džungli režiral v Zagrebu, ki je kmalu postal njegov drugi dom.Slovensko gledališko pot je začel v Mariboru z Dumasevimi Tremi mušketirji in Kafkovo Ameriko. Redno ga vabijo tudi gledališča v Nemčiji, Avstriji in Švici. Janusz Kica je vse do letos predaval na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na Velikem odru SNG Drama pa končal gledališko sezono z uprizoritvijo Strička Vanje Antona Pavloviča Čehova v novem prevodu Tatjane Stanič. Foto: MMC, Miloš Ojdanić

Sprejeta je bila nova zakonodaja s področja vodenja evidenc delovnega časa. Elektronsko vodenje bo obvezno pri delodajalcih, ki jim je bila izrečena pravnomočna globa. Po novem bo treba obvezno voditi evidenco delovnega časa tudi za honorarne sodelavce. Kako bodo po novem vodene take evidence za redno zaposlene? V torkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja odgovarjal Damjan Mašera z Ministrstva za delo.

Redno izredno zasedanje po finalu pokala v Celju.Obdelali smo organizacijo tekme, predstavo na igrišču in ob igrišču.22.5. v Union Experience pripravljamo dogodek v živo, kmalu bo na voljo več informacij!

Duo Köveš-Krečič sta leta 2018 ustanovili pianistka Sara Köveš in violončelistka Ema Krečič. Redno nastopata na koncertih Glasbene mladine ljubljanske, v letu 2023 pa sta nastopili na petih koncertih GM odra Glasbene mladine Slovenije. Septembra 2022 sta posneli skladbo z naslovom Geschpräche mit Franz Peter skladatelja Matije Krečiča, ki je bila napisana prav zanju in bila premierno izvedena v Rdeči dvorani na Magistratu. Matija Krečič: Geschpräche mit Franz Peter Francis Poulenc: Sonata za violončelo in klavir Sergej Rahmaninov: Vokaliza, op. 34, št. 14 Astor Piazzolla: Le Grand Tango

Varnostno kopiranje je nujno opravilo, na katerega nas spomni ekipa Varni na internetu vsaj enkrat na leto zadnji dan meseca marca. Morda vam je redno varnostno kopiranje podatkov z računalniških diskov in pametnih telefonov že prišlo v navado, a ste pozabili na družbena omrežja, varnostne ključe in spletne strani. Kako in zakaj to počnemo in še druge nasvete za varno življenje na spletu bomo slišali v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Jasmina Mešić, koordinatorica nacionalnega programa ozaveščanja Varni na internetu.

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Dr. Tihomir Pinter je mojster fotografije. Najljubše mu je, če ga predstavimo kot ljubitelja fotografije. Njegova bogata zbirka analognih, klasičnih, črno belih, ikoničnih fotografij, številnih prepoznavnih osebnosti našega časa in prostora, pa tudi drugih motivov, govori zase. Delo v laboratoriju, v temnici, je zanj eden od najpomembnejših procesov v nastajanju fotografije, zato jih sam tudi razvija. Zanima ga tudi abstrakcija, paleta tonov črno-bele fotografije. »Včasih moram na razstavah poslušati, kaj si kdo misli o mojih fotografijah, tudi če se z njim ne strinjam, moram biti tiho.« Pred desetimi leti, ko je Tihomir Pinter dopolnil petinsedemdeset let, si je zaželel le, da bi lahko še malo delal. »Ne veliko, ker to ni mogoče«, pravi. Deset let pozneje, ob petinosemdesetem rojstnem dnevu smo ga povabili v studio na radijski pogovor, je v nasmehu dejal: »In, še vedno delam.«“To je moj hobi. Vedno, ampak res vedno, sem se od svojih mladih let ljubiteljsko ukvarjal s fotografijo.” »S fotografijo se je ukvarjal tudi moj oče, zaposlen je bil v knjigarni, kjer so imeli oddelek s foto materiali, to je bilo še v Kraljevini Jugoslaviji, v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Žal je umrl, ko sem imel le leto in pol, za njim je ostalo veliko fotografskih aparatov, predvsem pa veliko negativov, oziroma tedaj še negativov na steklenih ploščah. Vse to je bilo shranjeno na podstrehi, s tem sem se igral, saj prav veliko igrač takrat ni bilo.« Tihomir Pinter se s fotografijo ukvarja že več kot pol stoletja. Razstavlja od leta 1961 naprej, pripravil je več kot sto samostojnih razstav doma in v tujini, sodeloval pa na več kot šeststo skupinskih. Njegove fotografije si trenutno lahko ogledate tudi v Finžgarjevi Galeriji v Ljubljani. Redno je objavljal v domačih in tujih časopisih ter revijah. Za dosežke na področju razstavne fotografije mu je nacionalna zveza fotografov dodelila naslov »mojster umetniške fotografije«, mednarodna fotografska organizacija pa naziv »Excellence FIAP«. Je član Foto kluba Ljubljana, Društva oblikovalcev Slovenije in Društva likovnikov Ljubljana. Prejel je številne nagrade in priznanja, leta 2006 tudi Nagrado Janeza Puharja za življenjsko delo.“Ko smo bili omejeni s številom posnetkov na filmu, smo morali bolj premisliti, kdaj bomo pritisnili na sprožilec.” »Kot srednješolec sem najprej fotografiral kolege, sosošolce in seveda svojo družino. Zgodaj sem prišel v Slovenijo, kjer pa sem s fotografijo dokumentiral planine in izlete v naravo. Fotografski laboratorij je ključen, v njem se dogaja najpomembnejše, to je najbolj ustvarjalen del procesa v nastajanju fotografije. Veliko fotografov se zgodaj odloča, da ta del izdelave fotografij zaupa drugemu profesionalcu, jaz pa trdim, da je na ta način analogni fotograf osiromašen. V laboratoriju se sicer ne dogajajo čudeži, se pa v teh postopkih fotografska slika lahko obogati s pravilno osvetlitvijo in ven dobimo veliko več tonov.« Od prve knjižne izdaje Umetnik v ateljeju leta 1984 so sledile knjige portretov slovenskih književnikov (1993), skladateljev (1997), glasbenikov (2002), slovenskih likovnikov v Avstriji in Italiji (2003) in fotografski ciklus železarjev Razžarjeni pogled (1996). Leta 2008 je založba Modrijan izdala knjigo »Umetniki v ateljeju« kot nadaljevanje portretiranja likovnih umetnikov v njihovih ateljejih in monografijo »Trenutki z umetniki«. Leta 2017 je ob pregledni razstavi njegovih fotografij v Jakopičevi galeriji izšel pregledni katalog Kemija podobe.“Dokler sam ne razmislim, ne verjamem nikomur. Človeško je, da si na fotografijah želimo izgledati bolje, vsaj bolj urejeno.” Likovna ustvarjalnost in kemija sta me vedno zanimali. V gimnaziji sta me najbolj navdušila profesorja prav teh dveh predmetov in mi za oboje vlila ljubezen. Odločil sem se za farmacijo in pri magisteriju ter doktoratu, za posebno zvrst farmacevstke znanosti, za nauk o prehrani. Slednji se je zdaj tako razvil, da ima veliko podzvrsti. Glede prehrane imam svoje mnenje, včasih je bila prehrana siromašnejša, jedli smo, kar je bilo na mizi, izbor ni bil velik, marsičesa nam je primanjkovalo, recimo sladkorja in soli, vendar smo jedli kakovostno. Danes je izbor zelo širok, toda, tudi če se odločimo za zdravo prehranjevanje, je to skoraj nemogoče, saj ne vemo, kaj nam pripravljajo posebej v proizvodnjah živil. Tudi v svoji družini vidim, kako hitro si dovolijo vpliv agresivnih oglasov. To bi moralo biti včasih, po mojem mnenju, prepovedano. Marsikaj, kar oglašujejo za dobro, kakovostno in zdravo, je vprašljivo.« “Veliko sem obiskoval, in jih še, likovne razstave. Zanima me, kako delo nastaja. Tudi pri fotografiji me zanima pot nastanka.” Njegove fotografije hranijo v NUK-u, Moderni galeriji v Ljubljani, Kabinetu slovenske fotografije v Kranju, Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu, Gledališkem muzeju v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru, pa med drugimi tudi v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici. »Še ko nisem imel svojega, sem seveda fotografiral celo s tistimi fotoaparati, ki jih je uporabljal še moj oče. Zelo zgodaj sem razvijal in tudi sam izdeloval fotografije, seveda najprej v manjšem formatu. Moj pogled na fotografijo in na svet se je izoblikoval zelo zgodaj. Ko mi je brat podaril prvi fotoaparat, ki je bil samo moj, tega dejstva kaj veliko ni spremenilo.« “Prisotnost fotografa, veste, zelo vpliva na ljudi. Najboljše fotografije so nastale, ko sem začel pospravljati opremo, ko so mislili, da ne fotografiram več. Takrat sem naredil še nekaj posnetkov. Morda ne njim, toda zame so bile tiste fotografije najboljše, ker so bili sproščeni.”»Začel sem s fotografijo v železarnah. Ko sem v Moderni galeriji prvič videl bogastvo tonov, ki so izžarevali na fotografijah iz jeseniške železarne, slovenskega mojstra Slavka Smoleja. To sem si potem želel tudi sam. Sprva ni bilo lahko priti v železarne v prejšnjem stoletju. Pogoji so bili slabi, celo nevarni, enkrat sem se celo zastrupil, tako sem imel pozneje vedno vodnika, ki je poznal pogoje in me varno vodil skozi proizvodnje prostore. Zanimali so me, ne samo grobi pogledi, predvsem detajli v železu. Marsikomu ni bilo razumljivo moje zanimanje, komu je bilo celo sumljivo. Pa vendarle mi je uspelo obiskati vse železarne v prejšnji državi, z izjemo ene.«“Digitalna fotografija ni poceni, ker zahteva hitro posodabljanje opreme. Zaradi hitrosti v digitalni fotografiji popolnoma odpade delo v fotografskem laboratoriju, ki je zelo pomembno. Razlika med dobrim in slabim fotografom se pokaže prav v slednjem.” »Živimo v digitalni dobi in v času digitalne fotografije. Pomembno je, da je prišlo do te iznajdbe, zaradi načina življenja, hitrosti. Analogna fotografija s tem ne more in noče tekmovati. Z digitalnim je prišla možnost obdelave. Marsikaj se da narediti, enostavno se lahko spremeni tudi vsebina, pomladimo portrete in tako naprej. Lahko je problematična in je treba dokazovati pristnost, recimo na sodnih obravnavah. Ukvarjam se tudi z digitalno fotografijo, začel sem, da ne bi izpadel starokopiten.«»Zaradi velike količine fotografij se ta izgublja, to mi govorijo tudi kolegi. Ne najdejo fotografij, ki so jih posneli in jih založili. V množici posnetih jih zlahka izgubijo. Fotografom svetujem, naj fotografije objavljajo v knjigah, tako bodo najbolj obstojne. Zagotavljam vam, da med mojimi portreti ne boste našli fotografije, narejene z bliskavico. Recimo, da je to moj podpis., je v nasmehu dejal izjemen fotograf, oziroma, kot želi, da ga imenujemo, ljubiteljski fotograf, dr. Tihomir Pinter.

Melika Buza je zanimanje za glasbo začutila že v otroštvu. S štirimi leti je začela igrati klavir, s sedmimi pa je bila sprejeta v osnovno glasbeno šolo. Izobraževanje je nadaljevala na Srednji glasbeni šoli v Zenici, kjer je bila najmlajša dijakinja, ki se je tam kadar koli izobraževala. Nastopila je v številnih državah po svetu ter prejela več kot 40 državnih in mednarodnih nagrad. Redno sodeluje z nacionalnimi orkestri, festivali ter svoje znanje širi na mojstrskih tečajih pri priznanih profesorjih. Leta 2019 je v imenu mesta Gradec prejela štipendijo za izjemno nadarjene študente Univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu, kjer je od leta 2016 študirala pod vodstvom profesorja Otta Niederdorferja. Od leta 2019 študij nadaljuje pod vodstvom profesorja Sergia De Simoneja. FRÉDÉRIC CHOPIN: ETUDA V C-MOLU, OP. 25, ŠT. 12, OCEAN ENRIQUE GRANADOS: GOYESCAS, SUITA ZA KLAVIR, OP. 11 - 4. QUEJAS O LA MAJA Y EL RUISENOR MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI (ONDINE, LE GIBET, SCARBO) RÉDÉRIC CHOPIN: BARKAROLA V FIS-DURU, OP. 60

Mesojede morske spužve, volnate rakovice, inteligentne hobotnice, rak strelec, ribe gnezdilke, morski torpedo, nasedli kit v Sečoveljskih solinah, bodičasta Afrodita. Čeprav je na prvi pogled slišati, kot da smo se potopili v svet filma Avatar režiserja Jamesa Camerona, to niso izmišljeni prebivalci morja. Številne zanimivosti o omenjenih, in še mnogih drugih morskih organizmih, je v svojem zadnjem delu Podobe iz modrine nanizal dr. Lovrenc Lipej, eden naših najbolj prepoznavnih morskih biologov. Sam že vrsto let skrbi za širjenje znanj o pestrosti življenja in pomenu ohranjanja ekosistema našega morja. Redno namreč objavlja članke v časopisih, revijah in sodeluje v radijskih in televizijskih oddajah. V Podobe iz modrine je posejal tudi številne iskrice humorja. Kot je v uvodu zapisala vodja Morske biološke postaje NIB dr. Patricija Mozetič, gre za nenavadno delo, ki je redkost v slovenski naravoslovni literaturi. Podrobneje nam ga dr. Lipej predstavlja v tokratni oddaji.

Drago Ivanuša se gledališču in gledališki glasbi posveča od sredine 80-ih let preteklega stoletja in je do danes napisal glasbo za okoli 150 gledaliških in plesnih predstav in več kot 20 filmov, kot skladatelj, pianist in raziskovalec digitalnih zvočnih okolij se predstavlja tudi z lastnimi projekti ter z dueti. Redno sodeluje s Sebastijanom Horvatom, velik opus je soustvaril z Dušanom Jovanovićem, Meto Hočevar, Barbaro Hieng Samobor in še mnogimi režiserji dramskega in postdramskega gledališča ter sodeloval tudi z eminentnimi koreografinjami in koreografi sodobnega plesa, na filmu z Janezom Burgerjem, Matevžem Luzarjem, Janom Cvitkovičem in drugimi. Drago Ivanuša bo na predvečer Slovenskega kulturnega praznika prejel nagrado Prešernovega sklada. Ob svojem, izjemno obsežnem opusu pravi: »pa saj to sploh ni delo«. Vabimo vas k poslušanju! foto: Matjaž Vrečko

22-letni saksofonist Boštjan Rojc, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Drevenška, je svoj talent dokazoval že kot učenec Glasbene šole Nova Gorica, pozneje pa tudi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, saj je kot solist ali član različnih zasedb prejemal najvišje nagrade za tekmovanjih. Redno sodeluje s poklicnimi orkestri (SNG Opera in balet Ljubljana, Policijski orkester, orkester Slovenske vojske) in je tudi 1. alt saksofon (lead) v Big bandu Akademije za glasbo Ljubljana. Ustanovil je zasedbo Ljubljanski kvartet saksofonov, ob študiju saksofona pa veliko pozornosti namenja tudi zborovskemu petju v Vokalni skupini Ivana Cankarja.

O izseljevanju iz Slovenije in vračanju vanjo, pogojih, ki jih mora ustvariti država in primerih dobrih praks drugih držav ste slišali v pogovoru z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Z Marijo Gruškovnjak smo govorili o zborniku o dr. Vinku Zwitterju. V sodelovanju s Svetovnim slovenskim kongresom vas vabimo k poslušanju prvega pogovora pri projektu »Kongres na klepetu« na temo »Nazaj v Slovenijo?«. V tokratnem nizu pogovorov bomo z različnimi sogovorniki iz domovine in sveta govorili o razlogih za vračanje oz. nevračanje v Slovenijo in o tem kaj bi lahko Slovenija naredila, da bi se čim več rojakov vrnilo in jo obogatilo s svojim znanjem. Prvi »klepet« nam predstavi širši uvod v bolj osebne pogovore z našimi rojaki po svetu. Pogovarjali smo se z doc. dr. Dejanom Valentinčičem. Zaposlen je kot pravnik na Okrožnem sodišču v Novi Gorici, dodatno pa še kot vodja Centra za družboslovno raziskovanje pri Ameriško slovenski izobraževalni fundaciji ASEF in prodekan Fakultete za slovenske in mednarodne študije Nove univerze. Med marcem 2020 in junijem 2022 je bil državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na Fakulteti za uporabne družbene študije je habilitiran kot docent za področje politologije, na Evropski pravni fakulteti in Fakulteti za državne in evropske študije pa kot docent za področje ustavnega prava in človekovih pravic. Redno obiskuje slovenske skupnosti na vseh koncih sveta. Je avtor treh knjig, o Reziji, o etnični situaciji na Goriškem na obeh straneh meje in monografije o starosti slovenske politike Ivanu Omanu. Med leti 2019 in 2021 je bil nosilec ciljnega raziskovalnega projekta »Omilitev posledic bega možganov in krepitev mehanizma kroženja možganov«, katerega namen je bil preučiti katere ukrepe bi morala Slovenija sprejeti, da bi se manj mladih in izobraženih izseljevalo ter kako spodbujati njihovo vračanje v Slovenijo. Vsi posnetki bodo objavljeni na spletni strani www.slokongres.com in na Youtube kanalu SSK https://www.slokongres.com/dogodek/kongres-na-klepetu-doc-dr-dejan-valentincic/ Dr. Vinko Zwitter (19. 6. 1904 – 3. 5. 1977) je bil politik in kulturnik, prvi predsednik slovenskega dela Katoliške akcije v celovški-krški škofiji, urednik Koroškega Slovenca, tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze, sooblikovalec izobraževalnega in kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Mohorjeva družba je leta 2020 izdaja zbornik prispevkov in spominov, ki ga je uredila Marija Gruškovnjak. Zbornik je ponaslovljen Vizionar in sejalec. Pred dnevi so ga predstavili tudi v Ljubljani in urednico smo povabili tudi v naš studio.

Pred vpisom otroka v glasbeno šolo si starši postavljajo mnoga vprašanja – kako vemo, da je nadarjen? Je nadarjenost pomembnejša kot velika želja po igranju instrumenta in pripravljenost na redno delo? Bo treba otroku kupiti nov inštrument vsakič, ko ga preraste? Koliko časa na teden bo moral nameniti pouku in domačemu delu? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika in Nataša Cetinski iz glasbene šole Arsem.Kaj moramo vedeti starši pred vpisom otroka v glasbeno šolo?Pred vpisom otroka v glasbeno šolo si starši postavljajo mnoga vprašanja – kako vemo, da je nadarjen? Je nadarjenost pomembnejša kot velika želja po igranju inštrumenta in pripravljenost na redno delo? Bo treba otroku kupiti nov inštrument vsakič, ko ga preraste? Koliko časa tedensko bo moral nameniti pouku in domačemu delu? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika in Nataša Cetinski iz glasbene šole Arsem.

Nika Dežela je 13. aprila nastopila v Klubu Cankarjevega doma in ob spremljavi pianistke Sae Lee izvedla dve deli: svojo priredbo Ravelovih samospevov Dve hebrejski melodiji ter Sonato za saksofon in klavir Williama Albrighta. Nika Deželak je svojo glasbeno pot začela z osmimi leti na glasbeni šoli Laško v razredu Neve Marn Hafner ter jo nadaljevala na konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Leta 2016 je začela študirati saksofon na akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 2019 je diplomirala v razredu Matjaža Drevenška, zdaj pa nadaljuje podiplomski študij v razredu Mihe Rogina. Redno se udeležuje različnih tekmovanj, do zdaj je prejela zlato plaketo na mednarodnih tekmovanjih pihalcev Emona, Svirel v Varaždinu in na državnem TEMSIG-u. Nastopa kot solistka, je pa tudi članica Ansambla saksofonov Akademije za glasbo. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri domačih in tujih saksofonistih, kot so: Arno Bornkamp, Daniel Gauthier, Claude Delangle, Joonatan Rautiola in Vincent David.

Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Paula se je pri šestindvajsetih odločila, da bo pustila redno službo, dom, stare navade in se preselila na drugi konec Slovenije, v Sveto Ano. Pridružila se je duhovni druščini, da ne bi več živela sama, ampak obdana z ljudmi z enakim mišljenjem, usmerjenim k meditiranju, širjenju ljubezni, delu na sebi in pomoči drugim. Kaj so rekli frendi, starši? A so sekta? Kaj sploh počnejo tam, kakšna pravila imajo v skupnosti in kaj jo je pripeljalo do odločitve, ki jo po širše sprejetih merilih še vedno zlahka označimo za precej bizaren skok iz realnosti?

Konec novembra je v Osterčevi dvorani Slovenske filharmonije nastopil godalni kvartet Emona, ki ga sestavljajo violinista Tim Skalar Demšar in Neža Capuder, violist Tilen Udovič in violončelistka Katarina Kozjek. Poslušajte njihovo interpretacijo skladb Frartes Arva Pärta, Godalni kvartet v d-molu, op. 3 Saše Šantla in Godalni kvartet v F-duru Mauricea Ravela. Godalni kvartet Emona je nastal septembra 2018, vendar pa so godalci že prej sodelovali v klavirskem kvintetu s pianistom Alvinom Čućićem. Od leta 2018 so se kot kvartet izobraževali v razredu Janeza Podleska, nato pa je leta 2020 postal njihov mentor Emile Cantor. Redno nastopajo na glasbenih večerih in festivalih, izpopolnjujejo pa se pri različnih profesorjih, kot so Monika Skalar, Goran Bakrač in Wendy Enderle Champney. Leta 2020 so na državnem tekmovanju TEMSIG osvojili 1. nagrado in posebno pohvalo za izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, maja lani pa so osvojili 1. nagrado na mednarodnem tekmovanju Concorso musicale Palmanova. Člani kvarteta se kot solisti uspešno udeležujejo domačih in tujih tekmovanj in redno sodelujejo s priznanimi orkestri in zbori v Sloveniji, med drugimi s Slovensko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in SNG opera in balet Ljubljana.

Če še ne poznate ultra trailašice, navdušenke nad pustolovskimi avanturami, mlade matere in atletske trenerke, potem je skrajni čas, da vam predstavim prav posebno gostjo, edinstveno Barbaro Jolič! Živahna in zagreta sogovornica, ki je obenem umirjeno razmišljujoča in navdušeno neobremenjena. V iskrenem in zabavnem pogovoru obdelava traile in njene zmage, materinstvo in pustolovske tekme, trenersko kariero in veganstvo, atletiko, družabne medije in slovensko planinsko pot pa še množico drugih paberkovanj. Epizoda 78 je vrhunska, obvezno poslušanje za vse zaljubljence v naravo, gibanje in osmišljeno življenje!

Poslušamo prvi del koncerta cikla Tutti, ki je potekal 23. septembra 2021 v Slovenski filharmoniji. S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sta takrat nastopila klarinetist Matija Raičević in pianist Viktor Radić ter izvedla vsak po en koncert za svoje glasbilo: Aaron Copland: Koncert za klarinet, godala, harfo in klavir Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu, op. 54 Matija Raičević je študent Akademije za glasbo v razredu Tadeja Keniga, sicer pa se je udeležil tudi mnogih seminarjev pri priznanih profesorjih, kot so Nikola Srdič, Bela Kovacs, Wenzel Fuchs, Esteban Valverde Colares, Gabor Varga in Harri Maki. Nastopal je že na Madžarskem, v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Belgiji, kot orkestrski glasbenik pa je nastopal pod dirigentskim vodstvom dirigentov, kot sta Igor Coretti Kuret in Gerardo Estrada. Redno se udeležuje tekmovanj za mlade glasbenike, na katerih je do zdaj osvojil več kot 30 nagrad, med njimi izpostavimo le, da je bil trikrat lavreat republiškega tekmovanja v Beogradu, dvakrat lavreat mednarodnega tekmovanja Antona Ebersta v Novem Sadu, osvojil je zlato plaketo na mednarodnem tekmovanju 'EMONA' v Ljubljani, uspešen pa je bil tudi na tekmovanjih "WoodWinds&Brass" v Varaždinu, 'FEMUS' v Subotici in na tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. Pianist Viktor Radić je magistriral na Fakulteti za glasbeno umetnost v Beogradu pod vodstvom Lidije Stankovič, zdaj pa končuje še magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Udeležil se je mojstrskih tečajev pri uglednih pianistih, kot so Arbo Valdma, Aleksandar Madžar, Boris Berman, Gottlieb Wallisch, Svetlana Bogino, Michael Uhde in drugi, poleg tega je tudi prejemnik več nagrad na mednarodnih tekmovanjih, recimo na tekmovanju Nikolaja Rubinsteina, Virtuosi per musica di pianoforte, San Dona di Piave, Memorialu Isidorja Bajića in Mednarodnem klavirskem tekmovanju Janeza Matičiča. Letos je bil izbran za enega izmed štirih enakovrednih nagrajencev tekmovanja Roberta Schumanna v Zwickauu. Predstavil se je že na več koncertih doma in v tujini, zaigral pa je tudi že kot solist z orkestrom, in sicer z orkestrom FMU v Beogradu in Orkestrom SNG Maribor.

Matija Krečič je violinist in skladatelj ter izvrsten aranžer; med drugim piše glasbo za filme in gledališke predstave. Sodeluje z vidnimi slovenskimi zasedbami in solisti; med njimi je tudi Tomaž Hostnik. Tomaž Hostnik je pianist, pesnik in šansonjer z izjemno obsežnim avtorskim opusom. Piše za zelo različne glasbene zasedbe. Redno koncertira na domačih in tujih odrih; sodeluje s številnimi umetniki, med katerimi je tudi Matija Krečič. Hostnik pa Krečič sta se v družbi članov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija dotaknila predvsem življenja Josipa Ipavca in to v posebnem segmentu, to je domoljubje. V sedmih skladbah sta se posvetila posameznim plastem te, tudi danes tako aktualne teme, bodisi z odgovorom na Ipavčevo avtorsko delo, bodisi kot kompromis ustvarjanja v tujih jezikih s ciljem širše prepoznavnosti. Oddaja je del cikla Dvakrat Josip, ki je posvečen počastitvi obletnic smrti dveh velikih slovenskih umetnikov: skladatelja Josipa Ipavca (ob 100-letnici smrti) ter pisatelja Josipa Jurčiča (ob 140-letnici smrti).V ciklu sodeluje sedem avtorjev in izvajalcev, ki bodo v petih oddajah predstavili nove avtorske skladbe, neposredno vezane na motive iz življenja ali del obeh umetnikov. Vsebine iz projekta Tu EU – moč javnosti sofinancira Evropski parlament

6. julija je v Cekinovem gradu potekal koncerta cikla Rasgueado na katerem je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer z godalnim kvartetom Dissonance (violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violistka Maja Rome in violončelist Klemen Hvala). Nina Šenk: ...entourer... Johann Kaspar Mertz: Divertimento po motivih iz Meyebeerjeve opere Prerok Mario Castelunuovo Tedesco: Kvintet za kitaro in godalni kvartet Izidor Erazem Grafenauer je diplomant ljubljanske Akademije za glasbo, Konservatorija Benedetta Marcella v Benetkah in Akademije za glasbo v Zagrebu. Kot solist in komorni glasbenik je prejmnik številnih nagrad ba različnih tekmovanjih, njegovo umetniško ustvarjanje pa je razpeto od izvajanja starejše glasbe na avtentične instrumente do sodobne resne glasbe, jazza in flamenca. Godalni kvartet Dissonance sestavljajo sedanji in bivši člani Orkestra Slovenske filharmonije: violinista Janez Podlesek in Matjaž Porovne, violistka Maja Rome in violončelist Klemen Hvala. Sodelovati so začeli leta 2014 v zadnjih letih pa izpostavimo le koncerte na festivalih v Trstu, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Budipešti in Berlinu. Redno snemanjo, posebno pozornost pa namenjajo tudi redkeje izvajanim delom ter glasbi slovenskih skladateljev.

Redno gibanje je eno od temeljev zdravja, pomembno pa je tudi pri obvladovanju številnih revmatičnih bolezni. Zato Društvo revmatikov Slovenije predstavlja vseslovensko akcijo spodbujanja gibanja Skočimo na lepše. O revmatičnih boleznih, o tem, kako jih obvladujemo, zdravimo, zakaj je gibanje pomembno - bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu, naša gosta bosta Anita Jaklič, diplomirana fizioterapevtka s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in dr. Žiga Rotar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

Ta teden poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je 21. 2. nastopil trobentač Dominik Rus in ob spremljavi pianistke Nadje Rus izvedel: T. Slakan: Trumpetness H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester E. Bozza: Rustiques Dominik Rus je začel igrati trobento z desetimi leti na Glasbeni šoli Vrhnika. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Mateju Rihterju. Trenutno je študent drugega letnika magistrskega študija trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tiborja Kerekeša. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2017 prejel srebrno plaketo, tri leta kasneje je na istem tekmovanju prejel zlato plaketo in drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na prvem tekmovanju trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani Brass AG Competition je prejel drugo nagrado. Sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Je član Trobilnega kvinteta Schaka in Trobilnega ansambla Brass AG. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so Hakan Hardenberger, Reinhold Friedrich, Fruzsina Hara, Thomas Gansch, Laura Vukobratović, Ottaviano Cristofoli, Jeroen Berwaerts, Jure Gradišnik, Aleš Klančar.

V teh posebnih razmerah, ki jih zdaj živimo, je verjetno, da imate še več časa, da nam prisluhnete. Vas sem vesel. Povabili so me, da pripravim kakšno misel, ki bi bila bolj »planinska«. Duhovniki pri sveti maši v tretji evharistični molitvi molimo: »Vsemogočni Bog resnično si svet in po pravici te hvali vse stvarstvo. V vseh časih zbiraš svoje ljudstvo, da od sončnega vzhoda do zahoda tvojemu imenu daruje čisto daritev.« Vsi ljudje smo povabljeni, da skupaj z vsem stvarstvom Boga slavimo, častimo in se zahvaljujemo za vse darove, ki nam jih Bog naklanja. Jaz sem imel to srečo, da sem se rodil v kmečki družini, ki je tesno povezana z naravo. Od petih otrok pri hiši sem bil tretji po vrsti in so me določili za pastirja ovc in živine. Pri opravljanju tega dela sem lahko poslušal žvrgolenje ptic, krakanje vran, žuborenje potočkov in šumenje gozdov v prelepi naravi. Višje v gore pa je nas ministrante popeljal domači župnik na Triglav. Od takrat sem ostal temu zvest vse življenje. Pri opravljanju svojega poklica sem tudi mlade vseh vrst vodil v planine in jih navduševal za občudovanje božjega stvarstva. Ob nekem pohodu mi je na vrhu Krvavca dejal mladi fant (Tone): Tine, ali bo v nebesih tudi tako lepo, kot je tukaj? Še lepše bo, ker bomo lahko občudovali stvarstvo celega sveta, sem odgovoril. Meni planine veliko pomenijo, saj v njih dobivam novih moči in volje do vsakega dela. Redno zahajam v gore. Vse vas povabim, da se čim večkrat podate v naravo in v gorski svet, saj boste s tem poskrbeli za zdravega duha v zdravem telesu. Morda pa boste prišli tudi do prepričanja pregovora, ki se glasi: »Preveč je sonca tam gori, preveč miru v stenah zakotnih, da bi nas mogle vse smrti v gorah odvrniti od tega, da se jim ne bi zapisali do konca življenja.« Vsem vam želim srečno in varno na vseh poteh življenja, še zlasti pri odkrivanju in občudovanju lepot božjega stvarstva.

Ta teden smo pred mikrofon povabili sopranistko Nadio Ternifi, ki je spregovorila o svoji glasbeni poti in o tem, kako se študij dentalne medicine povezuje s študijem petja. Poleg pogovora pa prisluhnite še njeni interpretaciji samospevov in operne arije: Franz Liszt (Victor Hugo): OH! QUAND JE DORS, S. 282 Charles Gounoud (Jules Barbier - Michel Carré): FAUST - ARIJA MARGARETE: IL ETAIT UN ROI DE THULE ... AH! JE RIS Anton Lajovic (Ivo Peruzzi): POLJUB Anton Lajovic (Robert Burns - Oton Župančič): KAJ BI LE GLEDAL NADIA TERNIFI, sopran TANJA ŠTERMAN, klavir Nadia Ternifi je trenutno študentka petja v razredu Pije Brodnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani in deluje kot zobozdravnica pripravnica, saj je leta 2019 končala študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti. Leta 2016 je maturirala iz petja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Edite Garčević-Koželj. Redno nastopa, tako je že nastopila v več ciklih Glasbene mladine ljubljanske, predstavila se je na novoletnih koncertih simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in simfoničnega orkestra KGBL, pogosto pa sodeluje tudi s komornim orkestrom Camerata medica, nazadnje na letošnjem Klicu dobrote. Leta 2015 se je udeležila mednarodnega pevskega festivala Oper-oder-Spree v Beeskowu v Nemčiji. Leta 2013 je na mednarodnem pevskem tekmovanju Lazar Jovanović v Beogradu dosegla zlato nagrado in 3.mesto, leta 2016 in 2019 pa je bila uspešna še na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer je v svoji kategoriji dosegla 1.mesto in zlato plaketo ter priznanje za najboljšo izvedbo slovenskega samospeva v kategoriji. Redno se udeležuje pevskih seminarjev pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so Giulio Zappa, Rudolf Piernay, Nena Brzaković, Snežana Stamenkovič, Constance Fee, Peter Maus in Breda Zakotnik.

Barbara Spital je študentka drugega letnika podiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. dr. Karoline Šantl Zupan. Nižjo glasbeno šolo je končala na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega iz Velenja pri prof. Mojci Ušen Tkalčec, srednješolsko izobraževanje pa nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. dr. Mileni Lipovšek. Nastopala je na številnih domačih in tujih tekmovanjih, kot solistka je že sodelovala s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije ter se večkrat predstavila v glasbenih ciklih različnih koncertnih organizatorjev. Redno sodeluje tudi z orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester SNG Opera Ljubljana in Simfonični orkester Akademije za glasbo. Kot solistka ali komorna glasbenica se udeležuje različnih projektov in festivalov doma ter v tujini. Poleg tega tudi poučuje, in sicer na Glasbenem centru Zvočna zgodba v Ljubljani. V študijskem letu 2020/2021 je za svoje dosežke in delo prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. V oddaji prisluhnite odlomku Sonate v a-molu Carla Philippa Emmanuela Bacha in Koncerta za flavto in orkester, FS 119 Carla Nielsna, ki ga je izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem.

V epizodi #41 je bil moj gost Sašo Dolenc, znanstveni pisatelj, filozof in komunikator znanosti. Dotakneva se tematik, kot so: Odziv znanosti na trenutno koronakrizo; porast skepticizma nad znanstveno stroko in teorij zarot; problematika polarizacije mnenj s pomočjo družbenih omrežij; pomembnost filozofije in kulture izmenjave idej, debatiranja; porast populizma v zahodnem svetu in fenomen Trumpa; zaupanje cepivom proti COVID-19; itd. ========================================­===== Sašo Dolenc se ukvarja s preučevanjem znanosti, o čemer je napisal več knjig in razprav. Redno objavlja tudi sestavke, v katerih opisuje in komentira dogajanje v svetu znanosti. Več: https://saso-dolenc.com/

Spoštovani poslušalke in poslušalci, danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Edison Denisov: Sonata za solo klarinet Alban Berg: Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5 Niels Gade: Fantazijske skladbe op. 43 Claude Debussy: Rapsodija za klarinet in klavir. Urška Zupan je na svojo glasbeno pot stopila pri devetih letih pod vodstvom Jožeta Kregarja na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter potem na Konservatoriju za glasbo in balet nadaljevala šolanje v razredu Dušana Sodje. Leta 2016 se je vpisala na dodiplomski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razred Wenzla Fuchsa, solo klarinetista priznanega Orkestra Berlinske filharmonije. Uspešno se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je na državnem tekmovanju Temsig kar trikrat prejela zlato plaketo, dve tretji nagradi in leta 2019 prvo. Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, leta 2016 je bila sprejeta na ugledno mojstrsko delavnico v Apeldoornu na Nizozemskem. Je članica Pihalne filharmonije Salzburg, s katero je v letih 2018 in 2019 nastopila na več koncertih, med drugimi tudi na priznanem novoletnem koncertu pod taktirko Hansjörga Angererja. Redno sodeluje s številnimi simfoničnimi in komornimi orkestri, leta 2018 pa je bila mentorica slovenskega glasbenega projekta Orkesterkamp. Aleksej Grotz se je rodil v Moskvi, svoje glasbeno izobraževanje pa je začel na Moskovskem državnem konservatoriju. Potem je študiral na Inštitutu za historično izvajalsko prakso in sodobno interpretacijo, in sicer klavir, historične instrumente ter kompozicijo, leta 2012 pa je začel študirati v razredu profesorja Jacquesa Rouvierja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno sodeluje na mednarodno priznanih festivalih, kot sta Piano Festival Ruhr in Festival sodobne glasbe v Bakuju. Udeležuje se najrazličnejših mojstrskih tečajev, med drugim v centru Arnolda Schönberga na Dunaju, kjer je dosegel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za klavir Rubinstein 2010. Njegov repertoar vključuje dela priznanih skladateljev 17. in 18. stoletja in tudi sodobno glasbo, omenimo še to, da je v preteklosti sodeloval tudi z ruskim pianistom Aleksejem Lubimovom.

mag. Žiga Vavpotič, soustanovitelj Simbioza Genesis in Zavoda Ypsilon, predsednik Slovensko Kitajskega poslovnega sveta, neizvršni direktor Outfit7 Mag. Žiga Vavpotič je Izkušen mednarodni vodja z večletnimi rezultati vodenja uspešnih projektov, organizacij in podjetij. Je odgovoren, ciljno orientiran ustvarjalec sprememb in tudi lastnik podjetja Globaldreamvision, soustanovitelj Zavoda Ypsilon, socialnega podjetja Simbioza Genesis, ABC podjetniškega pospeševalnika, sopobudnik Središča za socialno podjetništvo Univerze v Ljubljani. Žiga je prejemal tudi Zoisovo štipendijo. Je diplomiran ekonomist (UN), univerzitetni diplomirani politolog, smer mednarodnih odnosov, magister sociologije in avtor knjig Moja sr(e)čna knjiga, Moja žepna sr(e)čna knjiga in Srčna knjiga mojega življenja. Njegova več kot petletna izjemna kariera vodenja v gospodarstvuje povezana z uspešno zgodbo podjetja Outfit7 (najbolj poznanega po globalnem fenomenu Talking Toma, ki je iz enostavne aplikacije zrastel v globalno medijsko franšizo), kjer je začel kot pogodbenik in v dveh letih in pol, po miljardni prodaji podjetja novemu kitajskemu lastniku, preko različnih najvišjih pozicij vodenja, prevzel odgovornosti predsednika upravnega odbora. Po dvoletnem mandatu je podjetje zraslo v mnogih pogledih in doseglo mejnik 10 miljard downloadov, kar Outfit7 uvršča med največja in najhitreje rastoča mednarodna podjetja na področju družinske zabave na svetu. Uspešno sodelovanje se nadaljuje z dvema novima funkcijama: svetovalec predsedniku uprave družbe Jinke Holding Group (družba lastnica podjetja Outfit7) in neizvršni direktor družbe Outfit7. Za uspešno delovanje je dobil številne pohvale in nagrade, za mednarodno dejavnost ga je med drugim UNESCO ASP Net nagradil s častnim naslovom Unescov glasnik. Leta 2000 je postal takrat najmlajši član mednarodne organizacije Mensa v Sloveniji. Leta 2004 je postal najmlajši član svetovalnega odbora Microsoft Office Information Worker Board of the Future, ki ga je Microsoft ustanovil na željo Billa Gatesa. Rdeča nit njegovega življenja je sodelovanje. V žarišču njegovega zanimanja sta poleg poslovnega sveta še družbena odgovornost in socialno podjetništvo, vse prepletam s štirimi temami: ljudje, človekoljubje, družba in odgovornost. Redno bere, včasih piše, moderira, mediira in predava. Žiga je strasno predan povezovanju znanja med poslovnim in nevladnim svetom, strokovnjak na področju spodbujanja talentov, medkulturnega sodelovanja (fokus Kitajska-Evropa) in ustvarjanja projektov in organizacij na področju družbenih sprememb. Zase pravi, da je potrebno stalno vlagnje v lastni razvoj in rad se uči se od zanimivih ljudi, vesel je, da sta med njimi bila tudi dr. Edward de Bono in Danah Zohar. »Zaznamujejo nas knjige, ki jih preberemo in ljudje, ki jih srečamo« je eno od njegovih vodil. Naj quote: Margaret Mead — 'Never doubt that a small group of thoughtful, committed, citizens can change the world. Indeed, it is the only thing that ever has.' Naj knjiga: Vse, ki jih imam, podpisane, od zanimivih ljudi širnega sveta. Naj serija: House of cards Hobiji: Potovanja, branje, golf, spoznavanje novih kultur Najljubša hrana: Čokolada Najljubši podjetnik: Rumi Naj app: Vse, kar naredi Outfit7. Talking Tom je zakon! Trije nauki: 1. Živi in pusti sled. 2. Naredi več, kot obljubiš. Odgovornost je pomembna vrednota. 3. Samo za dobrimi konji se kadi. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Romski jezik šteje v Evropi več kot 1000 narečij, v Sloveniji jih poznamo vsaj štiri: prekmursko romščino, dolenjsko romščino, narečje, ki ga uporabljajo gorenjski Sinti in romščino, ki jo uporabljajo priseljeni Romi z balkanskih območij. Razlike med narečji so velike, saj se govorci razumejo le na najosnovnejši ravni, tudi štejejo različno. Dolenjski Romi štejejo v romščini do 4, naprej pa v slovenščini in hrvaščini. Prekmurski Romi pa štejejo do 10 v celoti v romščini. V Sloveniji šele v zadnjih 15 letih v večji meri nastajajo pisni viri v romskem jeziku. Redno ga uporabljajo predvsem starejše generacije in je omejen na zasebno okolje, zato se kažejo znaki njegovega izumiranja. Pred svetovnim dnevom romskega jezika, ki je na 5. november, smo ponovili oddajo v kateri je bila gostja Samanta Baranja, ki ji je romski jezik materni jezik. Slovenščine se je učila v vrtcu in potem uspešno nadaljevala šolanje vse do konca študija. Njeno raziskovalno področje so romski jezik ter vzgoja in izobraževanje romskih otrok. Na Pedagoškem inštitutu je delovala kot raziskovalka v Razvojno-raziskovalnem centru pedagoških iniciativ Korak za korakom, je tudi ustanoviteljica Romskega akademskega kluba.

Če vas boli grlo, se morate vprašati, ali vas boli samo pri požiranju. V tem primeru vas boli žrelo. Včasih pozabimo, da bomo hripavi z oteklimi glasilkami, če dlje časa glasno govorimo ali celo kričimo. Kako si pomagamo, ko nas boli žrelo, zakaj imamo pogosto občutek cmoka v grlu in kdaj je čas za obisk zdravnika? Gostja: prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., specialistka otorinolaringologinja iz UKC Ljubljana.

Sledenje poznih posledic zdravljenja raka je tema, ki žal ostaja ob strani. Sledenje sistemsko še ni urejeno in dostopno vsem, ki bi to potrebovali. Redno sledenje lahko rešuje življenje, zato je pomembno tudi osveščanje bolnikov, da skrbno spremljajo in skrbijo za svoje zdravje. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, pričelo s kampanjo osveščanja o poznih posledicah zdravljenja raka.

Aljoša je lastnik prve in največje slovenske spletne tržnice enaA.com, poznavalec in ljubitelj digitalne prodaje, podjetnik, startup investitor in motivator. Zase pravi, da živi in dela v čudovitem svetu v katerem lahko tu pa tam srečamo tudi enoroge. Študij je zaključil na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubjani in nato pričel svojo poklicno pot kot razvojni inženir v Razvojnem inštitutu Iskra Avtomatika v Ljubljani. Leta 1992 s partnerji ustanovil podjetje Gambit trade, kjer je vodil prve odmevne IT projekte v Sloveniji, med drugim tudi uvedbo prve kartice zdarvstvenega zavarovanja v Sloveniji. Konec leta 1999 se je podal v spletno prodajo in v naslednjih letih postavil prvo slovensko spletno trgovino www.enaA.com in jo razvil v največjo spletno tržnico v regiji z več kot tristo tisoč ponudbami. Od leta 2014 do 2016 član sveta Zavod IAB Slovenija (IAB - Interactive Advertising Bureau). Leta 2014 je tudi ustanovil podjetje Aguatera in se z njim aktivno vključuje v razvoj startup trga v Sloveniji, na Hrvaškem in širši regiji. Investiral je v 17 startupov, od katerih so štirje že propadli. Zaenkrat en uspešen exit iz podjetja Viberate na vrhuncu kripto manije. Podjetniško delovanje dopolnjuje z družbenimi aktivnostmi: en mandat kot podpredsednik Slovenskega društva Informatika, dva mandata kot predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Dve leti je bil tudi predsednik žirije WEBSI (2015, 2016) – spletni prvak ter dolgoletni član te žirije. Leta 2016 prejel nagrado Najboljšega mentorja za 3. generacijo startupov v ABC pospeševalniku. V letih 2015 in 2016 je bil tudi nominiran za enega izmed pet kandidatov za slovenskega investitorja leta. Je tudi član kluba slovenskih podjetnikov, član Slovenian Business Cluba, ter član CRANE – Croatian Business Angel Network. Redno predava na seminarjih ter objavlja strokovne in poljudne članke na temo startupov, trženja, komunikacije s tržnimi skupinami ter uporabe novih tehnologij v poslovnem okolju in družbi; zadnja leta kot kolumnist časnika Finance. Razvoj spletne trgovine Spletna trgovina enaA, je tako kot ostale spletne trgovine, v aprilu podvojila prodajo in ob tem dodatno zaposlovala. Časi so za spletne trgovce izredno ugodni. S povečano prodajo se v času pandemije srečujejo vsi spletni trgovci, tako v Sloveniji, kot v tujini. Ameriški gigant spletne trgovine Amazon je konec aprila poročal o rekordnem povečanju dohodka v prvem četrtletju. Samo v prvih treh mesecih so ustvarili 75,5 milijard dolarjev dohodka, kar je 26-odstotno povečanje v istem obdobju lani. Uporabniki njihovih storitev in kupci spletne trgovine Amazon so skupno od začetka pandemije vsako sekundo v povprečju porabili 11.000 dolarjev. EnaA je v maju videl od 30 do 50-kratno povišanje glede na isto obdobje lani zaradi pandemije. Potrošniške navade so se že vrnile v poznana območja, anomalije v prodaji pa so se že zmanjšale. Domijan še dodaja, da se bodo kupci verjetno vrnili v trgovske centre, ko se bodo ti odprli. Zaradi pridobitve novih kupcev pri enaA vendarle pričakujejo, da bo višja prodaja ostala tudi do konca leta. Fun fact: Njegova mobilna telefonska številka je starejša kot njegovi otroci in je ena izmed prvih 1000 mobilnih številk v Sloveniji Naj quote: On a clear day you can see a better tomorrow Naj knjiga: Borges - Izmišljije Najljubša hrana: Ribe Naj app: Google Maps Njegovi trije nasveti: - Če ste ustvarjalni, se ne čudite, da vas ne razumejo. Delate stvari za katere niti besede še ni, - Denar je rezultat, ne rešitev, - Dobiš to kar iščeš. Zato razmislite kaj iščete.

Prva vrsta se je vrnila iz karantene. V studiu 26 sta nastopila Matija Krečič in Tomaž Hostnik. Kako sodelujeta, se sprašujete? Takole pravita: Duo Krečič-Hostnik igra Matijevo glasbo, duet Hostnik pa Krečič izvaja Tomažev opus. Matija Krečič je zaključil študij violine (prof. Helfried Fister) in kompozicije (prof. Alfred Stingl) na Deželnem Konservatoriju v Celovcu. Kot violinist in skladatelj sodeluje z vidnimi slovenskimi solisti in zasedbami. Leta 2014 je izšla njegova prva samostojna avtorska plošča “Architexture” z glasbo za godalne inštrumente. Pred nekaj dnevi pa je izšla njegova druga z naslovom Cut / Rez. Zelo dejaven in izvrsten je kot avtor priredb, piše tudi glasbo za kratke filme in gledališke predstave. Tomaž Hostnik je pianist, pesnik in šansonjer; piše za film in gledališče, pa tudi za otroke. Njegovo avtorsko delo vključuje celoten opus zasedb Vudlenderji in Drajnarjuva vampa. Končal je magistrski študij klavirja na univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Redno koncertira na domačih in tujih odrih; sodeluje z številnimi glasbenimi skupinami in umetniki, med katerimi je tudi Matija Krečič. Vznemirljiva, prvovrstna dvojica!

Niko je Prekmürec in novinar. Semi - ljubitelj politike in polnopravni član Dončićevih navijačev. Redno prisoten na največjih koncertih in človek, ki v porno filmih išče zgodbo.

Vida Vatovec je mlada saksofonistka, ki je svojo glasbeno pot začela pri prof. Betki Bizjak Kotnik, pod mentorstvom katere je tudi maturirala, zdaj pa obiskuje tretji letnik Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Drevenška. Med šolanjem je na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih posegala po visokih rezultatih, prav tako je kar nekajkrat sodelovala z različnimi zasedbami – plesnim oddelkom KGBL, komornim pevskim zborom Ave, Pihalnim orkestrom Slovenske vojske ter Simfoničnim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. Sodeluje tudi v različnih komornih skupinah, kot so ansambel saksofonov AG, ansambel saksofonov KUG sax Sippia in (nekdanji) kvartet saksofonov Patetiko. Redno se izobražuje pri domačih in tujih uveljavljenih profesorjih in glasbenikih ter sodeluje z mladimi slovenskimi skladatelji, kot sta Tilen Lebar in Gašper Muženič.

V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta cikla GM oder, na katerem je marca nastopila citrarka Tajda Krajnc. Glasbenica je od leta 2016 študentka Visoke šole za glasbo in gledališče v Münchnu, kjer v razredu prof. Georga Glasla študira citre, v razredu prof. Sylvie Hewig Tröscher pa klavir kot stranski predmet. Tako kot številni mladi glasbeniki se tudi ona redno udeležuje tekmovanj, tako je na primer osvojila prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju SVIREL, lani pa je temu uspehu dodala še prvo nagrado in absolutno prvo mesto na najuglednejšem mednarodnem citrarskem tekmovanju za nagrado Ernsta Volkmanna v Münchnu – ta dosežek sama šteje za svoj največji uspeh. Redno nastopa, tokrat je torej nastopila kot del cikla Glasbene mladine Slovenije. V njeni interpretaciji bomo slišali dela Petra Michaela Hamla, Domenica Scarlattija, Josefa Hausteina in Janeza Dovča.

Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir Felix Mendelssohn: Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Robert Schumann: Adagio in allegro, op.70 Ema Grčmanje glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem violončela pri prof. Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Milana Vrsajkova ter prof. Karmen Pečar Koritnik. V letu 2014 je uspešno opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo Univerze v Zagrebu ter začela študij v razredu prof. Valterja Dešpalja. Od leta 2016 nadaljuje študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. Juliana Arpa. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih Christophu Richterju, Martinu Ostertagu, Marku Ylönenu, Giovanniju Gnocchiju, Claudiu Bohorquezu in drugih. Tako solistično kot tudi v komornih zasedbah je prejela različna, tudi najvišja, priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih: TEMSIG (2014, 2017, 2018); GCEW glasbena teorija (2011); Antonio Janigro (2012), Petar Konjović (2013), HDGPP Zagreb (2015). Od leta 2016 igra v godalnem duetu z violinistko Majo Horvat, s katero se je predstavila na festivalih Tartini, Festival Bled, Festival Lent, Soboški dnevi, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae ter Stift festival na Nizozemskem. Februarja 2017 sta kot solistki z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedli znameniti dvojni koncert Johannesa Brahmsa. Ema je članica nemškega komornega orestra Deutsche Kammerakademie Neuss am Rhein in je štipendistka Mestne občine Ljubljana.

V oddaji bo zvenela stara glasba, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem so konec januarja nastopile tri glasbenice: flavtistka Eva Erjavec, violinistka Mojca Jerman in pianistka – čembalistka Eva Dolinšek. Zadnja je na koncertu nastopila kot korepetitorka, flavtistka in violinistka pa sta izvedli vsaka svoj del koncerta, ki ju bomo v oddaji Nove glasbene generacije nekoliko prepletli. Fray Bartolomé de Selma y Salaverde: Kancona št. 3 François Couperin: Kraljevi koncert št. 4 Heinrich Ignaz Franz von Biber: Passacaglia za violino solo v g-molu Francesco Geminiani: Violinska sonata op. 1, št. 3 (izvedena na kljunasto flavto) Johann Sebastian Bach: Violinska sonata št. 4 v c-molu, BWV 1017 Lojze Lebič: Od blizu in daleč: sedem podob za kljunaste flavte (3 stavki) Eva Erjavec, rojena leta 1996 v Ljubljani, se je s kljunasto flavto seznanila pri sedmih letih, ko se je na Glasbeni šoli Trbovlje vpisala v prvi razred pri prof. Vilmi Lučič, kasneje pa se je učila pri Barbari Černe in Antonu Šemrovu. Na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani je bil njen glavni predmet kljunasta flavta, pri prof. Mateji Bajt. Po glasbeni maturi, ki jo je opravila z odliko, je bila junija 2015 sprejeta na Akademijo za glasbo v Ljubljani pri isti profesorici, kjer je letos vpisana v 1. letnik magistrskega študija. Redno se udeležuje seminarjev in izobraževanj za kljunasto flavto (Festival stare glasbe Musica Locopolitana, Festival Radovljica, mojstrski tečaj pri prof. Katharini Lugmayr v okviru Festivala Emona). Prejela je več priznanj na državnem tekmovanju TEMSIG: leta 2013 kot solistka zlato priznanje in prvo nagrado, leta 2015 kot članica komorne zasedbe La Dolce Fiamma zlato plaketo ter leta 2016 prvo nagrado ter zlato plaketo. Mojca Jerman je študentka baročne violine v razredu Enrica Gattija na glasbenem konservatoriju v Bologni. Pred tem je zaključila študij na ljubljanski akademiji za glasbo v razredu Vasilija Meljnikova. V času študija se je eno leto izobraževala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu pri Priyi Mitchell. Leta 2014 je kot solistka nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor, s katerim je izvedla Bruchov Koncert za violino in orkester št.1. Za umetniške dosežke med študijem je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Njeno zanimanje za baročno glasbo se je začelo že v času študija na ljubljanski akademiji, kjer je bila dve leti tudi koncertna mojstrica baročnega orkestra. V teh letih je bil njen mentor za baročno glasbo predvsem Egon Mihajlović. Od lani je študentka baročne violine pri Enricu Gattiju v Bologni, hkrati pa redno nastopa z ansamblom Antiphonus iz Zagreba, nastopila je tudi v okviru Festivala stare glasbe Harmonia Concertans Domna Marinčiča v Ljubljani. Septembra 2018 je sodelovala v mladinskem orkestru Cuban-European Youth Academy, ki ga organizira Balthasar Neumann Ensemble iz Hamburga. S klavirskim triom Rêverie je nastopala po vsej Sloveniji, Evropi in Argentini. Junija 2017 so kot solistke s Simfoničnim orkestrom RTV izvedle noviteto Leona Firšta. Eva Dolinšek je študirala čembalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za staro glasbo pri profesorju Egonu Mihajloviću. Leta 2015 je prejela diplomo summa cum laude in postala magistrica akademska glasbenica čembalistka. Njena aktivnost oživljanja in raziskovanja stare glasbe se nadaljuje v obliki solističnih in komornih koncertov v okviru abonmajev, strokovnih predavanj, pisanju strokovnih člankov, večkratnem sodelovanju na mednarodnih dnevih stare glasbe Malborghetto, na mednarodnem festivalu stare glasbe Academia Musicae Antiquae Labacensis v Ljubljani. Leta 2016 je izdala prvo zgoščenko Barok. Na zaključnem koncertu International Capmpus Musica Udine 2016 je prejela prvo nagrado. Na mednarodnem tekmovanju Svirel pa je leta 2017 kot solistka osvojila zlato priznanje, posebno nagrado in se uvrstila v finale. Pred kratkim se je udeležila mednarodnega tekmovanja Musica Antiqua Brugge (Belgija). V okviru projekta Carpaccio 500 je kot umetniška in idejna vodja zasnovala in izvedla dva koncerta baročne in renesančne glasbe v Kopru. Od leta 2011 je umetniška vodja baročne komorne skupine Musica nucis, s katero je na mednarodnem tekmovanju Svirel leta 2017 prejela srebrno priznanje. Redno se izobražuje na seminarjih in poletnih šolah pri profesorjih Michaelu Hellu, Lucii Rizzello, Federicu Maria Sardelliju, Robertu Loreggianu, Albertu Bussettiniju, Gilbertu Martinezu, Milku Lazarju, Rolfu Lislevandu, Jean-Yvesu Haymozu, Christophu Roussetu. Z letom 2018 je postala asistentka za področje čembala na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Oddajo ta teden posvečamo eni izmed dobitnic Prešernove nagrade Akademije za glasbo, Lari Hrastnik. Harfo je začela igrati na Glasbeni šoli v Celju, kjer je tudi maturirala, potem pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je njena mentorica Mojca Zlobko Vajgl. Redno se udeležuje tekmovanj in dosega odlične uspehe: recimo na TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Salieri v Italiji, Svirel v Sloveniji in na Mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije, poleg tega pa veliko tudi nastopa. Danes bomo v oddaji slišali posnetke z dveh koncertov, omenimo pa še, da je aprila 2017 nastopila tudi v ciklu Mladi virtuozi v okviru Festivala Ljubljana, decembra istega leta pa je izvedla recital v Orfejevem salonu ljubljanske opere v okviru Glasbene mladine Ljubljanske. Poleg tega je tudi poučevala, veliko pa sodeluje še z različnimi orkestri in komornimi sestavi. V oddaji bomo poslušali posnetek njene izvedbe Händlovega Koncerta za harfo (s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo) in odlomek iz Brittnove Sonate za harfo op. 83.

Erika Pogorelc, solastnica NewOrigin Erika Pogorelc je solastnica podjetja NewOrigin. Njen fokus je razvoj Blockchain aplikacij. Pred tem je delala kot vodja razvoja pri podjetju Cofoundit in programirala za Google in Peer2Peer University. Je mentorica pri neprofitni iniciativi CodeCatz, kjer uči kodiranja vseh žensk željnih poznavanja kode. Redno podaja znanje na konferencah, meetupih. Vlado Milošević, direktor in ustanovitelj Owliko Vlado Milošević je direktor in ustanovitelj podjetja Owliko, kjer start-upom pomagajo v različnih fazah razvoja. Pred tem je izkušnje nabiral kot svetovalec različnim acceleratorjem v fazi izbiranja startupov in kot mentor novo nastalim podjetjim na podjetniški poti. *Čeprav nista poklicna glasbenika, ju druži ljubezen do petja, kar boste slišali tudi v epizodi.

Peter Lovšin ima morda enako ime kot znan slovenski glasbenik, a to ni on. Je pa novinar časopisa Dnevnik. Ker je soimenjak znanemu Slovencu, ima večkrat popestren vsakdan. Ko včasih rezervira mizo v restavraciji, ima občutek, da so natakarji pozneje razočarani, saj niso pričakovali njega. Redno tudi dobiva vabila na glasbene dokumentarce in razne obletnice. Ko se predstavi, ga ljudje vedno pohecajo, npr: "Boste kaj zapeli?" Ta pravega" Petra Lovšina je tudi spoznal, saj je njegov oče glasbeno sodeloval z njim.

Današnjo oddajo namenjamo pianistki Kristini Golob, študentki klavirja v razredu profesorja Hinka Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poslušali bomo posnetek koncerta, na katerem je nastopila marca letos v Slovenski filharmoniji pod pokroviteljstvom Glasbene mladine Ljubljanske v okviru cikla Ob klavirju. V oddaji bomo slišali njeno izvedbo Beethovnove Klavirske sonate št. 23 v f-molu, op. 57, ?Appassionate?. Kristina Golob se je v letih izobraževanja udeležila številnih državnih in mednarodnih tekmovanj ter se predstavila na koncertih in festivalih po Sloveniji, Hrvaški, Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Poljskem. Redno se udeležuje tudi številnih mojstrskih tečajev in poletnih šol pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so: Ruben Dalibaltayan, László Baranyay, Oleg Maršev in drugi. Na državnih tekmovanjih Temsig je v letih 2010, 2013 in 2016 prejela bronasto, dve srebrni in eno zlato plaketo. Je članica klavirskega Dua Dediquées, s katerim je osvojila tretjo nagrado in zlato plaketo na državnem ter dve prvi nagradi na mednarodnem tekmovanju v Radljah in mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka. Pri šestnajstih letih je prvič nastopila kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije, leta 2016 pa je dvakrat nastopila s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in za izvedbo Griegovega klavirskega koncerta prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana.

V današnji epizodi Tandema se bomo pogovarjali o vsebinskem marketingu, o tem zakaj dobre vsebine prodajo več, kaj moramo vedeti preden začnemo pisati, kako vsebine personaliziramo in kakšna orodja za to potrebujemo? Zanimalo me je tudi kako nastavimo kazalce uspešnosti in če dober glas še lažje seže do ljudi preko interneta? O grajenju besed se bom pogovarjala z Julijo in Iztokom. Julija Somrak je strateginja vsebinskega marketinga na agenciji Renderspace. Pred prihodom na Renderspace je skrbela za digitalne vsebinske koncepte v agenciji Innovatif. Njen analitični pristop k izzivom in kreativni duh prispevata k strateškemu razvoju ključnih naročnikov in prepoznavni, unikatni vsebini. Julija je spretna v besedah in grajenju vizije znamk. V prostem času zagovarja pravice živali, veliko bere ob skodelici dobrega čaja in gleda dobre filme ob velikih skodelicah kave. Iztok Franko je svojo poklicno pot začel v IT-ju, kjer je med drugim opravljal vlogo IT Managerja v ameriški multinacionalki, Colgate-Palmolive in IT direktorja v podjetju Adria Airways. Po prvem stiku z digitalnim marketingom in spletno prodajo, je v podjetju Adria Airways prevzel vlogo direktorja marketinga. Danes je ustanovitelj Diggintravel.com, portala za marketing v letalski in potovalni industriji. Obenem dela kot strateški digitalni partner in svetovalec za spletno prodajo v potovalni in letalski industriji. Redno piše in predava o spletni prodaji in marketingu.

Pogovor je potekal 15. marca, 2016 v Kinu Partizan v okviru serije #ekstremnoslovensko, v okviru katere predstavljamo slovenske filmske ustvarjalke. »Maruša Majer je res zelo dobra igralka,« je na prvem pogovoru svojo naslednico v seriji pogovorov s slovenskimi filmskimi ustvarjalkami Ekstremno slovensko 2016 napovedala Katarina Stegnar in jo kot prvo izpostavila med njej najljubšimi slovenskimi filmskimi igralkami. Maruša je bila izbrana med vzhajajoče igralske talente Berlinala 2017. Na filmskih platnih je nase opozorila predvsem pred dvema letoma v glavni vlogi filma Janeza Burgerja Avtošola, z Burgerjem pa sodeluje tudi pri novem filmskem projektu Ivan. Na televizijskih ekranih je znana kot Veronika, zajedljiva Mariborčanka, ki telefonira z varnostnikom Studia City. In kot Martina v nadaljevanki Vincija Vogua Anžlovarja Več po oglasih. Igrala je tudi v kratkem filmu Sošolki in pred tem v vrsti študentskih produkcij. Kot nekdanjo prvogimnazijko smo jo povabili na pogovor v domači Kino Partizan, nekdanjo kinodvorano, kjer zdaj domuje Pokrajinski muzej Maribor, ki nam je prijazno odstopil prostor. FILMOGRAFIJA Ivan (2017), celovečerni igrani film Sošolki (2015), kratki igrani film Avtošola (2014), celovečerni igrani film Kje si stari? (2011), kratki igrani film Pobeg (2011), kratki igrani film Veter v meni (2010), kratki igrani film Smehljaji (2010), kratki igrani film Več na: http://www.film-center.si/sl/film-v-sloveniji/filmi/oseba/8094/marusa-majer/ Maruša Majer (rojena 1985 v Mariboru) je med letoma 1992 in 2000 obiskovala Osnovno šolo Bojana Ilicha v Mariboru, med letoma 2000 in 2004 pa Prvo gimnazijo Maribor. Po končani gimnaziji se je leta 2004 vpisala na študij primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani in diplomirala leta 2009. Od leta 2000 je sodelovala pri več gledaliških in plesnih projektih, predvsem v sklopu Gledališke šole Prve gimnazije Maribor, in se udeleževala mnogo domačih in mednarodnih delavnic ter festivalov. Leta 2015 je končala študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Redno sodeluje v projektih nevladne scene in tudi v projektih institucionalnih gledališč, med drugim v (SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Gledališče Glej, Mini teater Ljubljana, Festival EX-Ponto …). Leta 2013 je prejela nagrado za najboljšo igralko na 20. mednarodnem festivalu otroškega gledališča v Subotici za vlogo v Zvezdici Zaspanki (Mini teater). (vir: http://veza.sigledal.org/prispevki/samointervju-marusa-majer)