Podcasts about kanadi

Ob nadaljevanju izraelsko-iranskih napadov je vrh skupine G7 v Kanadi podprl judovsko državo in hkrati islamsko republiko označil za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Skupno izjavo so sprejeli, potem ko je še pred današnjim koncem dvodnevnega zasedanja s prizorišča odvihral ameriški predsednik Donald Trump, češ da gre reševat konflikt. Drugi poudarki oddaje: - Ob nadaljevanju medsebojnih napadov izraelski premier Netanjahu omenja atentat na iranskega vrhovnega voditelja Hameneja. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti ohranja 46-to mesto med 69-imi državami in s tem najnižjo uvrstitev v petih letih. - Pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem odprli nov amfiteater s skoraj 500 sedišči.

Izrael in Iran nadaljujeta medsebojne napade. V Iranu naj bi število smrtnih žrtev preseglo 220, v iranskih raketnih napadih v Izraelu so bili davi ubiti najmanj štirje ljudje. Medtem naj bi ameriški predsednik Donald Trump Izrael odvračal od idej, da v sklopu obglavljanja vrha iranskih varnostnih in državnih struktur ubije iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Drugi poudarki: - Dogajanje na Bližnjem vzhodu in vojna v Ukrajini ter ameriške carine bodo v ospredju zasedanja G7 v Kanadi. - Premier Robert Golob bo odgovarjal na poslanska vprašanja o slabšanju varnostnih, gospodarskih in socialnih razmer v državi. - 60-to Borštnikovo srečanje se je sklenilo s podelitvijo festivalskih nagrad; Borštnikov prstan si je nadela Nataša Barbara Gračner.

Hrvatska nogometna reprezentacija pobjedom je krenula u kvalifikacije za Svjetsko prvenstvo koje se slijedeće godine igra u Kanadi, Sjedinjenim američkim državama i Meksiku. Slijedeći suparnik je Češka koju naši reprezentativci dočekuju u ponedjeljak u Osijeku.

Pred slovenskimi hokejisti je po dnevu premora tretja tekma na letošnjem svetovnem prvenstvu. Po porazu proti Kanadi in Slovaški si bodo prvo zmago na Švedskem danes skušali izbojevati proti Latviji. Slovenska ženska košarkarska reprezentanca pa je včeraj začela priprave na evropsko prvenstvo, ki bo v drugi polovici junija. V Zrečah je zbranih enajst igralk, še šest se jih bo skupaj s selektorjem pridružilo nekoliko pozneje.

V oddaji smo predstavili Roberta Francisa Prevosta, ki je bil izvoljen za 267. papeža in si je izbral ime Leon XIV. V celoti ste lahko prisluhnili njegovemu prvemu nagovoru, vtise ob izvolitvi sta z nami delila nuncija v Kanadi in Demokratični republiki Kongo, nadškofa Ivan Jurkovič in Mitja Leskovar. Slišali pa ste tudi, kaj sta o njem povedala njegova starejša brata.

Indija in Pakistan se vse bolj zapletata v vojno. Pakistan je sporočil, da je sprožil protiofenzivo proti Indiji, potem ko naj bi ta ponoči raketirala pakistanska letalska oporišča. V Islamabadu zatrjujejo, da ne želijo zaostrovanja, a poudarjajo, da imajo pravico do obrambe. Indija napoveduje oster odziv. Drugi poudarki oddaje: - Golob ob dnevu zmage: Obljuba "Nikoli več" na resni preizkušnji. - Do zaprtja volišč na jutrišnjem referendumu vlada volilni molk. - Slovenski hokejisti svetovno prvenstvo začenjajo s tekmo proti Kanadi.

V oddaji smo povzeli dogajanje ob pogrebni slovesnosti za papeža Frančiška. Slišali ste tudi, kako so papeža doživljali slovenski cerkveni predstavniki, ki delujejo v tujini – nuncij v Kanadi, nadškof Ivan Jurkovič, nuncij v Demokratični republiki Kongo, nadškof Mitja Leskovar, in nadškof v turškem Izmirju Martin Kmetec. Izbrali smo tudi nekaj informacij iz zadnjih dni papeža Frančiška, med drugim o tem, komu je malo pred smrtjo daroval ves denar na svojem osebnem računu.

Lepo in doživeto veliko noč praznujejo tudi rojaki v Hamiltonu v Kanadi, ki se združujejo v župniji sv. Gregorija Velikega. Župnik, salezijanec Drago Gačnik vsako leto poskrbi za duhovno obnovo. V sredo v velikem tednu je za spoved prišel g. Valant iz Toronta. Vsak petek so imeli tudi križev pot, v petek pred cvetno nedeljo so ga uprizorili z igralci.

Kako so se na veliko noč pripravljali in kako jo praznujejo rojaki po svetu, so nam povedali: p. Simon Peter Berlec iz Melbourna v Avstraliji, Jože Kamin iz Freyming-Merlebacha v Franciji in Drago Gačnik iz Hamiltona v Kanadi.

Nove droge, novi izziviV Sloveniji se je letos v vzorcu heroina pojavil izjemno nevaren sintetični opioid fentanil, ki je 50-krat močnejši od heroina in zato vzrok za predoziranja in smrti. Strah pred fentanilom v Evropski uniji je velik, v Združenih državah Amerike in v Kanadi je namreč povzročil hudo zdravstveno krizo. Kako smo na pojav te smrtonosne droge pripravljeni v Sloveniji, kakšne so še druge nove psihoaktivne snovi pri nas ter kdo in kje danes uporablja tako nove kot stare psihoaktivne snovi? Odgovore na ta vprašanja in opis primerov zastrupitev, obravnave bolnikov in toksikološko analizo novih psihoaktivnih snovi je ponudil posvet z naslovom Nove droge, novi izzivi, Toksikologija 2025, ki sta ga organizirala Sekcija za klinično toksikologijo Slovenskega zdravniškega društva in Center za klinično toksikologijo in farmakologijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Nekaj zanimivih poudarkov boste slišali v tokratni oddaji Intelekta, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Hrvatska nogometna reprezentacija igrat će u kvalifikacijskoj skupini za odlazak na Svjetsko prvenstvo u Kanadi, Sjedinjenim američkim državama i Meksiku, 2026. godine, u skupini s Gibraltarom, Farskim otocima, Češkom i Crnom Gorom. Igor Tudor novi trener talijanskog nogometnog velikana Juventusa. Najbolji hrvatski skijaš Filip Zubčić sezonu završio kao deveti veleslalomaš svijeta, a najbolja hrvatska skijašica Zrinka Ljutić i dalje ima šansu biti prva slalomašica svijeta.

Carinska vojna ameriškega predsednika Donalda Trumpa s svetom se nadaljuje. Evropska unija se pripravlja na morebitne posledice uvedbe 25-odstotnih carin na izdelke iz Unije, s katerimi grozijo Združene države. Kot je dejal evropski komisar za kmetijstvo in prehrano Christophe Hansen, se bo Unija na ameriške ukrepe morala odzvati. Carine je označil za strup za čezatlantske odnose in škodljiv pristop, ki bo negativno vplival na cene izdelkov. Združene države dražijo tudi uvoz iz Kitajske ter s carinami žugajo Mehiki in Kanadi. Druge teme: - Putin: med Rusijo in Združenimi državami je obojestranska želja po obnovitvi odnosov. - Prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja ostaja pri 50 tisoč evrih. - Nordijska kombinatorka Ema Volavšek je na tekmi svetovnega prvenstva zasedla 11-o mesto.

Da je ameriški predsednik Trump tepec, ni dvoma. Tudi če vzamemo za tepčevstvo na eni strani ohlapna merila dobrega vojaka Švejka, na drugi strani pa rigorozna merila zdravniške zbornice, se Trump vedno izkaže kot tepec. Ameriški zaliv, Gaza kot Portorož, Musk kot svetovalec in podobno so samo zadnje blaznosti, ki so zrasle v topli gredi Trumpove orbite. Kot ultimativni dokaz, da gre za tepca, pa je dejstvo, da je med napovedjo razveljavitev trgovinskih dogovorov s Kanado tistega, ki je dogovore sprejel, obtožil katastrofalnih trgovinskih dogovorov; sprejel pa jih je med svojim prvim mandatom, z besedami, da gre za najboljše dogovore kadarkoli, seveda on sam. Da pa pri vsej stvari ne gre samo za politično motivirano osebno stališče ali za površno medijsko sodbo, govori knjiga ameriških raziskovalnih novinarjev, ki s stoenim neizpodbitnim primerom, podkrepljenim z dejstvi, dokazuje, da je Donald Trump tepec. Srčika naše oddaje pa obsega temeljno vprašanje, zakaj ga ne moremo, ne smemo in ga posledično tudi javno ne imenujemo za tepca. Biti tepec pomeni biti tepec v več dimenzijah. Tako na »y« kot na »x« osi, če pokličemo na pomoč geometrijo; v našem primeru to razumemo, da Trumpa za tepca ne imenujejo ne v visoki politiki, kot tudi ne v pomembnih medijih, povsod drugod pa. Osnovna ugotovitev, čemu Trump javno ni tepec, je tista najbolj očitna. Nekoga imenovati za tepca je žalitev, žalitvam kot takim pa v demokratičnem javnem prostoru ni mesta. Kar nas pripelje do tisočletja starega antagonizma, po katerem tepci s svojimi besedami in dejanji žalijo javni prostor, javnost pa jih ne žali nazaj, ker je vljudna. Drugi argument, čemu se ne spodobi Trumpa imenovati za tepca, pa je dejstvo, da za ogromen del tako ameriške, slovenske in celo mednarodne javnosti, kot tudi pripadajočih medijev in seveda politike Trump ni tepec. Kar pa spet ne spremeni dejstva, da v resnici je. Čemu moramo torej opazovati vljudno evropsko diplomacijo in vljudne evropske medije, ko blazne, bizarne, groteskne in povsem bedaste ideje ameriškega predsednika in njegove kamarile ne imenujejo z pravim imenom, temveč se skrivajo za puhlicami, njihovi najbolj jezni odzivi pa so na ravni prepira v večerni šoli bontona. Najprej je treba poudariti, da evropski diplomacija in javnost nista od zmeraj tako vljudni in prizanesljivi. Tudi če ne zavijemo v vire, nam že prilastki nekdanjih evropskih vladarjev jasno povedo, kako smo na stari celini kronanim glavam že od nekdaj povedali, kar jim gre. Polovica vzdevkov evropskih vladarjev je bilo žaljivih, norčevanje pa je segalo od značajskih lastnosti do telesnih hib. »Umazani, impotentni, devičnik, brezkostni« in kar je podobnih vzdevkov, nas opominja na plemenito tradicijo evropskega prezira do vladarjevih pomanjkljivosti. Imenovati trenutnega ameriškega vladarja za tepca, bi samo pomenilo slediti tej tradiciji; a žal sodobna etiketa, nekaj strahu, partikularni interesi in pa doma vzgojeni tepci evropski politiki preprečujejo razžaliti in norčevati se iz ameriškega predsednika. Povsem drugače pa je po »x« osi navzdol, kjer biva nekaj obskurnih satiričnih oddaj in seveda trezen del evropske javnosti. Ta pa do Trumpa ne goji nobenega usmiljenja. Še več; trezna javnost je izumila več načinov, kako Trumpu sporočiti, da je tepec, ob tem pa ne prekršitidružbenih norm, ki veljajo za javne razžalitve. Briljantna danska pobuda, med katero zbirajo podpise in celo sredstva, da odkupijo Kalifornijo, spada med njih. Potem je tu, sicer nekoliko brutalno, a učinkovito žvižganje med himno ameriškim moštvom, ki nastopajo v Kanadi v okviru košarkarske ali hokejske lige, in še bi se našlo kaj primerov, s katerimi posamezniki in tudi satirični mediji ameriškega predsednika postavijo tako na primerno mesto v zgodovini, kot tudi na spekter duševnega zdravja. Seveda pa ostaja znotraj realne politike temeljno vprašanje, če bi norčevanje in žalitve karkoli spremenile? Žal se z žaljenjem Trumpa ne bi spremenilo čisto nič in na tem mestu moramo zadržani in vljudni evropski politiki dati prav. S tem, ko bi ga osirali in celo žalili s tepcem,Trumpa ne bi in ga tudi ne bomo spremenili; ne bomo ga ne prisilili k razmisleku, ne zmehčali njegovih spornih stališč. Niti ne predrugačili ali kultivirali njegove volilne baze. Kajti temeljna lastnost tepcev, ki se jim je pomagala obdržati skozi vso zgodovino, je nezmožnost kakršnekoli presoje.

Vazal ameriškega predsednika Donalda Trumpa Elon Musk je izjavil, da delajo to, zaradi česar so jih volili - občutne spremembe. Tako je Trump napovedal prevzem palestinskega ozemlja v Gazi, izselitev njenih prebivalcev, Ukrajino je pozval, naj poplača ameriško pomoč z redkimi kovinami, z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pa se je dogovoril o takojšnjem začetku mirovnih pogajanj. Proti Kitajski, Kanadi in Mehiki je napovedal carine in kaznoval novinarja medijske hiše, ki je zavrnila preimenovanje Mehiškega zaliva. Očitno pa ga izjemno motijo tudi papirnate slamice, zato je napovedal nacionalno strategijo za prenehanje njihove uporabe.

Višje ameriške uvozne carine terjajo ustrezen odziv, so si enotni drugod po svetu - med drugim v Kanadi in Evropski uniji. To bo občuten udarec za staro celino, opozarjajo analitiki, saj so Združene države med najpomembnejšimi izvoznimi trgi za evropska podjetja. Nemški kancler Olaf Scholz opominja na moč Unije kot ogromnega trga s 450-imi milijoni prebivalcev - ob tem upa, da to ni začetek vzajemnega uvajanja carin. Zaskrbljene so tudi nekatere slovenske družbe. Drugi poudarki: - Trump z grožnjami od Hamasa zahteva takojšnjo izpustitev preostalih talcev. - Graditev centra Rotovž v Mariboru se draži. - Pristojni opozarjajo na širjenje obolenj dihal med otroki.

Pet podatkov o Kanadi, iščemo napačnega!

Kriminalisti so včeraj popoldne končali ogled dijaškega doma Ivana Cankarja, v katerem je zjutraj zagorelo, nadaljujejo pa ugotavljanje vzroka požara in preiskujejo sum na storitev kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Kdaj se bodo dijaki lahko vrnili v nepoškodovani del objekta, bo znano danes. Drugi poudarki oddaje: - V Novi Gorici slovesno odpirajo obnovljeno železniško postajo. - Izteka se rok glede carin, ki ga je Trump postavil Kanadi, Mehiki in Kitajski. - Začasni sirski predsednik al Šara obljubil oblikovanje vključujoče vlade.

Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).

V Torontu v Kanadi so praznovali 70-letnico župnije Marije Pomagaj, v Tinjah na avstrijskem Koroškem pa pripravljajo Novoletno srečanje (več nam je povedala Marija Gruškovnjak [36:10]). Ustavili smo se tudi ob letošnjem jubileju Slovenske kulturne akcije SKA iz Argentine. Slišali ste o Teološko-filozofskem odseku – o tem je na junijskem simpoziju v Ljubljani govoril Marko Fink [5:34], aktualni predsednik Damijan Ahlin je pogledal v vlogo in dejavnosti SKA danes ter v vizijo prihodnosti [15:44], dr. Helena Jaklitsch pa je govorila o pomenu SKA za ohranjanje slovenstva [21:12]. Posnetke s slavnostne akademije smo predvajali v oddaji 30. junija 2024, 21. julija 2024 ste lahko slišali prvi del posveta, 18. avgusta 2024 pa drugi del posveta, 22. septembra 2024 o gledališki, likovni in glasbeni dejavnosti, 10. novembra 2024 o pomenu in vlogi SKA v zamejstvu.

V Torontu so včeraj praznovali 70. obletnico ustanovitve župnije Marije Pomagaj, prve župnije za slovenske rojake na kanadskih tleh. Marijina cerkev je bila varno zatočišče za rojake, ki so v različnih obdobjih prihajali v Kanado, še posebej po 2. svetovni vojni, ko so bežali pred komunističnim režimom. Slovesno somaševanje je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, ki je odgovoren za pastoralo Slovencev po svetu. Župniku Leopoldu Valantu in slovenskim lazaristom se je zahvalil za pastoralno skrb za rojake v Torontu in Kanadi. Pri maši so se spomnili vseh, ki so gradili cerkev – tako zgradbo kot občestvo. Škof se je zahvalil rojakom, da ohranjajo močno in trdno vero, skrbijo za slovenski jezik in kulturo ter jim ob jubileju zaželel, da bi drevo te župnije z močnimi koreninami še naprej obrodilo bogate sadove. To je bilo mogoče občutiti pri lepo oblikovani sveti maši in bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo veliko mladih. Slovesnosti se je udeležil tudi veleposlanik naše države Gregor Rode.

Ste, spoštovane poslušalke, poslušalci, že slišali za dobro jutro kakšno reklamo za take ali drugačne vitamine, napitke ali tablete, ki povečajo odpornost? Ni treba ravno veliko truda, da bi v teh jesenskih dneh našli kopico ponudb, kako izboljšati svoj imunski sistem. Sem ter tja se sprašujem, kako to, da ob vseh teh čudežnih zdravilih ljudje še vedno zbolevajo, smrkajo in kašljajo. Navsezgodaj vas še zdaleč ne želim nagovarjati k zanemarjanju zdravja, rad bi samo pretehtal težo vseh teh pozivov. Ni dvoma, zdravje nas skrbi, zanj smo pripravljeni veliko storiti in očitno tudi plačati, drugače nam ne bi vsak teden prodajali kaj novega. Pri tem pogosto pozabljamo, koliko je čisto zdravih ljudi, ki so siti sebe; in bolnih, ki so polni veselja do življenja. Si ne bi morali več prizadevati za kakšno drugo odpornost, kot je le telesna? Gotovo smo vsi vsaj enkrat v življenju videli tisto pretresljivo fotografijo deklice iz vietnamske vasi, ki je polita z napalmom zagorela in skupaj z drugimi vaščani beži iz svoje vasi. Pred kratkim sem videl njeno fotografijo, ki je bila posneta čez trideset let. Takrat je živela v Kanadi in si tam uredila svoj dom. Fotografija prikazuje še vedno vidne posledice opeklin, hkrati pa njen zadovoljni obraz. Komentar pod fotografijo govori o čudni, a veseli lepoti, saj ta žena drži v rokah svojega lastnega otroka. Ta ožgana deklica si je zmogla ustvariti uspešno življenje. Strokovnjaki govorijo o odpornosti, trdoživosti, ki je nujna za dobro življenje. Kopico posameznikov imamo, ki se v najtežjih situacijah dobro znajdejo. Po drugi strani imamo veliko takih, ki se že ob najmanjši življenjski preizkušnji zlomijo. Kaj je tisto, kar človeka utrdi? Kaj je tisto, kar v nas ustvari notranjo odpornost proti krizam v življenju? Strokovna literatura navaja številne dejavnike. Eno pa izpostavljajo vsi: človek, ki ima v sebi več pridobljenih in utrjenih vrlin, je dolgoročno odpornejši proti težavam v življenju. Niso si vsi enotni, katere vrline so potrebne, a vseeno poudarjajo nekatere. Pogosto so to delavnost, doslednost, radovednost, povezanost z drugimi, obvladovanje. Še bi lahko naštevali, a o teh zdravilih za našo notranjo odpornost boste bolj poredko slišali. Smo se razvadili in bi z jutranjim požirkom vode radi že vse prejeli. Pri vrlinah se je treba truditi, imeti še koga, ki nas k temu spodbuja, in se mu pustiti voditi. Vse to je danes precej zanemarjeno, čeprav mnogi učitelji vložijo veliko truda, da bi pomagali otrokom razviti vsaj kakšno vrlino in jih tako usposobiti za boljše življenje. Današnji dan je kot nalašč, da tudi sami vzamemo kakšno tabletko vrlin in storimo kaj, da bomo jutri odpornejši proti pretresom življenja.  

Kolesarji so zaokrožili kolesarski dvojček klasik v Kanadi, kjer je bil Tadej Pogačar prvo ime. V dopoldanskih športnih minutah prepletemo še rokometne zanimivosti in komentar tekem nogometnega prvenstva.

Kolesarji so zaokrožili kolesarski dvojček klasik v Kanadi, kjer je bil Tadej Pogačar prvo ime. V dopoldanskih športnih minutah prepletemo še rokometne zanimivosti in komentar tekem nogometnega prvenstva.

Najboljši kolesarji so se pred finalom sezone za krajši čas preselili v Kanado, kjer jih čakata dve klasiki, na katerih bo prvo ime prvi kolesar sveta Tadej Pogačar. Zanimivosti prepletemo z napovedjo rokometnega večera lige prvakinj.

Poletni konec tedna, začetek počitnic v več delih Evrope in številne nesreče so danes znova zgostili promet na slovenskih cestah. Že od jutra so zastoji po celotnem avtocestnem križu, kot navadno pa je najhuje na primorski avtocesti. Da je v gneči še pomembneje poskrbeti za varnost, danes na bencinskih servisih ob avtocestah z letaki opozarjajo prostovoljci Agencije za varnost prometa. Ostali poudarki oddaje: - V Han Junisu se krepijo spopadi med Izraelom in Hamasom. - Požarov v Kaliforniji in Kanadi gasilci ne zmorejo omejiti. - Na olimpijskih igrah v Parizu odprli Slovensko hišo.

Kako je videti lastništvo zaposlenih danes, kakšne so razsežnosti tega pojava in zakaj se podpora tvorstnim podjetjem pojavlja tako med levimi kot med desnimi politiki?Ob omembi podjetij, ki jih imajo v lasti zaposleni, verjetno večina Slovencev bodisi z nezaupljivim posmehom bodisi z nostalgično melanholijo pomisli na družbeno lastnino in samoupravljanje v nekdanji Jugoslaviji. In vendar danes ta ideja živi v precej drugačnih oblikah, in to ne le v kakšni od preostalih samooklicanih socialističnih držav, ampak kar v zahodnih centrih kapitalističnega razvoja, denimo v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji, Kanadi in Nemčiji, pa v Italiji, v Španiji in na Danskem, lastništvo zaposlenih pa se pojavlja tudi v slovenskih podjetjih in naša vlada je ravno nedavno potrdila izhodišča za zakon o lastniški zadrugi delavcev.Od kod torej razmah ideje, ki se je verjetno marsikomu zdela pokopana s padcem berlinskega zidu? Kako je videti solastništvo delavcev danes? Zakaj se podjetja odločajo zanj in kakšne prednosti ter težave jim prinaša? Ter zakaj ideje o solastništvu zaposlenih dobivajo vedno več podpore tako med desnimi kot med levimi politiki, tovrstna podjetja pa so začela zanimati celo nekatere večje finančne vlagatelje? To so nekatera od vprašanj, o katerih bomo razpravljali v tokratni Intelekti, ko pred mikrofonom gostimo predstavnika dveh podjetij v lasti zaposlenih: Primoža Kokalja, direktorja Etikete v Žireh, ki so jo delavci odkupili že v času privatizacije in Sašo Muhič Pureber iz podjetja Inea, ki je nedavno pa prešlo v nov model solastništva zaposlenih. Pri pogovoru bosta sodelovala tudi dr. Tej Gonza, ekonomist in raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, in Kosta Juri, vodja raziskovalnega oddelka na Inštitutu za ekonomsko demokracijo. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Pixabay

Izseljensko društvo Slovenija v svetu na izseljensko nedeljo, ki bo pojutrišnjem, v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani pripravlja 30. Tabor Slovencev po svetu. Ob 17.00 bo sveta maša za Slovence doma in po svetu, ki jo bo daroval škof Anton Jamnik. Osrednji del tabora bo okrogla miza: Ali Slovenija dovolj pomaga priseljenim Slovencem? Izkušnje slovenskih izseljencev ob prihodu v Slovenijo. Voditelj bo Federico V. Potočnik, gostje pa: dr. Andrej Fink, predavatelj na Katoliškem inštitutu, Marija Voglar, ki je v Slovenijo repatriirala iz Venezuele, Tatjana Marušič, mlada zdravnica v Pediatrični kliniki, Natasha Urbančič, vzgojiteljica v vrtcu France Prešeren. V kulturnem programu bodo sodelovali: Dijaki iz Argentine RAST 53, Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v Kanadi in ansambel Ostanki iz Argentine, pripravili bodo razstavo Tabori Slovencev po svetu.

Jutri svoje nastope na letošnji turneji po Sloveniji začenja Slovenski plesni ansambel Triglav iz Winnipega v osrednji Kanadi, ki s petjem in plesom že več desetletij s ponosom ohranja slovensko kulturo v Kanadi in je promotor naše kulture. Ustanovili so ga leta 1972, zasedbo pa vztrajno pomlajujejo. Na tokratnem gostovanju, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu, bo nastopila skupina, ki jo sestavlja petindvajset plesalcev. Veliko potujejo po svetu, v zadnjih letih so se večkrat predstavili v Kanadi, Ameriki, Italiji, Sloveniji in drugod. Jutri bodo nastopili pred Ljubljanskem magistratom; v četrtek v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, v petek v Murski Soboti, v soboto v Števerjanu, v nedeljo na 30. Taboru Slovencev po svetu v Šentvidu v Ljubljani, danes teden v Izoli, nato se bodo udeležili tudi dvodnevnega plesnega seminarja v prostorih Akademske folklorne skupine France Marlot.

V tokratnji epizodi Domen, Luka in Žiga pregledajo in analizirajo dogajanje na dirki v Kanadi.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhSupport the Show.

Slovenski odbojkarji so se na turnirju lige narodov v Antalyi pomerili še s Francozi. Po tekmi z olimpijskimi prvaki jih čakata še obračuna proti Kanadi in Poljski. V Abu Dabiju se končuje svetovno prvenstvu v judu. Predzadnji dan prvenstva je postregel z borbami v najtežjih kategorijah, jutri pa bodo na vrsti še ekipni boji.

Declan se je rodil v Londonu. Njegov oče je Irec, ki sicer danes živi na Madžarskem, mati pa Slovenka. Kot najstnik se je predvsem na njeno željo, menda pa tudi njegov starejši brat ni bil proti, preselil v Velike Lašče, kjer je preživel večji del svoje mladosti. V intervjuju pripoveduje o prilagajanju na slovensko okolje. Pravi, da so ga vrstniki načeloma zelo lepo sprejeli, je imel pa kljub temu, da je mati z njim od nekdaj govorila slovensko, kar nekaj težav z jezikom: med drugim so jo enkrat iz šole klicali zaradi njegove predrznosti, češ da noče vikati svojih učiteljic, on pa pojma vikanje sploh še ni poznal. Pa tudi: "Če so me vprašali, kako se pišem, sem jim črkoval svoje ime: D-E-C-L-A-N." Danes ima Declan kar štiri državljanstva, zadnjih osem let pa živi in dela v Montrealu. V njegovem dolgoročnem načrtu je vrnitev v Slovenijo, saj pri sebi z vsakim pretečenim letom bivanja v Kanadi opaža, da mu negovanje vezi z domovino vse več pomeni. O pomembnosti občutka pripadnosti matični kulturi (to je, kot zatrjuje, zanj kljub številnim konkurentkam slovenska) se je menda veliko naučil tudi z opazovanjem socialne bede avtohtonih kanadskih ljudstev, ki po njegovem "propadajo" predvsem po zaslugi dejstva, da skozi dolgoletne boje s kolonialnimi hegemoni niso uspeli ohraniti svojih kultur.

Uničujoč potres v Maroku, kjer so razglasili tridnevno žalovanje, je zahteval že več kot 2 tisoč smrtnih žrtev. Več kot 2 tisoč ljudi je poškodovanih, številne pogrešane iščejo pod ruševinami. Uničene so številne stavbe in infrastruktura. Posebej prizadet je bil Marakeš, kjer se številni preživeli bojijo, da bodo popotresni sunki uničili njihove domove. V oddaji tudi: - Gostiteljica vrha G20 Indija v ospredje postavila revnejše države - V Ukrajini po oceni Kijeva skoraj pol milijona ruskih vojakov - Kanadi bron na svetovnem košarkarskem prvenstvu, za zlato se borita Srbija in Nemčija

Primer nasilja nad starejšimi v Domu Trebnje je razkril več pomanjkljivosti. Med njimi so delovne razmere, razširjenost nasilja nad starejšimi, sporne objave na družbenih omrežjih pa tudi nadzor nad začasno zaposlenimi dijaki in študenti v domovih za starejše. Da je ta pomanjkljiv, opozarja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman. Varuh človekovih pravic Peter Svetina ob tem opozarja na strah pred morebitnimi posledicami prijav. Drugi poudarki oddaje: - Člani parlamentarnega odbora za kmetijstvo bodo obravnavali predlog novele zakona o zaščiti živali, ki je zaradi možnosti sodelovanja predstavnikov društev za zaščito živali v postopkih veterinarske inšpekcije dvignil kar nekaj prahu. Na mizi bo tudi predlog novele zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. - Največji naložbeni železniški program od časa parne lokomotive, tako je načrtovano posodobitev opisal kancler Scholz. A nemške železnice so od vlade do leta 2027 pričakovale dobrih 20 milijard evrov več od zdaj obljubljenih 24 milijard. - Slovenske košarkarje, ki so izgubili na četrtfinalu svetovnega prvenstva proti Kanadi, danes v Manili čaka tekma proti Litvi. Nogometaši pa se bodo nocoj v Stožicah v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo pomerili s Severno Irsko.

Za zgodovinski uspeh na svetovnem prvenstvu, bo potrebno v četrtfinalu premagati še Kanado. Po slabi predstavi proti Nemčiji, Slovenijo sedaj čaka težka naloga. Misija nemogoče? Več tudi o ostalih parih četrtfinala in vsem dogajanju na prvenstvu. Vabljeni k poslušanju.

Iztekajoči se teden so zaznamovali predvsem praznik solidarnosti po vojni ujmi ter praznika združitve Prekmurcev z matičnim narodom in največji krščanski Marijin praznik. Zbrali smo odzive na skupek ukrepov, ki jih namerava vlada vključiti v interventni zakon za pomoč po poplavah. Opozarjamo na posledice podnebnih sprememb tudi drugod – po Kanadi in Havajih pustošijo požari. Z našo azijsko dopisnico govorimo o opustošenju, ki ga je v dveh letih po umiku Američanov v afganistanski družbi povzročil talibanski režim, s posebnim poročevalcem pa o duhu sarajevskega filmskega festivala. Kritični pregled tedna ta petek z Blažem Ermencem.

Doktorica Metka Zupančič (1950), profesorica francoske književnosti, je v sedemdesetih letih hkrati s študijem na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala na Akademiji za glasbo in je diplomirala kot flavtistka. Kmalu se je posvetila predvsem francoskemu novemu romanu, še posebej Claudu Simonu, prevedla dva romana tega nobelovca in leta 1988 doktorirala s tezo Orfizem in polifonija v delih Clauda Simona. Potem je svoja raziskovanja in poučevanje študentov nadaljevala na univerzah v Združenih državah in Kanadi in objavila tri avtorske monografije ter več knjig kot soavtorica in urednica, prevode in številne članke, eseje. Še vedno predava, zdaj tudi na Primorski univerzi, saj znova živi v Sloveniji. Leta 2020 je izšla njena prva leposlovna knjiga s slovenskim naslovom Tisto neustavljivo v Franciji, pred kratkim pa tudi v slovenskem prevodu Žive Čebulj pri založbi Hiša poezije v uredništvu Nadje Dobnik. Kaj je tisto neustavljivo v novi knjigi, pa tudi v življenju izjemne raziskovalke, avtorice doktorice Metke Zupančič izvemo v pogovoru s Tadejo Krečič.

Celjski kriminalisti so pridržali mamo dečka, ki je včeraj umrl v pregretem avtomobilu, in njenega partnerja. Preiskujejo sum povzročitve smrti iz malomarnosti. Pristojni znova opozarjajo vse, naj v vročih dneh nikoli nikogar ne puščajo v zaprtem vozilu, niti za zelo kratek čas. Nekaj drugih poudarkov: - Na konferenci o povojni obnovi Ukrajine, ki jo bo gostil London, po pričakovnjih tudi o 300 milijard dolarjev zamrznjenega ruskega premoženja - Sin ameriškega predsednika Hunter Biden se je s priznanjem krivde pri nakupu orožja in ob davčni utaji izognil sojenju in morebitni zaporni kazni - Odbojkarji v ligi narodov po zmagi nad Argentino danes proti Kanadi; atletska reprezentanca uspešno začela evropske igre

+Holanđanin na pragu istorijskog 41. trijumfa u karijeri.+Prvi Hondin šampion od legendarnog Brazilca.+Ima li nekoga da izađe na megdan?Partner: PAKLENE ULICA 10 "Ne mogu se sve trke dobiti. Nabavite karte za #PakleneUlice10 #FastX"  https://www.youtube.com/@UCXRE36Dr9eg5l5kKu0yGZ-g Domaćini: Pavle Živković i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#24hlemans  ------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICA - ️https://shop.infinitylighthouse.comSvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.PATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️- www.patreon.com/infinitylighthousePodrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTI - https://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic Heroic by StudioKolomnaAutor: Srđan ErcegDatum: 13. jun 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

✓ Zašto su požari u Kanadi tek sada postali bitni? ✓ Koliko Eplov novi proizvod podseća na stare? ✓ Ko bi još dao $3,500 za VR naočare?

V epizodi #103 je bil moj gost Aleksander Batič, avtor knjige Vseeno. Vse je eno, mož in oče dveh najstniških otrok, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Izobraževal se je tudi v Veliki Britaniji, več državah EU in Kanadi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Aleksander Batič? Kako najti nekaj, kar rad delaš? Odnos do stvari/dela, od kod izhaja odnos? Tehnike v meditaciji Razlogi za pisanje knjige Kaj je odgovornost za Aleksandra? Zver, ki stoji za tabo Kaj je ljubezen? Pastirjevanje Permakultura Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Čez državo se pomika močnejši pas padavin, reke na vzhodu naraščajo. Obilnejše deževje je že včeraj zvečer in čez noč povzročilo nekaj nevšečnosti na vzhodu. Največ težav tako pričakujejo v Podravju in Pomurju in v porečju reke Krke. Jutri bodo padavine prehodno ponehale, a se v torek znova okrepile, zato je Agencija za okolje za takrat za večji del države razglasila oranžni alarm. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - V Turčiji prelomne volitve: predsedniški sistem ali vrnitev k parlamentarni demokraciji? - Zelenski pozval Nemčijo k podpori glede dobave bojnih letal Ukrajini - Slovenski hokejisti izgubili tudi na drugi tekmi svetovnega prvenstva, tokrat proti Kanadi

"Skoro svaka odluka ljudi danas, a i najverovatnije uvek, dolazi iz straha." U 211. epizodi Pojačalo podkasta nam se u studiju pridružio Ivan Burazin, osnivač Codeanywhere-a i Chief Developer Experience Officer u firmi Infobip. Na samom startu, Ivan nam priča o svom detinjstvu u Kanadi i Hrvatskoj, koje su razlike, prednosti i mane na oba mesta i kako je to uticalo na njegov život dalje. Potom će nam objasniti svoj put do prvog posla i kako se snalazio u radnom okruženju u kom se nalazio. Saznaćemo i kako je Ivan došao na ideju za pokretanje svojih projekata Codeanywhere i konferencije Shift, te kako ih je realizovao i održao dovoljno dugo da postanu profitabilni. Pričaćemo i o njegovoj biznis ideologiji u vreme globalne pandemija i kako je sve to prevazišao. Na kraju ćemo se osvrnuti na njegovu trenutnu poziciju u Infobipu, i dobiti kratak rezime njegovog rada u ovom hrvatskom IT i telekomunikacionom gigantu. Teme u ovoj epizodi: - Uvod i predstavljanje - Detinjstvo u Kanadi i Hrvatskoj - Kako sam našao prvi posao - Počeci Codeanywhere-a i Shift-a - Iskustva u radu na dva velika projekta u isto vreme - Codeanywhere i Shift za vreme pandemije - Posao u Infobipu Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3ojBkHK Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat tednu primerna tema o januarskem pojavu, ki nas pogosto preseneti. Ali pa tudi ne. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Najhladnejšemu mestu v Kanadi, kjer so izmerili skoraj -70 stopinj Celzija, je ime “Snag” (sneg). Trditev je resnična 2. Največja snežinka na svetu je merila skoraj 40 centimetrov. Trditev je resnična 3. Inuitski jeziki poznajo prek 100 besed za sneg in led, daleč največ na svetu. Trditev je izmišljena 4. Japonci, mojstri robotike, so izumili robota z GPS-om, ki ga pošljete na točno določeno lokacijo, kjer poje sneg in iz njega naredi ledene kocke. Trditev je resnična 5. Celina z najmanj snežnimi padavinami je Antarktika, kjer skoraj nikoli ne sneži, ponekod ni snežilo že 2 milijona let. Trditev je resnična

Peter Kočjaž, po izobrazbi strojni tehnik, avtomehanik in policist, sicer pa nekdanji (reprezentančni) kolesar ter danes vrhunski skipper in potapljač, se je s svojo partnerko Natalijo Ogrinc odločil z jadrnico obkrožiti svet. Doslej sta premagala približno četrtino te poti, na njuni pustolovščini, ki jo tudi vestno (video)dokumentirata, pa se jima je pridružilo tudi več sopotnikov. Pravita, da imata kljub pomanjkanju prostora na jadrnici vselej rada družbo. Med drugimi je z njima potovala slovenska oceanografinja Daniela Turk, ki sicer živi in dela v Kanadi. Na njuni jadrnici Timy je nekaj časa analizirala vzorce planktona in nanoplastike iz morskih voda. Tudi Peter in Natalija sta se sicer podviga lotila z velikim poudarkom na ekologiji; doslej sta menda ob izkoriščanju vetrne in sončne energije zapravila zgolj za dober avtomobilski rezervoar nafte. Na svoji poti sva srečala kar nekaj Slovencev. Celo sredi Atlantika sva srečala en slovenski katamaran. Na otoku Gvadelup pa naju je neka gospodična spraševala za pot, ker je želela pluti naprej – seveda sprva v angleščini, potem pa smo ugotovili, da je Slovenka.

Potem ko je včeraj gasilcem ob obsežni pomoči helikopterjev in letal uspelo nekoliko umiriti požar na Krasu, je danes pred njimi nov zahteven dan. Nevihte so sicer ponoči dosegle tudi Kras, a po besedah nočnega vodje intervencije Stanka Močnika razmer niso bistveno spremenile. Danes bi lahko razmere znova zaostril veter. Druge teme: - Tudi v Ljubljani včeraj rekordna vročina, vrstijo se pozivi k blažitvi posledic segrevanja - Papež Frančišek se bo v Kanadi srečal s staroselci, ti pričakujejo opravičilo zaradi preteklih zlorab cerkve - Plezalka Janja Garnbret zmagala tudi na četrti tekmi svetovnega pokala v težavnosti

U 166. epizodi Pojačalo podkasta gost Ivana Minića je Vukan Simić, diplomirani inženjer elektrotehnike, osnivač i CEO FishingBookera, globalne platforme za bukiranje ribolovačkih tura. Kao neko ko je odrastao u Kanadi, Vukan za početak upoređuje njihovi i naš obrazovni sistem, od osnovne škole do fakulteta. Objašnjava kako je vagao između studija i zašto se na kraju odlučio za ETF, te kakve praktične vrednosti mu je on pružio po završetku. Kako izgleda praviti ni od čega tehnološku kompaniju koja se bavi vrlo neobičnom tržišnom nišom, a zapravo posluje na globalnom tržištu, centralna je tema našeg razgovora. Vukan nam je otvoreno ispričao kako je to kada firma organski raste bez centi investicije i od jednog zaposlenog dolazi do sto dvadeset, koliko danas FishingBooker ljudi zapošljava. Kada imate toliki tim, veoma je važno napraviti zdravo radno okruženje. Kako to postići, pogotovo kada pandemija bez prethodne najave zakuca na vrata, kako izgleda prototip zaposlenog u FishingBookeru, kao i koliko je bitna transparentnost u okviru jedne firme, teme su kojih smo se dotakli u ovom razgovoru. Teme u podkastu: - Uvod - Kad porastem biću… - Kanadski vs srpski obrazovni sistem - Prvi poslići… - Šta ETF donosi sa sobom? - Nulta faza FishingBookera i prva verzija sajta - Prva ulistavanja sa drugog kraja sveta - Kako napraviti zdravo okruženje za rad? - Rast uz nula investicija - Kada pandemija zakuca na vrata - Gde je danas FishingBooker? - Prototip zaposlenog u FishingBookeru Podržite nas na BuyMeACoffee: https://bit.ly/3uSBmoa Pročitajte transkript ove epizode: https://bit.ly/3wVaR4U Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu: http://bit.ly/2LUKSBG Prijavite se na naš YouTube kanal: http://bit.ly/2Rgnu7o Pratite Pojačalo na društvenim mrežama: Facebook: http://bit.ly/2FfwqCR Twitter: http://bit.ly/2CVZoGr Instagram: http://bit.ly/2RzGHjN

ANKARA'DA DERİN KAVGA. DERİN DEVLETİN BİR KANADI DİĞER KANADINI TASFİYE EDİYOR!

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167 FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic A1: https://a1.rs/privatni Legend WW: https://www.legend.rs/ Vlatko Vedral, rođen u Beogradu, 19. avgusta 1971. godine je britanski fizičar srpskog porekla. Trenutno je profesor fizike na Univerzitetu u Oksfordu i Centru za kvantne tehnologije Nacionalnog univerziteta u Singapuru. Do 2012. objavio je preko 200 istraživačkih radova o kvantnoj mehanici i kvantnim informacijama. Radio je kao profesor u Lidsu, a povremeno je predavao u Beču, Singapuru i Kanadi. Autor je nekoliko knjiga, od kojih je najpoznatija „Dekodiranje stvarnosti: Univerzum kao kvantna informacija". Završio je Matematičku gimnaziju u Beogradu, a nakon toga je diplomirao i doktorirao na Imperijalnom koledžu u Londonu 1998. godine i pripada malom broju kvantnih fizičara na svetu koji se bave ovim oblastima, a u okviru naučnih istraživanja redovno sarađuje sa brojnim nobelovcima. Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/ Marko Ignjatović: nema instagram.