Podcasts about pomemben

Dobro poznani Infocenter TNP v Bohinju bo kmalu dobil drugačno podobo. Pomemben del novega Centra Biosfernega območja Julijske Alpe bo degustacijski center, v katerem bodo obiskovalci lahko poskusili in kupili izdelke s certifikatom Znak kakovosti Triglavskega narodnega parka. O novi vlogi priljubljene 'Bohinjke', pa tudi o življenju v bisofernem območju smo v našem terenskem studiu v Stari Fužini govorili z Ano Marijo Kunstelj, vodjo Centra TNP Bohinj, in mlado kmetico, sirarko in 'majerico' Lucijo Gartner.

Sloviti Collinsov priročnik 'Bird Guide' velja za nepogrešljivo orodje ljubiteljev ptic, ki mu sami pravijo kar ornitološka 'biblija'. Z naslovom 'Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja' je od marca na voljo tudi v slovenščini. Zakaj je njegov izid pomemben mejnik za slovensko ornitologijo? Katere vrste ptic lahko z njegovo pomočjo opazujemo ob slovenski obali in na morju? Kako daleč čez Sredozemsko morje leti reglja? Zakaj sveti ibis ni najbolj dobrodošla tujerodna ptica? Pa se galebi selijo? V oddaji na vsa ta vprašanja odgovarja Tilen Basle, varstveni ornitolog iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, ki je tudi eden od prevajalcev in urednik obsežnega priročnika.

Skrb za redno varnostno kopiranje nam lahko prihrani kar nekaj živcev, ko nam spletne vsebine napadejo izsiljevalski virusi ali ko izgubimo ali nam ukradejo mobilni telefon. Približuje se tudi Svetovni dan varnostnega kopiranja, ko se vsako leto spomnimo, da je čas za varnostno kopiranje prav danes in ne jutri. O varnostnem kopiranju se je Cirila Štuber pogovarjala z Jasmino Mešić iz SI-CERTA. foto: Gerd Altmann, Pixabay

Električna in hibridna vozila niso več redkost na naših cestah. A niso vsi vidiki elektromobilnosti tudi trajnostni. Že če pogledamo zgolj danes najbolj razširjene, litij-ionske baterije, imajo te še kar nekaj problematičnih točk: od samega litija in njegovega pridobivanja do drugih kritičnih elementov, ki so potrebni za njihovo delovanje, kot je denimo kobalt. Pomemben vidik je tudi dolgoživost baterij in njihova stabilnost oziroma varnost. Razvoj izboljšav in alternativ je zato v polnem pogonu, ob tem pa je ključnega pomena razumevanje, kaj se dejansko v baterijah (pa tudi v shranjevalnikih energije, gorivnih celicah ali elektrolizerjih) dogaja. Pri tem pa je ključna pomoč naprednih simulacijskih modelov, kakršne razvija prof. dr. Tomaž Katrašnik, vodja Laboratorija za motorje z notranjim zgorevanjem in elektromobilnost na fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Za vrhunske dosežke na področju simulacijskih modelov in diagnostičnih metod za elektromobilnost je prejel Zoisovo nagrado.

V decembru obiskujemo možgane, ki so odšli po svetu. Tokrat smo se odpravili na Švedsko, kjer deluje Dr. Kaja Korošec, psihologinja in doktorica zdravstvenih znanosti. Pot jo je po končanem magistrskem študiju psihologije v Sloveniji odpeljala v Stockholm, kjer deluje na Inštitutu Karolinska in Kraljevi glasbeni akademiji. Pravi, da je še veliko kotičkov na Švedskem, ki bi jih rada raziskala, zagotovo pa to velja tudi za človeške možgane. Na tem področju jo najbolj zanima preplet duševnega zdravja, glasbe in avtizma. Kaj prelomnega se je na tem področju zgodilo v letu, ki se izteka, je zaupala Niki Vrabec.

Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

V turistični oddaji smo pod drobnogled vzeli Štajersko turistično zvezo, ki je nedavno pripravila prvo srečanje prostovoljcev te regije. Tam so predstavili več primerov dobrih praks, med njimi tudi Antonovanje na Kogu. V potopisnem delu smo se ustavili v prijaznem in razgibanem zahodnoirskem obalnem mestu Galway.

V četrtek, 24. oktobra so v Slovenskem etnografskem muzeju Ljubljana odprli pregledno razstavo z naslovom Maksim Gaspari: Ustvarjene podobe naroda. Pomemben vir za vsebino razstave je bila monografija Maksim Gaspari – Iz naroda za narod avtorja Roberta Kužnika. Ta je ob tem izdal tudi knjigo Poezije bratov Gaspari, ki jo bodo predstavitev v petek, 15. novembra, ob 18. uri v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica. Avtor je bil gost pogovora.

Oči svetovne javnosti so uprte v Združene države Amerike, kjer izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Bo to demokratka Kamala Harris, ki bi bila z izvolitvijo prva ženska na tem položaju, ali znova republikanec Donald Trump, je težko napovedati, saj naj bi se obetal izjemno tesen izid. Volitve predvsem v luči vojne v Ukrajini pozorno spremljajo tudi v Bruslju in Moskvi. Druge teme: - SDS z osmo interpelacijo v tem mandatu, tokrat se bo v državnem zboru zagovarjal finančni minister Klemen Boštjančič. - Daljinsko ogrevanje v Ljubljani zaradi nižjih cen energentov do konca leta cenejše za 12,4 odstotka. - Sredi meseca začetek prenove vipavske hitre ceste, promet bo prihodnji dve leti zelo zgoščen.

V terenskem studiu Prvega v Celovcu so se naši ekipi pridružili tudi tukajšnji medijski ustvarjalci, predstavniki vseh glavnih medijev koroških Slovencev. Ponudbo posameznega medija ter izzive, s katerimi se pri svojem delu srečujejo, so nam predstavili Mateja Rihter, glavna urednica slovenskega cerkvenega tednika Nedelja, Sebastjan Trampusch, glavni urednik slovenskega tednika Novice, Gabriel Lipuš, poslovodja Radia Agora in Marjan Velik, glavni urednik slovenskega programa ORF.

Krčne žile nastanejo zaradi prekomerne telesne teže, hormonskih sprememb in življenjskega sloga, ki zahteva dolgotrajno sedenje ali nepremičen stoječ položaj. Pomemben vpliv imajo genetski faktorji. Visoke temperature in žgoči sončni žarki so za naše telo velik izziv. Med zdravstvenimi težavami, ki se poleti lahko poslabšajo, so tudi krčne žile; njim vročina prav gotovo bolj škodi kot koristi. Asist. dr. Matjaž Vrtovec iz Kliničnega centra v Ljubljani ima s krčnimi žilami oziroma s kronično vensko boleznijo in popuščanjem ven veliko izkušenj. Ocenjuje, da za krčnimi žilami trpi kar med štirideset in petdeset odstotkov ljudi. Ženske nekoliko pogosteje od moških. Več pa v Ultrazvoku. Z dr. Matjažem Vrtovcem se je na bolniškem oddelku Kliničnega centra dobil Iztok Konc. Zdravljenje krčnih žil TUKAJ

Pomemben izpit, kratka ali neprespana noč, tudi daljša vožnja - to so verjetno situacije, ki najpogosteje sprožijo željo po energijskih pijačah. A preden se ustavite pred hladilnikom s tovrstnimi napitki in posežete po njih, je dobro, da ozavestite, kaj pravzaprav vsebujejo. Sogovornica: asist. Tanja Čresnovar, mag. dietetike, mlada raziskovalka s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.

Naša država zaključuje posodobitev nacionalnega podnebno energetskega načrta. Dokument iz leta 2020 je treba uskladiti s strožjimi evropskimi cilji na področju obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in zmanjšanja izpustov. Do konca desetletja bi morali doseči 55-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov glede na leto 1990. Pomemben prispevek bo imelo pri tem zapiranje Termoelektrarne Šoštanj.

Pomemben element zdrave prehrane so tudi užitne divje rastline, ki predstavljajo pravo zakladnico vitaminov, mineralov in okusov, povrh vsega pa so brezplačne. V spomladanskem času so najpogostejše rastline, ki se znajdejo tudi na krožniku, regrat, čemaž in divji šparglji, a okusne solate, namaze in juhe lahko pripravimo tudi denimo iz hmeljevih vršičkov, ozkolistnega trpotca, česnovke in številnih drugih rastlin. Na kaj je treba biti pri nabiranju pozoren in kako jih učinkovito kombiniramo z drugimi živili, nam bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal dr. Samo Kreft s Fakultete za farmacijo.

Eno od področij z močnim razvojnim potencialom je pri nas – poleg na primer farmacije in robotike - tudi vesoljska industrija. Pomemben korak h krepitvi sektorja je polnopravna včlanitev Slovenije v Evropsko vesoljsko agencijo ESA, kjer podjetja in raziskovalne institucije že skoraj desetletje koristijo prednosti pridruženega članstva. Pobudo za sklenitev pristopnega sporazuma z ESA sta vlada in parlament potrdila pred prazniki. S tem naj bi še dodatno spodbudili inovacije in tehnološki razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. O prednostih in obveznostih članstva smo se pogovarjali z vodjo Slovenske vesoljske pisarne Tanjo Permozer.

Piše Tonja Jelen, bere Mateja Perpar. Prvenec Vse ali nič nekdanjega novinarja in zdaj pisatelja Anžeta Voha Boštica je s tematskih vidikov najprej roman o življenju mladega odraslega in o politiki. Kritično pretresanje zareže že s težavo zaposlovanja sveže diplomiranega politologa in s tem povezanimi eksistencialnimi vprašanji. Pri tem avtor natančno izpisuje dogajanje in posledice, ki jih take težave povzročajo. Voh Boštic pri tem predstavi tudi družinski okvir protagonista Franja, ki je iz enostarševske družine iz tako imenovane province zaradi prve službe odšel v prestolnico. Sociološka plat je v obravnavanem delu izjemno dobro izrisana, saj upošteva vse zakonitosti in temelje. Roman Vse ali nič sicer jezikovno ne preseneča, v kontekstu neoliberalizma pa je vreden premisleka. Prikazuje življenje diplomiranega posameznika in s tem odstira vsa vprašanja, ki ga doletijo na novem začetku po koncu študija. Razpravljanje o začetnih možnostih in o tem, kako se bo lahko izobraževal in uspel v življenju, je izredno smiselno vloženo, prav tako tudi namig, da se idejnemu loku neoliberalizma kljub uporu proti dodobra vpeljanemu sistemu ne moremo upreti. Vedno smo namreč vpeti v sistem, tudi če se mu naivno ali premišljeno želimo izogniti ali živeti na drugačen način, najsi bo že v zrelih letih ali šele na začetku karierne poti. Roman je umeščen v srednjo ali severno Evropo, jasno pa je zavedanje o splošnih posledicah političnih odločitev v celotnem svetu. Iz več vidikov zanimiv razvojni roman spretno razgrinja notranje mehanizme politike. Junaku Franju se končno le nasmehne sreča – ali celo nesreča – da zaide v politične vode. Pisatelj Anže Voh Boštic se seveda tudi tukaj ne izogne problematiki neplačevanja in zaposlovanja mladih ter v nadaljevanju delitvi po veri ali na leve in desne stranke, kar pa med mladimi ne sproža pomislekov in nasprotovanj. Izmišljena imena političnih strank sledijo strankarskim idejam, prav zaradi teh pa se dogajanje v romanu zaostri. Manevriranje med opazovanjem, doživljanjem, mobingom, lažmi in napetostmi znotraj stranke in pozneje med ostalimi strankami je premišljeno in sistematično prikazano. Kaj je resnica, ni vedno ugotovljeno. Pomembno je samo to, da gre v romanu na vse ali nič, najsi bo to Franjevo povprečno dostojno življenje ali celotna politika. Pri tem avtor ne pozablja na stranske like in likinje, ki so danes še lahko vpeti v odločanje, jutri pa ne več. Zamenljivost posameznika je tudi v svetu belih ovratnikov pač vsakdanja. A protagonist kljub predstavljenim teminam in začetni vzvišenosti ne želi izgubiti samega sebe. Še vedno verjame v pravičnost in poštenje in pogosto dvomi o karierni poti, na kateri se je znašel. Pomemben sprožilec razmislekov o tej poti je tudi njegova mama. Ta je kot znanilka vesti, ki vsake toliko potrka in skorajda potrdi protagonistovo nejevero in neugodno občutenje v novem svetu. Vez med materjo in sinom je v romanu pomembna; avtor nakaže tudi Franjevo skrb in hvaležnost do nje. V času pogostega problematiziranja družinskih travmatičnih odnosov v leposlovju je tak izpis redek in pomemben kazalec, da je lahko tudi drugače. Razvojni roman Anžeta Voha Boštica Vse ali nič preseneča v opisih odzivov ljudi in se tehtno sooča z vprašanji preživetja mladih. Pri tem je pomembno, da ne gre samo za politiko – takó je namreč na vseh področjih dela. Najbolje pa je, da človek na etičen način sledi samemu sebi. Vmesne poti med vse ali nič namreč ni.

Varnost na morju, trajnosten ladijski promet, razvoj koprskega pristanišča in nadaljnja digitalna preobrazba ostajajo prednostne naloge naše države. Pomemben mejnik zmanjševanja možnosti nesreč na morju bo vstop Slovenije v sistem nadzora plovbe, predvidoma leta 2026. Za zahtevna podvodna dela v koprskem pristanišču pa bo lahko potapljačem v pomoč tudi umetna inteligenca, ki jo v obliki prvega tovrstnega podvodnega drona razvija Fakulteta za pomorstvo in promet v Portorožu. To je nekaj poudarkov ob slovenskem Dnevu pomorstva, obeležujemo ga 7. marca, ki jih podrobneje predstavlja Lea Širok.

Pričakovanje praznikov je nekaj prijetnega. Morda samo pričakovanje daje človeku še več prijetnih trenutkov in veselja kot sami prazniki. Praznični dnevi so enostavno del našega življenja. Konec koledarskega leta pa poleg vsega drugega pred nas postavlja izzive in vprašanja. Seveda vsi prazniki minejo in spet smo v vrtincu vsakdanjega življenja. Kakovost življenja se ne meri po dnevih in urah. Pomemben je vsak trenutek življenja. To so kamenčki, ki vztrajno sestavljajo mozaik našega življenja. To je sled, ki jo puščam v življenju. Zunanje stvari, dogodki, ljudje okoli nas nam lahko pomagajo, morda včasih tudi usmerjajo k razmišljanju. Prav je tako. Človek je toliko svoboden, kolikor zna v velikem neredu raznih vrednot izbrati tiste, ki poglabljajo njegovo človečnost. Tak človek lahko prinaša med ljudi nekaj dobrega in lepega. Želeli bi si, da bi ljudje izbrali tiste vrednote, ki ljudi povezujejo, ki lepšajo življenje vseh ljudi. Izbrati prave vrednote ni vedno lahko. Včasih imam vtis, da ljudje zaradi nereda izberejo, pod vplivom splošnega mnenja in prepričanja, napačne smeri v življenju. Ta zadrega je stara toliko kot človek. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Če vidiš tatu, tečeš z njim, s prešuštniki imaš svoj delež. Svoja usta pošiljaš v hudobijo, svoj jezik vpregaš k prevari. Sediš, govoriš zoper brata, sina svoje matere omadežuješ.« (prim. Psalm 50) V vsakem obdobju človeštva so ljudje, ki izberejo pravo smer, ki se odločijo za red, ne za zmedo. Ta red pušča v življenju človeka in človeštva lepe sledi. Pred tedni mi je obiskovalec Madagaskarja po srečanju s Petrom Opeko omenil, da je presenečen, kako lepo sled pušča človeštvu. In odgovoril sem mu, da je še veliko takih ljudi, ki pustijo lepo sled človeštvu na Madagaskarju in v Sloveniji. Sam pri sebi sem razmišljal, da niso to tisti, ki jih poznajo mediji. Veliko je ljudi, veliko je očetov, mater, preprosto dobrih ljudi, ki ne uporabljajo privlačnih besed, ampak z dejanji delajo ta svet človeški. Priložnost imamo, da naredimo kaj dobrega za svet. Mi se lahko odločimo, ali bomo verjeli privlačnim besedam ali pa prisluhnili ljudem, ki s svojimi dejanji puščajo v človeštvu lepo sled. Morda pa smo lahko tudi mi med njimi!

Medicinska fakulteta v Mariboru praznuje 20-letnico obstoja, pobude za ustanovitev fakultete pa segajo še mnogo dlje nazaj. Pomemben mejnik je bil tudi pred desetimi leti, ko je bila slovesna otvoritev nove stavbe na obrežju Drave, danes pa že govorimo o prepotrebni prostorski širitvi fakultete. Do zdaj je imela fakulteta že več kot tisoč diplomantov. Več o tej mariborski fakulteti, študiju medicine, prostorskih razmerah in načrtih pa v Radijski tribuni z dekanom dr. Iztokom Takačem.

Slovenci v sosednjih državah tudi s športom ohranjajo nacionalno samobitnost, so izpostavili na tradicionalni novinarski konferenci zamejskih športnikov. Šport je vezivno tkivo naše države in zamejcev, prav gotovo bi bilo brez tega manj Slovenstva v sosednjih državah, je med drugim dejal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac. Predsednik komisije OKS za zamejski šport Ivan Peterlin iz Italije je dejal, da se je prvič zgodilo, da komisijo vodi nekdo, ki ni iz Slovenije. To je pozdravil tudi predsednik Slovenske športne zveze na avstrijskem Koroškem Marijan Velik. Zamejski športniki dosegajo lepe dosežke v svojih državah, hkrati pa zamejska športna društva organizirajo velika tekmovanja. Ena takih bo tekma skakalk za svetovni pokal v začetku januarja v Beljaku, ki jo organizira Športno društvo iz Zahomca v Ziljski dolini.

Učinek podnebnih sprememb v obliki ekstremnih vremenskih katastrof smo to poletje zelo nazorno občutili in skoraj povsod po svetu njihova frekvenca, naj gre za poplave, orkane, suše, požare ali vročinske rekorde naglo narašča. A zelo verjetno je, da smo šele pri uvodnih dejanjih mnogo bolj brutalne podnebne predstave v bližnji prihodnosti. Pomemben del odgovorov, zakaj je temu tako, se skriva v oceanih. Ti so v preteklosti absorbirali večji del presežne toplote in znaten del naših izpustov ogljikovega dioksida in se pri tem tudi občutno segreli. S tem in ob vse hitrejšem taljenju ledu na polih pa se spreminja tudi njihova dinamika; z daljnosežni posledicami za ves svet. V današnji Intelekti se bomo posvetili nekaterim vidikom kompleksnega dogajanja v svetovnih morjih in oceanih. Na naše kraje najbolj neposredno vplivata vse toplejša severni Atlantik in Sredozemsko morje. Še hitreje in po aktualnih opozorilih znanstvenikov s še bolj alarmantnimi posledicami za svet se segreva Južni ocean, ki obdaja Antarktiko in vse hitreje načenja tamkajšnji ledeni oklep. Za piko na i pa je - po sedmih letih - znova sezona močnega El Nina, cikličnega pojava v Tihem oceanu, ki značilno požene temperaturne trende navzgor ter temeljito preobrne in zaostri vremenske vzorce marsikod po svetu. Kaj torej napoveduje aktualno dogajanje v oceanih in v kako neznane vode glede prihodnje podnebne dinamike pravzaprav pljujemo, bosta osvetlila klimatolog Gregor Vertačnik z Agencije Republike Slovenije za okolje in oceanograf dr. Matjaž Ličer, prav tako z ARSO in z Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo.

Piše: Muanis Sinanović Bere: Igor Velše Pred leti, na vrhuncu tako imenovane migrantske krize, je v od te neodvisnem televizijskem pogovoru tedanji mufti Islamske skupnosti Slovenije podal izjavo, ki je bila kasneje bizarno napačno interpretirana in zlorabljena. Rekel je namreč, da bo v prihodnosti večina slovenskih muslimanov slovenskih državljanov, zlonamerna interpretacija pa je bila, da bodo slovenski državljani v večini muslimani. Kakorkoli že, Sami Al-Daghistani skupaj z bratom Raidom kaže na razsežnosti pojava, ki ga je napovedal mufti. Sta namreč v Sloveniji rojena organska islamska intelektualca. Lahko bi rekli, da nastopa čas, ko o islamu kot kulturnem, religioznem in antropološkem pojavu na strokoven način ne bodo več govorili strokovnjaki, ki niso muslimani, temveč bo slovenski prostor imel intelektualce, ki bodo islam lahko razlagali od znotraj. Kar je v večjih evropskih deželah z zgodovino migracij sicer že ustaljen pojav. Sami Al-Daghistani, avtor knjige esejev Islam in ljubezen, je mednarodno delujoči akademik, tudi avtor znanstvenih monografij na temo islama, ki se osredotočajo predvsem na islamsko ekonomsko misel. Islam in ljubezen cilja na nekoliko širše občinstvo, ki se ne ukvarja z islamom na akademski ravni, kljub temu pa ne moremo reči, da bi bila knjiga dostopna najširšemu krogu bralcev, saj zahteva določeno intelektualno kondicijo in humanistično izobraženost. Zdi se, da bi najbolj ustrezala denimo takšnim bralcem, ki spremljajo revijo Razpotja, v kateri je tudi avtor objavil nekaj člankov – torej ljubiteljem stimulativne, konceptualno bogate esejistike, študentom, publicistom in drugim intelektualcem. Naslov je do neke mere performativen. Vsi eseji se ne ukvarjajo z vprašanjem ljubezni v ožjem smislu, avtor pa ga je izbral kot kontrapunkt ustaljenim naslovom, kakršen bi bil na primer “islam in nasilje.” Knjiga je sestavljena po avtobiografskem ključu. Posamezne teme so povezane s poglavji piščevega življenja, ki je hkrati povezano z raziskovanjem islama. Klasično pojmovani ljubezni se najbolj posveča prvi esej, ki nas vodi prek zgodovine idej romantične, strastne in usodne ljubezni. Prek svoje genealogije pojav romantične ljubezni pri srednjeveških trubadurjih poveže s tedanjo arabsko mistično poezijo, ki jo skozi stranska vrata uvede v Evropo. V tej razlagi pa je že ena ključnih značilnosti knjige. Vseskozi namreč razgrajuje okorelo in ahistorično razumevanje islama kot totalnega Drugega in evrocentričnemu pogledu prihaja za hrbet s tem, ko kaže, da je marsikaj, kar povezujemo izključno z zahodno civilizacijo, pravzaprav prisotno že v arabsko-islamski preteklosti. Tudi sekularizem, na primer. Pomemben element knjige Islam in ljubezen je tudi kritika islamizma kot modernega političnega pojava ter drugih odporniških ali pa modernizirajočih gibanj v arabskem svetu z islamskim predznakom, ki jim manjka ključni preskok v razumevanju ekonomije. Vsa ta gibanja namreč po svoje ostajajo v primežu kapitalizma, ki ga skušajo integrirati na specifičen način, namesto da bi ga poskušala preseči z oporo na lastno tradicijo. Islamizem ni avtentična tradicija, temveč moderna predstava o tradiciji, medtem ko je resnična islamska tradicija mnogo bolj “moderna”, kot si mislimo. Temi te za slovenski prostor pionirske in nespregledljive knjige sta še značaj bosanskega, evropskega islama in status hidžaba kot naglavnega pokrivala v razmerju do hidžaba kot koncepta z izrazito dvoumnim in mnogopomenskim značajem. Gre, skratka, za teme, ki so v trenutni geopolitični situaciji za slovenskega bralca nadvse intrigantne, pri čemer pristop Samija Al-Daghistanija nenehno razkraja pozicijo drugega, saj večine ne nagovarja kot druge, temveč kot sosed in sodržavljan, ki se napaja tudi v njemu znani evropski intelektualni tradiciji. Tako islamska kot evropska dediščina sta vključeni izrazito kozmopolitsko, kot del občečloveške konceptualne zapuščine, v kateri ni prostora za umetne, ostre razmejitve.

Piše: Jure Jakob, bere: Maja Moll. Sara Fabjan je sveže, čeprav ne več povsem novo ime mlade slovenske poezije. Leta 1992 rojena magistrica kognitivnih znanosti in doktorska študentka psihologije poezijo že vrsto let objavlja v različnih literarnih revijah, zato je prvenec zaroletano pričakovan korak v njenem pesniškem razvoju. Vtis, da gre za umetniško odraslo pesnico, dobi bralec že ob prvem stiku s knjigo: obsega zbirke ne kroji začetniška vnema po čim več, ampak preudaren občutek za pravo mero. 39 srednje dolgih in krajših pesmi se zdi ravno dovolj, da se pred bralčevimi notranjimi očmi učinkovito in prepoznavno sestavijo gradniki svojevrstnega pesniškega sveta. Naslednja na prvi pogled opazna značilnost zbirke je dosledno opuščanje pravopisne norme na ravni ločil in velikih začetnic: pesmi, njihovi naslovi in tudi naslov zbirke poznajo le majhne črke, verzi oziroma stavčne tvorbe pa ena drugi sledijo brez ločil. Takšna formalno-oblikovna pretočnost jača in podčrtuje semantično fluidnost pesmi. Te so zaradi tega pomensko bolj odprte in omogočajo oziroma zahtevajo več bralskega angažmaja pri vzpostavljanju vsebine, hkrati pa odsotnost ločil razgrajuje čvrsto ritmično pozituro verzov. Ritem pesmi je zato nestabilen, nalomljen, spreminjajoč se, spodmikajoč se. Podoben je živemu govoru, še bolje: pogovoru, vsakdanjemu jeziku, jeziku sodobnega, hitrega, bežnega komuniciranja v svetu nenehnih in površnih sprememb. Pogovorni idiom, katerega uporaba je sicer eden od opaznejših trendov v bolj izpostavljenih strujah slovenske poezije zadnjih dveh desetletij, vstopa v pesmi Sare Fabjan tudi z opuščanjem knjižne nedoločniške končnice pri glagolskih tvorbah s pomožnim glagolom ter z občasno rabo vulgarizmov. Vse to so signali, ki kažejo na urbano poezijo, in zbirki zaroletano verjetno ne bo storjena krivica, če bo uvrščena vanjo. Pri urbani poeziji gre v isti meri ali pa še bolj kot za "dogajalno" prizorišče in izkustevno izhodišče za posebno stanje duha in poseben srčni utrip, iz katerih se takšna poezija rojeva. Gre za razpršeno, dialoško zavest in za polifone principe njenega upesnjevanja, pri čemer je polifonija, ki poustvarja vtise mestnega duha, slejkoprej atonalna. V prvencu Sare Fabjan polifonija vsaj po tehnopoetski plati nima izpostavljene vloge, so pa zato te pesmi globoko prežete z zavestjo nestalnosti, nezanesljivosti in spremenljivosti sveta, ki ga govorka pesmi živi, in negotovosti glede lastnega mesta v takem svetu. To je svet brezperspektivnih selitev iz enega v drugo najemniško stanovanje. V odlični kratki pesmi dograjevanje tako pesnica folkloro slovenskega stanovanjskega prizidkarstva obrne v boleče jasno metaforo o lastni nemoči biti nekdo; o nemožnosti trdne identitete; o eksistencialnem najemništvu. To je svet nesmiselnega, zbirokratiziranega dela in prekernih delovnih razmerij, v katerih lahko zaposleni zleze na zeleno vejo, le če čeznjo vrže štrik in se nanj obesi. V pesmi streznitev, še bolj pa v njenem nadaljevanju streznitev par let kasneje resignacija vpričo banalnosti, bede in absurda na delovnem mestu postane tako močna, da ji je mogoče uteči le v cinizem, a zbirka z njim na srečo skrbno varčuje. V neki drugi pesmi s tematsko podobnim okvirjem, njen naslov je danes nočem govorit o službi, je tako resignacija pregnana z osvobajajočo energija upanja. Upanje se opira na predstave o tem, da vendarle obstajajo tudi ljudje, moški in ženske, ki znajo in hočejo drug na drugega gledati in se drug z drugim družiti mimo deprimirajočega funkcionalizma delovnih, službenih razmerij. Ljudje, ki znajo opaziti tudi nežnost in ranljivost. Ki si upajo v imenu nežnosti in ranljivosti drug pred drugim tudi pogumno stati slečeni. Poezija Sare Fabjan takšne ljudi pozna, se k njim previdno ozira in jih še bolj previdno nagovarja, a obenem ve, da je do bližine – zelo daleč. V svetu odtujenih medčloveških odnosov je bližina slutnja, ki skorajda bolj plaši kot pa privlači, bi lahko ugotovili, ko preberemo pesem z naslovom ko poskušam napisati ljubezensko pesem. Pri tem je pomenljivo, da nemožnost pristnega, zavezujočega medčloveškega stika ne vodi v samoto, ampak zgolj v praznino in neko zgovorno nemost. Trpka pasivnost, ki je včasih tako preležana v svoji negibnosti, da se bralec kar začudi, kako je po takšni letargiji kljub vsemu mogoče napisati novo pesem. Zbirka zaroletano trdi in skuša pokazati, da je to mogoče. Ali pa celo nujno potrebno. Pomemben, tudi količinsko izstopajoč delež v zbirki imajo pesmi, ki se posvečajo družinsko-spominski tematiki. Te pesmi govorijo tudi o tem, kako sta družina in spomin nekaj, kar bo šele potrebno odkriti. Pesem družina o kateri ne pišem pesmi se tako zaključi z verzi: preteklost ostaja samo kot teža / ki si jo kot skalo obrabljeno od morja / v tišini podajamo med generacijami. Prvenec Sare Fabjan to in podobne skale tiho, a pozorno motri. Ne premika jih, ampak nanje kaže, jih razkriva. Ob teži ne skriva nemoči, kar je pogumno. Drobne nedoslednosti pri krajšanju že omenjenih glagolskih nedoločnikov so moteče, a niso bistvene. Edini pravi trn, ki me po branju še vedno zoprno bode, je čudaška prispodoba z otroki, ki se jih da zapreti v omare, kakor pravi pesem nisem vedela da si žejna. Če na to pozabim, doživljam ta prvenec kot prepričljivo pesniško dejanje in mu želim, da nagovori čim več bralcev in bralk.

Grossmannov festival fantastičnega filma in vina je letos med drugimi obiskal režiser kultnih akcijskih filmov Umri pokončno, Lov na Rdeči oktober in Predator John McTiernan. Ocenili bomo film Sveti pajek iransko-švedskega režiserja Alija Abbasija, za katerega je glavna igralka Zar Amir Ebrahimi prejela nagrado za najboljšo igralko v Cannesu, in intimno dramo Varen kraj, za katero je hrvaški filmar Juraj Lerotić prejel vodomca na Ljubljanskem filmskem festivalu in nagrado za najboljši prvenec v Locarnu, če omenimo le dve odlikovanji. Poleg tega bomo poročali o mednarodnem posvetu, ki ga je v začetku meseca organiziral Slovenski filmski center. V ospredju so bili izzivi, s katerimi se morajo soočiti javne politike, če želijo slovenskemu filmskemu sektorju omogočiti nov zagon za njegov strateški preboj.

Plavanje je učinkovita vrsta rekreacije, pri kateri delujejo skoraj vse naše mišice, ob tem pa je teža enakomerno razporejena. Prsno, kravl ali hrbtno – pri vseh osnovnih tehnikah je lahko največja težava ta, da položaj telesa v vodi ni primeren, poleg tega pa je pomembno tudi pravilno dihanje. Sogovornik: Miha Močnik, učitelj plavanja pri Športnem društvu Aqua, ki dela tako z otroki kot odraslimi.

Kino Otok - Isola Cinema je eden najbolj trdoživih filmskih festivalov. Poteka v Izoli, a ker je lahko vsako mesto tudi otok, se festivalu s projekcijami letos pridružujejo še štirje otoški sateliti art kinematografi v Cerknici, Idriji, Sežani in Tolminu. Skupaj je v program uvrščenih 120 filmov.

Nova sezona prinaša zgodbe, ki v ospredje postavljajo trajnost.Prvi gost je Jernej Česen iz podjetja Outfit 7. Eno vodilnih podjetij na področju iger ima več kot 400 zaposlenih z vsega sveta. Z gostom o tem, kako se je podjetje spremenilo, kako skušajo poskrbeti, da ne pride do izgorelosti in kaj je zanj največji izziv pri vodenju. "Pomemben vidik trajnosti, ki je pogosto spregledan, je način ravnanja z ljudmi pri delu." dr. Miha Škerlavaj, strokovni sodelavec in profesor z Ekonomske fakultete v Ljubljani  

Ali bo v prihodnje vsak imel farmakogenetsko izkaznico? Pogovor z znanstvenico dr. Vito Dolžan V času, ko se vse bolj zavedamo, kako zelo pomembni so naši osebni podatki in jih zato tudi vse bolj skrivamo, se zdi, da obstaja področje, na katerem bomo ljudje pridobili, če bodo o nas vedeli več. To je področje farmakogenomike. Pomemben podatek pa je v tem primeru naš dedni zapis, naš DNK. Raziskovalci so namreč dokazali, da se pri bolnikih pojavi za kar trideset odstotkov manj resnih neželenih učinkov, kadar jim lečeči zdravnik predpiše zdravilo na podlagi njihovega genskega zapisa. Kadar sta torej izbira in odmerek zdravila prilagojena genskemu zapisu vsakega posameznega bolnika ali bolnice. Izsledke študije je objavila prestižna medicinska revija The Lancet. Sodelovalo je sedem evropskih držav, slovensko skupino je vodila prof. dr. Vita Dolžan, predstojnica Inštituta za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete v Ljubljani. Kako razlike v genih vplivajo na presnovo in delovanje zdravil? Zakaj se pri nekaterih bolnicah in bolnikih pojavi več neželenih učinkov kot pri drugih? Kaj je farmakogenetska izkaznica? Sprašuje Iztok Konc, odgovarja dr. Vita Dolžan. Foto: Osebni arhiv Originalni članek

Po krepkem desetletju se je v oddajo Izštekani znova vrnila ljubljanska indie zasedba AKA Neomi. S čudovitim nizom novih pesmi, sprehodom do začetkov in nazaj ter z imenitnimi gosti. Aranžmaji so bili opazno pritajeni, odeti v manj elektronike, bolj organski, kot smo vajeni. Med instrumenti so bili harfa, oud, klavir. Med gosti pa markantni dami Aleksandra Ilijevski in Astrid. Pisal se je oktober 2012. V Izštekanih je slabo leto po izidu prvenca Poglej (2011) nastopila nova skupina Neomi. Zaznamovali so jo milina, svežina, čudovit, neobremenjen avtorski izraz Saše Vipotnik ter vešči prijemi izkušenih glasbenih sopotnikov. Neomi se je usedla v srca mnogih. A sčasoma izginila z radarjev. Saša se je posvečala svoji primarni medicinski stroki ter raziskovala svet. Dokler ni Neomi nekaj let pozneje priletela iz Istanbula. Skladba s tem naslovom je napovedala novo življenje, ki se je nadaljevalo v angleškem jeziku in materializiralo z drugim albumom Beautiful Disasters (2020). Ter z novim imenom AKA Neomi. Najopaznejša sprememba je bila v zvoku in glasbenem slogu. Nežno, naravno akustičnost je zamenjala veličastna gmota zvočnih plasti, močno okrepljena z elektroniko. Lagoden glasbeni sprehod se je prelevil v temačno klubskost. Nad vsem skupaj pa je še vedno lebdel Sašin eterični glas. Bend je v novi postavi začel redno koncertirati in si močno utrdil status na naši (pol)alternativni sceni. Po žanrskih in jezikovnih popotovanjih se zdi, da se je z novim repertoarjem v materinščini krog Neomi sklenil. Lanska “Nočna zver” in pravkar izdana “Bakhantka” krasno povezujeta vse, kar smo v desetletju od Neomi dobili. “Nastaja veliko novih pesmi v slovenščini, ki prinašajo bolj veselo plat Neomi. Sicer smo precej melanholičen bend, kar je najbrž posledica vsega, kar se dogaja,” pojasnjuje Saša. “Ampak vse okoli nas je šlo preveč v negativo, treba je obrniti smer, vnesti optimizem, humor, veselje, to je edino, kar nam še pomaga.” Tako je prišel čas za vnovično izštekano inventuro, ki bo zajela vse faze ustvarjanja. “Kronološko se bomo sprehodili od začetkov do čisto novih pesmi. Zvok bo nekoliko bolj akustičen, manj bo efektov in dodatkov elektronike. Vse bo veliko bolj organsko.” K mehkobi zvoka bodo prispevali klavir, harfa, oud. Pomemben člen pa bodo posebni gostje: že kar stalna sopotnica Aleksandra Ilijevski iz zasedbe Pliš, grški glasbenik Konstantinos Sachos ter pevka in harfistka Astrid Ana Kljun. Verjetno se še spomnite, da so jeseni AKA Neomi na kratko zaigrali na Valu 202 v Jutranjem koncertu pri Andreju. Tokrat pa na polno, celovečerno!

Pred 129 leti je prav nekje sredi januarja iz Rakitne v Trst prispel ogromen, rekordnih, 64 metrov, dolg jambor. Pred ladjedelnico Svetega Marka je to »leseno pošast«, kot so ga poimenovali, pričakala množica Tržačanov. Še nikoli niso videli tako dolgega debla. Jambor je za svojo trgovsko jadrnico naročil takrat eden najbolj premožnih slovenskih ladjarjev v Trstu, Henrik Angel Jazbec. Pristaniško mesto je doživljajo gospodarski razcvet, ki so ga bili deležni tudi Slovenci. Predvsem v pomorstvu in ladjedelstvu, poudarja Franco Cossutta, inženir ladjedelstva, neutrudni promotor slovenske pomorske dediščine in soustanovitelj Ribiškega muzeja Tržaškega primorja v Križu. V oddajo ga je povabila Lea Širok.

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Avtor je ob začetku leta razmišljal o pomembnosti molitve starih zakoncev in zakoncev nasploh. Ta je še kako pomembna, kadar želijo za vero in Cerkev navdušiti svoje otroke, ki so se v svoji odraslosti odločili živeti drugače kot so živeli njihovi starši. Le z molitvijo lahko mož in žena svojim otrokom pokažeta, da sta postala duhovna človeka, ki lahko le tako delujeta pomirjeno in v Bogu.

Pričakovanje praznikov je nekaj prijetnega. Morda samo pričakovanje daje človeku še več prijetnih trenutkov in veselja, kot sami prazniki. Praznični dnevi so enostavno del našega življenja. Konec koledarskega leta pa poleg vsega drugega pred nas postavlja izzive in vprašanja. Seveda vsi prazniki minejo in spet smo v vrtincu vsakdanjega življenja. Kvaliteta življenja se ne meri po dnevih in urah. Pomemben je vsak trenutek življenja. To so kamenčki, ki vztrajno sestavljajo mozaik našega življenja. To je sled, ki jo puščam v življenju. Zunanje stvari, dogodki, ljudje okoli nas nam lahko pomagajo, morda včasih tudi usmerjajo k razmišljanju. Prav je tako. Človek je toliko svoboden, kolikor zna v velikem neredu raznih vrednot, izbrati tiste, ki poglabljajo njegovo človečnost. Tak človek lahko prinaša med ljudi nekaj dobrega in lepega. Želeli bi si, da bi ljudje izbrali tiste vrednote, ki ljudi povezujejo, ki lepšajo življenje vseh ljudi. Izbrati prave vrednote ni vedno lahko. Včasih imam vtis, da ljudje zaradi nereda izberejo, pod vplivom splošnega mnenja in prepričanja, napačne smeri v življenju. Ta zadrega je stara toliko kot človek. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Če vidiš tatu, tečeš z njim, s prešuštniki imaš svoj delež. Svoja usta pošiljaš v hudobijo, svoj jezik vpregaš k prevari. Sediš, govoriš zoper brata, sina svoje matere omadežuješ.« (prim. Psalm 50) V vsakem obdobju človeštva so ljudje, ki izberejo pravo smer, ki se odločijo za red, ne za zmedo. Ta red pušča v življenju človeka in človeštva lepe sledi. Pred tedni mi je obiskovalec Madagaskarju po srečanju z Petrom Opeko omenil, da je presenečen kako lepo sled pušča človeštvu. In odgovoril sem mu, da je še veliko takšnih ljudi, ki pustijo lepo sled človeštvu na Madagaskarju in v Sloveniji. Sam pri sebi sem razmišljal, da niso to tisti, ki jih poznajo mediji. Veliko je ljudi, veliko je očetov, mater, preprosto dobrih ljudi, ki ne uporabljajo privlačnih besed ampak z dejanji delajo ta svet človeški. Priložnost imamo, da naredimo kaj dobrega za svet. Mi se lahko odločimo ali bomo verjeli privlačnim besedam ali pa prisluhnili ljudem, ki s svojimi dejanji puščajo v človeštvu lepo sled. Morda pa smo lahko tudi mi med njimi!

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

Vse o zajtrku. bi lahko bil podnaslov današnje svetovalnice. Naša gostja je bila mag. Simona Mušič, z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki deluje v Centru za proučevanje in razvoj zdravja.

Pomemben vizualni element pri filmu, televizijski seriji ali oglasu je tudi lokacija. Izbrana lokacija snemanja daje pečat zgodbi oziroma vsebini, poleg tega pa marsikaterega gledalca spodbudi, da se pozneje kot turist odpravi na to destinacijo. Tudi Slovenija je v zadnjih letih dokazala, da je priljubljena filmska lokacija. Ena večjih in odmevnejših zgodb je nedavna Netflixova produkcija z znanimi holivudskimi igralci, ki so snemali v Piranu. A to je le eden izmed filmov, posnetih tudi v Sloveniji. Kaj tuje filmarje privabi v našo deželo? Je na prvem mestu raznolikost države, konkurenčna shema denarnih povračil, kakovostni domači filmski delavci? O vsem tem voditeljica oddaje Tina Lamovšek s sogovorniki. Gostje: Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra; Ira Cecić, neodvisna filmska producentka, sodelavka pri Netflixovem projektu v Piranu; Miha Černec, producent Zavoda Staragara, produkcijske hiše za avtorske filme in servisno produkcijo.

Avtorica recenzije: Ana Lorger Bralec: Jure Franko Jure Gantar, v Kanadi živeči univerzitetni profesor in nekdanji dramaturški sodelavec Drame SNG Maribor, v zbirki Eseji o komediji nadaljuje raziskovanje tega mnogokrat zapostavljenega žanra. Če dramo, kot pravi avtor sam, jemljemo resno, pa smo do komičnega velikokrat podcenjujoči in na komedije gledamo kot na manjvredne. Avtor esejev opozarja, da si komedija zasluži resnejšo obravnavo, saj velikokrat prav ona razkriva družbene paradokse in socialne neenakosti. Eseji o komediji so pravzaprav izbrani zapisi iz gledaliških listov uprizoritev Mestnega gledališča ljubljanskega ter mariborske in ljubljanske Drame, delo je uredila Petra Pogorevc. Kronološko si sledijo po nastanku obravnavane drame in ne avtorjeve objave besedila, zato je Gantarjev raziskovalni razvoj težje določiti. Poleg predmeta obravnave, to je komedija kot osrednja tema vseh esejev, jih po sklopih združuje tudi metoda, saj avtor mnogo predstav obravnava s primerjalno analizo, ki mu omogoča razvoj nadaljnjih misli in interpretacije. Najbolj jasno se primerjalna analiza izkaže pri obravnavi Cankarjevega dela Za narodov blagor, ki ga postavlja v dialog s Flaubertovo komedijo Kandidat. Podobno velja za dela Karla Valentina, ki mu ob bok postavlja Charlija Chaplina, ter Brechtove Malomeščanske svatbe, ki jo, nenavadno, primerja z ideološkimi besedili Adolfa Hitlerja. V drugi metodološki sklop lahko umestimo historično in socialno-psihološko analizo izbranih besedil ter njihovo aplikacijo na filozofske discipline. Kljub heterogenosti pristopa in različnim obdobjem obravnavanih predstav je iz Gantarjevih esejev mogoče izluščiti nekaj pomembnih ugotovitev o žanru komedije. Prva je ta, da se je komedija, bolj kot vsi žanri, znašla v krizi žanrske identitete, druga pa, da se v sržu nje same zagotovo skrivajo protirežimske tendence. Kvalitetna komedija pa se po avtorjevem mnenju izkaže tudi v smehu, ki se nevarno približuje robu solz. Če se komičnost absurda kaže v razkrivanju nezadostnosti racionalističnega pogleda na svet, se situacijska komika izkaže kot nujna potreba besede po performativnosti. Navsezadnje kot uvod v eseje lahko beremo članek, ki ga je avtor izdal v reviji Maska in v katerem kot razlog za smeh ob erotičnih prizorih navaja pomanjkljivost odrskega pristopa samega. Smeh je velikokrat vezan na reprezentacijo, menjavo spolnih vlog in spolne fluidnosti v zgodovini gledališča, saj so ženske vloge igrali moški. Pomemben je avtorjev poudarek, da so bile komedije v zgodovini napisane tudi z mislijo na to uprizoritveno dejstvo. Nekateri Gantarjevi eseji so splošnemu bralstvu manj dostopni predvsem z vidika avtorjevega poglabljanja v značaje, dogodke in vsebinske analize obravnavanih kanonskih besedil. Zato pa pridejo prav tistim, ki raziskujejo raznolikost interpretacij specifično izbranega dramskega besedila. Za bolj obče zanimivega se sicer izkaže esej Komedija in država, ki obravnava vlogo komedije v različnih političnih sistemih. Ta je v demokraciji, diktaturi ali monarhiji različna. Ponekod je cenzurirana, drugod revolucionarna, spet drugje pomaga utrjevati oblast manjšine. Tudi esej Črni humor in psihopatologija malomeščanskega vsakdana presega potapljanje v besedilo in za interpretacijo uporablja nekaj nasledkov teoretske psihoanalize. Zelo nenavaden pristop pa Gantar zavzame v eseju Rojstvo nacizma iz duha malomeščanstva, kjer vzporeja socialistično in nacionalsocialistično ekonomijo. Čeprav Gantar na koncu Brechta povzdigne kot izjemnega kritika malomeščanstva, ki se v želji po vrnitvi tradicionalnih vrednost prepoznava v pripadništvu nacistične stranke, esej že zaradi začetne primerjave vzbuja misel, da bi socializem in nacionalsocializem lahko temeljila na podobnih predpostavkah. Kvaliteta izbranih esejev je prav v mnogoterosti podatkov in zgodovinskih dejstev, s katerimi avtor suvereno operira. Vili Ravnjak, avtor spremne besede, v njih vidi celo enciklopedične značilnosti. Vendar pa zbirka sama ne ponuja nobene nove metodološke obravnave ali pristopa do obravnave tega žanra, komičnega kot takšnega teoretsko ne zajame. Čeprav je večina obravnavanih besedil kanonskih, Eseji o komediji deloma izkazujejo tudi kriterij, kaj naj bi kvalitetna komedija sploh pomenila. Heterogenost Gantarjevih zapisov pa govori o tem, kako težko je komedijo žanrsko ujeti v en sam označevalec.

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

V Narodni galeriji si še do 2. oktobra lahko ogledamo razstavo o gluhem akademskem kiparju povojne generacije Ivanu Štreklju, ki je živel med letoma 1916 in 1975. Ustvarjal je zunanje plastike, ženske akte in portrete. Pomemben del razstave so donacije, največ njegovih del pa hrani Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije. V okviru njihovega projekta Prilagajanje in izdajanje knjig v slovenskem znakovnem jeziku je izšla slikanica Neslišni zvoki dleta – Ivan Štrekelj, gluhi kipar, ki jo je napisala tiflopedagoginja dr. Aksinja Kermauner. Z njo, s koordinatorico projekta Aleksandro Rijavec in z avtorico razstave mag. Matejo Breščak se je pogovarjal Žiga Bratoš.

Slovenski košarkarji, ki branijo naslov evropskih pravkov, so znova poskrbeli za navdušenje. Na sedanjem prvenstvu v Nemčiji so se uvrstili med osem najboljših. Proti Blegiji so na koncu sicer dosegli visoko zmago, bilo je 88:72, a je tekmo odločila šele zadnja četrtina. Pomemben obračun pa prav zdaj igrajo odbojkarji, ki se za zgodovinsko uvrstitev v finale svetovnega prvenstva merijo z reprezentanco Italije. Nekateri drugi poudarki oddaje: - Karel III. tudi uradno potrjen za novega britanskega kralja, pogreb kraljice Elizabete II. 19-ega septembra - Kijev: Ukrajinske sile dosegle pomemben napredek v stretško pomembni regiji Harkov - Beneški zlati lev filmu Vsa lepota in prelivanje krvi v režiji Laure Poitras

Slovenski košarkarji so se z zmago nad Belgijo uvrstili med osem najboljših reprezentanc prvenstva stare celine. Kljub temu, da v prvih treh četrtinah nismo spremljali predstave, kakršne smo vajeni iz zlatih dni, je bila zadnja četrtina na koncu odločilna za visoko zmago. Belgijce so izločili z 88 : 72. Pomemben obračun nocoj čaka tudi odbojkarje, ki se bodo za zgodovinsko uvrstitev v finale svetovnega prvenstva pomerili z reprezentanco Italije. Ostale teme. - Karel III. ob uradni razglasitvi za novega britanskega kralja: Zavedam se dolžnosti, ki me čakajo - Moskva prebivalcem v ukrajinski regiji Harkov svetuje evakuacijo v Rusijo - Kranjska železniška postaja danes s podobo apokalipse; na ogled simulacija obsežne nesreče

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva. Pri nas smo po številu gasilcev na število prebivalcev vodilni na svetu, več kot 160.000 prostovoljnih gasilcev in gasilk, med njimi je 50.000 operativcev, je združenih v 1341 prostovoljnih gasilskih društev. Ta pa so razdeljena v različne kategorije od prve do sedme, vse občine pa morajo imeti tudi osrednjo enoto. "Prostovoljna gasilska društva se financirajo izključno z občinskim denarjem, država ne da nič. Kolikor občina da za gasilce, toliko sredstev se razdeli med društva in to zadostuje za osnovno delovanje društva. Pomemben je župan, koliko je naklonjen gasilcem." Tomaž Šen, poveljnik Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec "Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. Za financiranje so odgovorni občine in sama gasilska društva, Gasilska zveza pri tem nima nič, razen da predpisuje. Vedno se šalim, da po eni strani sta policija in vojska v pristojnosti države, država predpiše uniforme, predpiše vozila in to tudi zagotovi. Gasilska zveza predpiše, kupiti mora pa občina," pojasnjuje Bojan Špiler, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Laško. "Gasilska zveza ni tista, ki bi financirala direktno društva, saj je to lokalna skupnost, je pa res, da je Gasilska zveza vez med društvom, med operativnim gasilcem in državo, tam, kjer dejansko je denar." Franci Petek, poveljnik Gasilske zveze Slovenije

Z digitalnim restavriranjem starejši filmi ostajajo dostopni in njihov ogled kakovosten, kot ga je navajen sodobni gledalec, in tako je v letnem kinu Arboretuma Volčji Potok v četrtek premiero doživela digitalno restavrirana komedija Ne čakaj na maj režiserja Frántiška Čapa. O procesu digitalnega restavriranja filma izpred 65 let bo podrobneje tekla beseda v nadaljevanju oddaje. Ocenili bomo filma madžarske režiserke Ildikó Enyedi Zgodba moje žene ter Neverjetno, a resnično. To je naslov novega filma francoskega mojstra absurda Quentina Dupieuxa.

Prostovoljstvo ima pri nas dolgo tradicijo. Je protiutež neoliberalnim vrednotam, saj je pomemben socialni korektiv in prispeva k povezovanju ljudi v lokalnih skupnostih. Kako postati prostovoljec, katero področje izbrati in kakšna znanja potrebujete za delo v socialni dejavnosti, vzgoji in izobraževanju, na področju rekreacije ali pri nudenju pomoči starostnikom na domu, povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Gostja bo Tjaša Arko, vodja programa Prostovoljstvo pri Slovenski filantropiji.

Leta 1972 je bil radio precej drugačen medij kot je danes in takratni ustvarjalci Val 202 so v ta medij pionirsko vnesli predvsem sproščenost. Časopisni članki iz prvih let našega radia so ga opisovali kot lahkotnega, zračnega, živega in neposrednega, kakršnega poskušamo ohranjati še danes. In k vsem tem elementom radia največ pripomore humor, ki ga Valu 202 ni nikoli primanjkovalo: od pionirskih dni do danes.

Pomemben del Vala 202 je vse od njegovih začetkov športno uredništvo, ki poslušalcem ni prenašalo le strogo športnih dogodkov, pač pa skrbelo tudi za – kot so včasih temu rekli – telesno kulturo in nemalokrat močno prispevalo k dviganju narodne zavesti. Zaščitni znak uredništva pa so bili tudi različni domiselni projekti, s katerimi je poskrbelo za premikanje meja mogočega v slovenski radijski krajini. Vse to pa ne bi bilo možno brez izjemne tehnične podpore. Nekaj najpomembnejših projektov bo predstavil Matej Hrastar.

Nenavadna situacija zaradi epidemije je marsikomu zelo spremenila življenje. Mnogi so se znašli zaprti med štirimi stenami. Začetni pritisk, stopnjevala se je negotovost, tudi tesnoba, nenavaden občutek ogroženosti, marsikje zmeda. Pa vendar so nekateri zelo hitro, kot mačka, padli na noge. Znali so izkoristiti čas za tisto ustvarjanje, ki v vsakdanjem tempu življenja prej ni bilo mogoče. Moj prijatelj, glasbeni pedagog, je dobil nov zagon, začel je intenzivno skladati. Človek je lahko izredno prilagodljiv ter odkriva čisto nove izraze ustvarjanja. Mnogi so prepoznavali druge potenciale. Učili smo se tudi od otrok, v naravi doživljali čudežno lepoto stvarstva, ki je prej nismo opazili. V karanteni se niso poslabšali samo medsebojni odnosi, ampak se je marsikje pokazal glavni vir ustvarjalne moči, in to v človekovi iskreni želji in zmožnosti prisluhniti drugemu. Vem, da človek težko izkoristi vse priložnosti, tudi vseh talentov ne more razviti. Je pa zelo dragoceno, da si za to prizadeva. V upočasnjenem tempu, odmiku od običajnega hitenja, se pokaže življenje z drugega vidika, in to je tudi priložnost za novo izkušnjo. Dobro je imeti čas za razmislek, za opazovanje, če se le pokaže priložnost za to. Niti ena izkušnja ni povsem brez vrednosti. Z razvojem sčasoma ozavestiš, kaj se ti je dogajalo v otroštvu, odraščanju, v poznejših obdobjih. Pridejo pred oči vzgojne spodbude, ki so krepile pogum, porajajo ideje, vztrajnost, prizadevanje, da kaj narediš, ustvarjaš. Seveda se človek lahko tudi zapre, ne samo v prostoru, ampak tudi zapre v svoj svet. V svoji pasivnosti ostaja slep za pestrost vsega, za vse tisto, kar mu je dano. Ostaja siv in mračen v svoji duši. Se vrti okrog svojih zavor. To se ne zgodi samo v izjemnih razmerah epidemije. Odmakneš se od sveta, se bojiš neuspehov. V človeka je položena globoka želja, da bi nekaj ustvarjal. Pogledati svoje realne okvire, možnosti v meni in okrog mene, pomeni odpirati pot za to. Premaknem se, naredim korak in v stiku s seboj uporabim svoje potenciale, tudi za reševanje zapletov. Zasveti se. Umetniška žilica je pravi blagoslov. Čudovito je, da človek v raznih, tudi težkih okoliščinah prepozna čarobno moč, ki nam ob vsakdanji teži življenja daje krila. Imam možnost izbire. Pomemben je občutek, da je smiselno, kar delam, da delam dobro. Tudi v preprostih oblikah, vsakdanjosti se lahko uresničuješ zelo pestro, slikovito. Napolnjuje nas igriva, spodbudna beseda. Okusno in živo, lepo in uporabno, ustvarjeno z ljubeznijo. To nas žene naprej, da verjamemo, da zmoremo, kljub vsemu. Nešteto ustvarjalnosti obstaja. In človek je kot izvir, ki nikoli ne usahne. Če poskrbiš, da si v stiku s svojimi izviri, se lahko vedno znova prebujaš za bisere ustvarjalnega navdiha. Sem ustvarjen Božji otrok, Ljubezen je z menoj.

Lani sprejeti 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi obravnava številna vprašanja. Pomemben je tudi zato, ker je nastajal ob pomoči otrok in mladostnikov, ki se zavedajo pomembnosti kibernetske varnosti, a si želijo in zahtevajo tudi pravico do preživljanja prostega časa na spletu. Katja Koren Ošljak z zavodom Vsak sodeluje v mednarodnih raziskavah, ki so v zadnjih mesecih pod drobnogled vzele aplikacije za mlade in ugotavljale, da te na podlagi videza in funkcij diskriminatorno obravnavajo mlade iz različnih držav sveta. Ugotavljajo, da korporacijam ni mar za (mlade) uporabnike, zato želijo z rezultati raziskav pritisniti na odločevalce v podjetjih (Instagram, Tik Tok) in v posameznih državah. Zapiski: 25. splošni komentar o pravicah mladih v digitalni družbi Strokovni posveti o digitalnih pravicah otrok OHCHR – General comment No. 25 (2021) on children's rights in relation to the digital environment Europe Code Week Diskriminacija na podlagi dizajna aplikacij Priporočilo International language support – Overleaf, Online LaTeX Editor Pišite nama na odbita@rtvslo.si. Na tem naslovu zbirava ideje za teme in odgovarjava na vprašanja. 

Arhitekt Matija Suhadolc že več kot 60 let s spojem tehničnega znanja in smislom za estetiko snuje družinske hiše, šole, tovarne, industrijske in sakralne objekte. Njegov arhitekturni opus obsega več kot 600 del, od prenov do novogradenj v Sloveniji in tujini. Med drugim prenovo glavne pošte v središču Ljubljane, Stare mestne elektrarne, gimnazij Moste in Poljane. Pomemben del svoje poklicne poti je posvetil tudi obnovi in gradnji sakralne kulturne dediščine. Prenavljal in načrtoval je cerkvene stavbe, muzeje, knjižnice in bogoslužne prostore. Zato mu je Katoliška cerkev na Slovenskem letos podelila najvišje odlikovanje.

Ste vedeli, da okrog 700 milijonov Zemljanov, med njimi tudi Rimljani in Dunajčani, pije vodo iz kraških vodonosnikov? Mednarodna speleološka zveza je tudi zato letošnje leto razglasila za mednarodno leto jam in krasa in mu nadela slogan »Raziskujmo, spoznavajmo in varujmo«. S tem je med drugim želela prispevati k boljši ozaveščenosti javnosti o pomenu tega občutljivega sveta, ki nima samočistilne sposobnosti, za preživetje človeštva. Ali smo kaj bližje cilju, kakšno je podzemno življenje, kako raziskujemo in odkrivamo in kakšne skrivnosti skriva ta čarobni svet, voditeljica Sabrina Mulec s sogovorniki. Gostje: - dr. Nadja Zupan Hajna z Inštituta za raziskovanje krasa, - Igor Vrhovec, jamski potapljač, - Slavko Polak, kustos biolog z Notranjskega muzeja Postojna, - Borut Peric, krasoslovec in vodja strokovne službe Parka Škocjanske jame.

Posvet predsednice SD Tanje Fajon s strokovnjaki in deležniki na področju okoljske politike z naslovom »Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost«. V Sloveniji je promet največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov. Pomemben dejavnik zmanjšanja emisij je prenova našega prometa. Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in elektrifikacije prometa, s cest pa za začetek umakniti težke tovornjake in jih preusmeriti na železnice. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet.

Za mlade pravimo, da so digitalni domorodci, saj odraščajo obkroženi z novimi tehnologijami in novimi možnostmi, ki jih te omogočajo. Pomemben vidik njihovega odraščanja je seveda šola in izobraževanje, kjer je na posebej visokem mestu opismenjevanje. A to ni več zadostno. V 21-em stoletju namreč mladi potrebujejo tudi medijsko, informacijsko, računalniško in digitalno pismenost. O tem, kako mlade opolnomočiti za uresničevanje svojih digitalnih pravic v mediatiziranem vsakdanu, kaj mora za to storiti država in kaj lahko prepusti podjetjem, družbi in staršem, pa tudi, kaj na tem področju prinaša nova evropska zakonodaja o digitalnih trgih in storitvah, voditeljica Urška Henigman s sogovorniki. Gostje: - dr. Bojana Lobe, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, - Katja K Ošljak, Zavod za digitalno vzgojo Vsak, - dr. Borut Čampelj, Služba za digitalizacijo izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, - Domen Savič, Zavod Državljan D.

Časovnica, literatura in dodatno gradivo so na voljo članom na platformi Patreon: https://www.patreon.com/zdp Zelo hvaležni bomo za vse ocene in komentarje na Apple Podcasts: https://bit.ly/apple-zdp   Sledite nam: Nenadov instagram: @nenad.feelgood Matjažev instagram: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem.

Iskra Delta je bila slovensko računalniško podjetje, ki je pred razpadom Jugoslavije obetalo, da bo igralo vidno vlogo na svetovnem trgu. To se ni uresničilo, zgodba o njenem padcu pa je zavita v skrivnost. Kako razumeti ime tega podjetja v naslovu 34. grafičnega bienala Ljubljana, ki se je odprl v petek? Zelo posredno, pravi Tjaša Pogačar, kuratorka letošnje edicije – kot spodbudo za razmislek o preteklosti in o možnosti drugačne prihodnosti. Zakaj nezadovoljstvo s sedanjostjo sproža nostalgijo do preteklosti je eno od vprašanj bienala, ki Iskro Delta razume kot sprožilec iz preteklosti, ki omogoča zamisliti si drugačno prihodnost. Ljubljanski grafični bienale, ki z nastankom leta 1955 velja za enega najstarejših na svetu, se že dolgo ne omejuje več le na grafiko. A kljub temu pogosto posredno razmišlja o vlogi grafike ob njenem nastanku in sodobnih vzporednicah njenega tedanjega pomena. To v neki luči velja tudi za letošnjo edicijo – če grafiko večinoma razumemo kot medij, ki ga lahko reproduciramo, je računalniška tehnologija, na katero se naslanja tokratni bienale, s tem povezano širjenje idej seveda še pospešila. Tjašo Pogačar pri tem zanima tudi nova perspektiva računalniške tehnologije, ki bolj kot vprašanja reprodukcije odpira temo simulacije. Bienale je zasnovala v sodelovanju s projektno skupino in skupaj so razmišljali tudi o gibanju neuvrščenih, s kontekstom katerega se povezuje zgodovina bienala. Bienale se torej ne ukvarja s samim podjetjem Iskra Delta, temveč je to le sprožilec za razmislek o preteklosti in nezadovoljstvu s sedanjostjo, ki spodbuja nostalgijo. Ta nostalgični sentiment uporabijo – pokažejo nanj, nato pa ga skušajo preseči, je še dodala Tjaša Pogačar. Kako pa te ideje tematizirajo razstavljena dela oziroma kaj jim je skupno? Med umetniškimi deli, ki so na ogled, je sicer veliko novih in pa naročenih prav za to priložnost. Bienale sicer zaznamuje tudi močan regionalni in generacijski poudarek, saj prinaša projekte mlajših umetnikov in skupin. Pomemben del bienala pa je tudi glasbeni program, razvit v sodelovanju s kolektivom Nimaš izbire izbire in ki podobno kot v videoigrah ali filmih gradi svet Iskre Delta - tega tako do 21. novembra ne bomo le gledali, temveč tudi slišali. Organizator bienala je Mednarodni grafični Likovni center, razstave pa zavzemajo več ljubljanskih prizorišč. Sestavni del Iskre Delte je tudi sodelovanje z različnimi platformami in kolektivi ter konferenčni in pogovorni program, ki ga je zasnoval Muanis Sinanović, že tradicionalno pa prirejajo tudi samostojno razstavo prejemnika velike nagrade prejšnje izdaje – Hamja Ashan se v galeriji ZVKDS predstavlja z razstavo I don't belong here – ne spadam sem, ki prikazuje zgodovino imaginarne države sramežljivih, introvertiranih in avtističnih ljudi in njeno aktivistično gibanje proti prevladi ekstrovertirancev. Foto: Lawrence Lek, Nepenthe Zone, 2021, izsek iz videa. Vir: MGLC, z dovoljenjem umetnika.

V Tokiu je bilo včeraj slovesno odprtje paraolimpijskih iger, Luka Petrič pa se je s predsednikom paralimpijskega komiteja Damijanom Lazarjem pogovarjal o stanju parašporta v Sloveniji. Slišali boste, da so norme za nastop na olimpijskih igrah zelo zahtevne, zgolj 4500 športnikom se uspe uvrstiti na paraolimpijske igre, na svetu pa je skoraj milijarda in pol invalidov. Več lahko slišite tudi o slovenski sedmerici, ki se je uspela uvrstiti na igre ter o tem, zakaj je šport izjemno pomemben pri rehabilitaciji in kako pripomore k kakovostnejšemu življenju invalidov.

Zadostna preskrba z vitamini pomaga telesu pri številnih nalogah. Pantotenska kislina, ki je del skupine ali kompleksa vitamina B, laično ji rečemo tudi vitamin B5, ima prste vmes pri številnih presnovnih funkcijah. Dr. Aleš Mlinarič, mag. farm. iz zasebnega farmacevtskega podjetja, ob tem dodaja, da ima naš organizem še eno pomembno funkcijo, in sicer tako imenovan "samoohranjevalni mehanizem", kar pomeni, da vse s hrano vnešene pantotenske kisline ne izločimo, ampak jo lahko naše telo uporabi večkrat.

Od prvega julija letos največjo nekrščansko versko skupnost pri nas, Islamsko skupnost v Sloveniji, vodi novi mufti mag. Nevzet Porić. V tokratni oddaji Sledi večnosti razmišlja o načrtih Islamske skupnosti v prihodnjih petih letih, kot traja mandat muftija, o reševanju odprtih vprašanjih z državo, o stereotipnih in klišejskih predstavah o muslimanski veri, o posledicah pandemije za versko dejavnost.

Latte art je umetnost ustvarjanja na mlečni kremi, ko s točenjem na kavi rišemo različne motive, npr. srčke, listje ali cvetje. Strokovni učitelj strežbe na Srednji šoli za gastronomijo in turizem v Ljubljani Alen Kvrgić pravi, da je za dober latte art najprej pomembna dobra mlečna krema iz svežega in polnomastnega mleka. Pomemben je tudi pravilno pripravljen espresso ter potem časovno usklajevanje med obdelavo mleka in pripravo kave, ki traja približno 30 sekund.

Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič

Od začetka pandemije so se znanstveniki posvetili že tako rekoč vsem mogočim vidikom, ki bi lahko kaj prispevali k zmanjševanju visokega zdravstvenega davka virusa Sars-cov2. Cepiva proti covidu-19 smo dobili v rekordnem času zgolj enega leta, a nove variacije virusa že nakazujejo, da so cepiva le del uspešnega odgovora na aktualno pandemijo. Resnično dobrodošlo bi bilo seveda učinkovito zdravilo. A tudi razvoj zdravil običajno traja zelo dolgo. Da bi ta zamudni postopek čim bolj skrajšali, se je mednarodna skupina znanstvenikov osredotočila na učinkovine, ki so že prestale vsaj delno klinično testiranje. Preverili so približno 6000 substanc in z novimi metodami močno pospešili iskanje najbolj obetavnih kandidatov. Iskali so snovi, ki bi preprečile virusu, da se v celici razmnožuje. Ciljali so predvsem na glavno proteazo virusa, ki ima v procesu nastanka novih virusov ključno vlogo. Če bi jo lahko onemogočili, bi s tem onemogočili tudi virus. Kandidate so iskali z metodo rentgenske difrakcije, ki je potekala na sinhrotronu Desy v Hamburgu. Ta je običajno zelo zaseden, a zaradi prvega vala pandemije, ki je ustavil tudi številne znanstvene raziskave, so bili pogoji idealni za množično testiranje potencialnih učinkovin. Najbolj obetavne snovi so preverili še v laboratorijih. Tako so prišli do 11 substanc, ki se zdijo izredno primerne za učinkovito oviranje virusa. Ena med njimi je celo že v 3. fazi kliničnih preverjanj prav za covid-19. Po povsem drugi poti jo je kot obetavno že zaznala druga skupina znanstvenikov. A kot poudarja Dušan Turk, je na tej točki še nemogoče vedeti, ali bo snov, ki je delovala v celični kulturi, dejansko ustrezno delovala na ljudeh. Klinične raziskave so zato odločilne. So pa s to raziskavo razvoj zdravil temeljito pospešili. "Naša raziskava je na nek način, kot se temu reče, groundbreaking, ker smo uspeli narediti presejalne teste z uporabnimi molekulami ne zgolj s fragmenti in jih zdaj niti ni treba med seboj povezati, ampak smo že tako lahko skočili v fazo optimizacije, da ne rečem celo klinične uporabe," je med drugim v pogovoru izpostavil prof. dr. Dušan Turk. V začetku aprila letos, torej dobro leto po začetku raziskav, so svoje izsledke objavili v prestižni reviji Science. V mednarodni raziskavi so sodelovali tudi Katarina Karničar, Aleksandra Usenik, Jure Loboda in Dušan Turk z Odseka za biokemijo, molekularno in strukturno biologijo Instituta »Jožef Stefan«. Prof. dr. Dušan Turk je bil gost oddaje Podobe znanja. Foto: IJS

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? "Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno in zanjo tudi sprejel odgovornost."

Ker se določene ekstremne verzije načinov prehrane vedno bolj popularizirajo (veganstvo, karnivore, keto, delno postenje...) se mi zdi pomembno govoriti o teh temah.Študij za vsako izmed njih je relativno malo, še posebej pa vpliv vseh različnih načinov na naše najmlajše.V vlogu podrobno pregledamo študijo, ki je bila narejena na finskem (2020), kjer so preverjali, kakšen vpliv ima VEGANSKI NAČIN PREHRANE na razvoj naših najmlajših (dojenčkov).Rezultati so bili zelo presenetljivi po mojem mnenju, predvsem, ko se pogovarjamo o holesterolu in razvoju nujnih METABOLNIH POTI.Študija je v PDF obliki objavljena tudi v Patreon skupini. Patreon stran, kjer me lahko podpreš: https://www.patreon.com/anzejert​​​ Hvala ti za ogled, če ti je vsebina všeč prosim všečkaj video in klikni ikono zvončka, da boš naročen/a, na moj kanal in boš tako prejel/a takojšnje opozorilo, ko bom naložil nov video. S tem mi ogromno pomagaš pri rasti mojega kanala in izboljšanju vsebine.ČASOVNICA 00:00 - 00:26 - DISKLEJMER! 00:27 - 01:01 - Zahvala Patreon podpornikom in tema današnjega vloga + INTRO. 01:02 - 02:55 - Hitra obnova študije (kdo, kaj, koliko). 02:56 - 03:36 - Število otrok in porazdelitev. 03:37 - 08:47 - Porazdelitev hranil v vsah treh skupinah. 08:48 - 09:14 - Vizualni izgled otrok VEGANOV in pomankanje vitmamina A in E. 09:15 - 10:32 - Kaj pomenijo zelo nizki nivoji HOLESTEROLA? Ali holesterol sploh potrebujemo? 10:33 - 11:27 - Slabše delovanje ŽOLČNIKA in kaj to pomeni?! 11:28 - 12:14 - Količine vitmaoniv in mineralov na VEGANSKI prehrani ZADOSTNE in kaj nam kaže razmerje med folatom in B12. 12:15 - 12:48 - Vnos aminokislin in problem VEGANSKE prehrane. 12:49 - 13:54 - Esencialne maščobne kisline in problematika absorbcije ALA (rastlinske omega-3). 13:55 - 14:18 - Razvoj možganov in omega-3? 14:19 - 15:40 - Telo ne razvije določenih metabolnih poti?! VEGANSKI starši in suplementacija hranil? 15:40 - 16:45 - Zaključek študije. 16:46 - 19:50 - Moje mnenje in zaključek. 19:51 - 20:48 - Problem prikazane študije in zadnje besede. 20:48 - Zaključek in zahvala.Linki do objav o omega-3 maščobnih kislinah: https://www.facebook.com/prehranaingibanje/photos/a.119752226101219/301328314610275 https://www.facebook.com/prehranaingibanje/photos/a.119752226101219/461345831941855 https://www.facebook.com/prehranaingibanje/photos/a.119752226101219/426735055402933

Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši? "Bistveno je, da se z otrokom pogovarjamo, zakaj je prišel do določene ocene. Pomemben je pogovor o kontekstu, potem bo otrok znal sam razumeti, zakaj je prejel določeno oceno in zanjo tudi sprejel odgovornost."

Je pravi odgovor demografski sklad? Je začrtan koncept pravi? Naj o tem odloči referendum? Pri nas že skoraj 625 tisoč ljudi prejema pokojnino, skupno prejmejo skoraj 5 milijard evrov na leto. Pomemben delež mora že zdaj zagotoviti država, družba pa se stara in na dolgi rok bo to vplivalo na pokojninsko blagajno. Ali je rešitev demografski sklad, v katerem bi združili vse državno premoženje? Kakšni so argumenti zagovornikov in zakaj sindikati in opozicija vladnemu konceptu nasprotujejo? Kaj to pomeni za kadrovanje v državnih podjetjih in ali naj o teh vprašanjih odločajo ljudje na referendumu? O vsem tem voditeljica Simona Rogelj in gostje.

Oh, ta naš fuzbal slovenski. Kam gre? Kakšen je? Vse poveva v uvodu v 25. krog PLTS. Ampak kakršen koli že je... Radi ga pa vseeno imamo, ne? Pomemben teden, pomembne teme. Ofsajd lahko tudi podprete: urbani.si/ofsajd Lahko se naročite tudi na naš newsletter: urbani.si/listek ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

Časovnica, literatura in vso dodatno gradivo je rezervirano za naše člane. Prijavite se na platformi Patreon: https://www.patreon.com/znanostdobregapocutja   Sledite nam: Nenad na instagramu: @nenad.feelgood Matjaž na instagramu: @matjaz.feelgood Feelgood Skupnost na Facebooku: https://bit.ly/feelgoodskupnost Spletna stran: https://www.feel-good.si   Poslušate nas lahko na: iTunes: https://bit.ly/itunes-zdp Spotify: https://bit.ly/spotify-zdp Google Podcasts: https://bit.ly/google-zdp Podbean: https://bit.ly/podbean-zdp Stitcher: https://bit.ly/stitcher-zdp Pocket Casts: https://bit.ly/pocket-zdp Podcast Addict: https://bit.ly/addict-zdp Castbox: https://bit.ly/castbox-zdp Deezer: https://bit.ly/deezer-zdp

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Svoje izsledke je objavila v zborniku slovenističnega simpozija Obdobja. »Večina slovenskih youtuberjev se odloči za snemanje v svoji materinščini, ne le zato, ker se v njej dobro počutijo, ampak tudi zato, da se laže povežejo z gledalci in delujejo pristneje. Izbira jezika ni več vedno določena z identiteto, ampak je lahko tudi rezultat premišljene odločitve, kateri (in kakšen) jezik bo komu prinesel največjo korist in pomagal doseči cilje trženja. Tisto, za kar si prizadevajo ustvarjalci vsebin, torej ni knjižni jezik, temveč jezik, ki bo blizu slovensko govorečemu, pretežno mlajšemu občinstvu, zato se v slovenskih zapisih na YouTubu pogosto znajdejo tudi angleške besede, včasih vsaj delno poslovenjene, največkrat pa kar v citatnem zapisu. Dokler gledalci YouTuba, ki po vsej verjetnosti spremljajo tudi kanale v angleščini, prepoznajo priljubljen tip videoposnetka le po naslovu – čeprav je ta v angleščini, vsebina pa v slovenščini – je namen dosežen. Kljub primatu angleščine v svetu in na spletu ima torej slovenščina še vedno svoj prostor na YouTubu, le da po večini ne v svoji knjižni različici.«

Koroški Slovenci so na lokalnih volitvah na avstrijskem Koroškem sodelovali na kandidatnih listah različnih strank, največ jih je bilo med kandidati Enotne liste. Kako uspešni so bili in kaj je bilo v ospredju tokratne volilne kampanje, pojasnjuje odgovorni urednik tednika Novice Sebastjan Trampusch. S predsednikom porabske Državne slovenske samouprave Karlom Holcem se pogovarjamo tudi o popisu prebivalstva, ki so ga na Madžarskem zaradi epidemije preložili na prihodnje leto. To je dobro, pravi, saj se bodo tako lahko bolje pripravili nanj. Gostimo goriškega glasbenika, skladatelja in zborovodjo Patricka Qauggiata, ki je za svoj bogat opus dobil priznanje ob slovenskem kulturnem prazniku. Z rojakom iz Opatije Borisom Lahom pa obujamo spomine na njegovega očeta, arhitekta Zorka Laha, ki je med drugim notranje opremil Titovo ladjo Galeb.

Metka Svetlin je marketing manager programa Think with Google za CEE regijo in vodja Brand & Reputation za Adriatik in Baltik regijo. Platforma Think with Google pa predstavlja zakladnico podatkov, analiz, vpogledov in dobrih praks iz prodaje in marketinga, preko katere Google navdihuje vodilne in izobražuje eksperte v poslovni javnosti v CEE regiji. Metka je diplomantka Ekonomske fakultete v Ljubljani, kjer je prejela svečano listino za izjemen študijski uspeh. Pomemben del študijske poti in prvih mednarodnih izkušenj je predstavljala enoletna študijska izmenjava Erasmus na Dunaju. Znanstveni magisterij je Metka opravila na IMB programu Ekonomske fakultete v Ljubljani, smer marketing. Prve izkušnje iz marketinga in managementa je pridobila z delom v podjetju Red Bull Slovenija, kot asistentka na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in v Bohinj Park EKO Hotelu. Leta 2011 se je Metka zaposlila v Googlu v Dublinu, kjer je najprej razvijala ključne Google Ads oglaševalce v Sloveniji in sodelovala pri oblikovanju njihovih digitalnih strategij. Po dveh letih se je vrnila v Slovenijo, kjer je najprej prevzela funkcijo marketing managerja za Slovenijo in nato še za Adriatik regijo. Poudarek pri njenem delu so predstavljale partnerske agencije, lansiranje novih produktov (Street View, Map Maker, Doodle4Google, lokalni doodli) in razvijanje Googlovega ekosistema v regiji. V največje veselje so ji bile prav ideje za lokalne doodle, kot je bil prvi slovenski s Tromostovjem v spomin na Plečnika, doodle v spomin igralca Poldeta Bibiča in Kekčev doodle. Po petih letih v podjetju je prevzela vlogo marketing managerja za Google Brand & Reputation za CEE regijo in razvijala predvsem program Grow with Google, kjer skozi lokalne programe, kot je na primer slovenska platforma Digitalna garaža, Google nudi brezplačna usposabljanja na področju digitalnih veščin in je namenjena študentom, podjetnikom in vsem ostalim, ki želijo izboljšati svoje znanje. Trenutno poudarek njenega dela predstavlja Brand & Reputation področje za Adriatik in Baltik regijo, preko katerega se trenutno predvsem ukvarja s programi, ki pomagajo pri okrevanju lokalnega gospodarstva. Metka je ponosna, da je ob koncu osnovne šole pri 14 letih na pobudo šole izdala knjigo z naslovom Rojstvo mavrice, kjer so objavljena izbrana dela iz osnovnošolskega obdobja. V študentskem obdobju pa je zgodbe najraje začela pripovedovati preko video posnetkov in montažo kratkih filmov svojim doživetij na potovanjih in v hribih. Pred 10 leti je pripravila kratek film kot zahvalo za Gorsko reševalno službo Slovenijeza njeno helikoptersko reševanje iz stene Velike Mojstrovke in tako spoznala svojega moža, gorskega reševalca. Naj quote: Skrivnost sreče ni v tem, da delaš, kar ti je všeč, ampak da ti je všeč to, kar delaš. (The secret of happiness is not in doing what one likes, but in liking what one does.) Naj knjiga: Sapiens (Harari) in Solve for happy (Mo Gawdat) Naj serija: Z druge strani Atlantika, Krona Hobiji: Turno in alpsko smučanje, alpinizem, potovanja s trekingi po Sloveniji ali po svetu Najljubša hrana: češnje Najljubši podjetnik: Maja Golob Naj app: Il Meteo Trije nauki: 1. Fokus na focus. (Focus on the focus.) 2. Ok je, če ne znamo vsega. (It is ok not to know everything.) 3. Odgovorite si, kakšna je vaša definicija uspeha, ''zakaj'' nekaj delate in se potem odločite ''kako'' boste to delali.

Grema na kafe z Majo Krajnc Ružič: Srčno si želim, da študenti ostanejo v Mariboru Maja Krajnc Ružič je direktorica Študentskih domov Univerze v Mariboru, prostovoljka in aktivistka v lokalni politiki. Konec leta 2018 je bila Maja Krajnc Ružič izbrana za vršilko dolžnosti direktorice Študentskih domov Univerze v Mariboru, po šestih mesecih je nastopila redni štiriletni mandat. Pred tem je bila osem let tajnica na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede, leta 2005 se je zaposlila na rektoratu v službi za študentske zadeve. Ob tem je že 26 let prostovoljka, predvsem pri Zvezi prijateljev mladine, poleti z otroki odhaja na morje v Virc Poreč. Vključena je bila v mladinsko politiko v mestu, leta 2002 je bila med ustanovitelji Mestnega mladinskega sveta Maribor. "Nisem jutranja kofetarica, kavo rada spijem po kosilu, takrat mi zelo diši," je med pogovorom na daljavo preko spletne aplikacije Zoom dejala Krajnc Ružičeva, ki je na Večer poslala paket kave in čokoladne bučnice, ki jih prideluje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede na Pohorskem dvoru na Meranovem. "Gre za drugačno, specifično fakulteto. Imamo Meranovo, takšen prostor in ustanovo za raziskovalno delo in praktično usposabljanje ima redkokatera univerza. Pomemben je tudi botanični vrt," poudarja Maja Krajnc Ružič. Če bi se lahko srečali na kavi, bi bili v restavraciji Goya na Gosposvetski cesti v študentskem kampusu, blizu sedeža Študentskih domov Univerze v Mariboru. Vabljeni na vecer.com/maribor

YouTube je druga najbolj obiskana spletna stran na svetu, saj je letos prvič prehitela Facebook. Na prvem mestu je brskalnik Google. Na YouTubu je med jeziki na prvem mestu angleščina, svoj prostor pa ima tudi slovenščina. Gostja oddaje je podiplomska študentka slovenistike in anglistike Ina Poteko, ki je med slovenskimi youtuberji opravila anketo o rabi jezika in analizo njihovih jezikovnih izbir. Vprašali smo jo tudi, kako se kaže vpliv YouTuba na zmožnosti jezikovnega izražanja mlajših. Vir fotografije: Pixabay.

Pripravili smo pogovor z letošnjo prejemnico Aškerčeve nagrade za življensko delo za varovanje in ohranjanje slovenske arhivske dediščine ter posredovanja le-te v javnost. Marija Hernja Masten je poklicno pot leta 1971 začela v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ki mu je ostala zvesta do leta 2011, ko se je uradno upokojila. Svoj poklic doživlja kot poslanstvo, ki se ni zaključilo v pokoju. V ptujskem arhivu se je soočila z vsemi izzivi, ki jih prinaša arhivsko delo. V začetku njene kariere se je moderna slovenska arhivistika šele uveljavljala, porajala so se številna strokovna vprašanja. Sodelovala je v raznih projektnih skupinah, ki so uvajale standarde na področju vodenja evidenc, popisovanja, dela z ustvarjalci, arhivske zakonodaje, razstav in stikov z javnostmi. Delala je na pripravi metodoloških kriterijev za izdelavo vodnikov, inventarjev in drugih pripomočkov za uporabo arhivskega gradiva. V okviru znanstvenega dela, ki ga je posvetila raziskovanju starejše zgodovine ormoško-ptujskega območja, je izvedla mnoga predavanja in znanstvene simpozije ter pripravila številne razstave. Njeno raziskovalno delo je prispevalo k celovitejšemu poznavanju lokalne in širše slovenske zgodovine. Med najpomembnejše projekte, ki jih je vodila, spada raziskovanje obeh ptujskih statutov (1376 in 1513), raziskovala je pečate in grb mesta Ptuja, ptujske meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna raziskava pa je bila posvečena zgodovini dominikanskega samostana. Glede na večletno sodelovanje, ki ga je imel ptujski arhiv s Kasaškim klubom Ljutomer, je Marija Hernja Masten postavila Muzej ljutomerski kasač. Zbrala je nekaj tisoč dokumentov in predmetov ter ustvarila največjo zbirko arhivskih virov za rejo in tekmovalni šport kasačev na Slovenskem. Skupaj z Nado Jurkovič je v letih 2012–2015 uredila arhiv minoritskega samostana in slovenske minoritske province sv. Jožefa s sedežem na Ptuju. Bila je ena glavnih sodelavk projekta Arhivski fondi in zbirke v SFRJ za SR Slovenijo iz leta 1984 ter urednica obeh vodnikov po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju (1985, 2009). V ptujskem arhivu je začela tudi z izdajo arhivskih virov (Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 iz leta 1995, Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 iz leta 2008) in inventarjev (npr. dva zvezka Urbarji gospoščine Hrastovec 1555–1848). Vzpostavila in ohranjala je številne povezave z arhivi v tujini. Pomemben je njen prispevek pri evidentiranju za slovensko zgodovino pomembnega arhivskega gradiva v Štajerskem deželnem arhivu, še zlasti za potrebe restitucije gradiva iz Avstrije. V letih 1996–1998 je bila predsednica Arhivskega društva Slovenije. Tudi v društvu je pripomogla k prepoznavnosti Slovenije v mednarodnih arhivskih krogih. Navezala je stike s številnimi stanovskimi društvi, zlasti iz sosednjih držav. Posebej velja omeniti mednarodni kolokvij Delovne skupnosti srednjeevropskih arhivskih društev, ki ga je na Ptuju organizirala leta 1996. Njeno delo je bilo vedno usmerjeno v javnost, vse z namenom popularizacije arhivske stroke, spoštovanja pisne kulturne dediščine ter seznanjanja javnosti s pomembnostjo arhivov pri prevzemanju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Foto: Sogovornica pri urejanju arhivskega gradiva pred desetletji (vir:Pokrajinski arhiv Ptuj)

Mag. Primož Zupan je kot prvi Idea manager leta 2013 v Sloveniji pomagal preko internega inkubatorja ideji mBills premostiti razvojne težave do vzpostavitve startupa MBILLS d.o.o., ki ga vodi od 1. januarja 2017. Od decembra 2017 je podjetje MBILLS pridobilo novega lastnika Petrol d.d. Oktobra 2018 pa je prvo v Sloveniji ponudilo brezplačno debetno kartico mBills Mastercard, ki črpa sredstva iz dobroimetja v mBills mobilni denarnici. Skupaj z Mastercardom in Garmin Slovenija pa je podjetje januarja 2019 prvo na trgu ponudilo plačevanje Garmin Pay. Kot idea manager se je uveljavil v Halcomu in področju inoviranja ostaja zvest zadnjih 8 let. Njegove delovne izkušnje pred tem vključujejo pozicije: direktor prodaje v IT startupu Salviol, vodja kabineta Ministra za delo, družino in socialne zadeve, prodajni predstavnik IBM Slovenija. Odlikujejo ga močen entuziazem, strast, optimizem, dostopnost do ljudi, skrb za sodelavce in močan socialni kapital. V prostem času se ukvarja z razvojem inovativne kulture v različnih organizacijah. Svojo diplomo in magisterij je zaključil na Fakulteti za Družbene Vede. Je tudi avtor večih strokovnih člankov. V zadnjem času izpostavljal pomembnost inoviranja in grajenja lastne blagovne znamke. Naj quote: Izkoristi in uživaj v vsakem dnevu, kot da je tvoj zadnji. Naj knjiga: Ujetniki geografije Naj serija: Igra prestolov, razne zgodovinske serije Hobiji: latinsko-ameriški in standardni športni plesi, joga, sprehodi, šport (tek), pohodi Najljubša hrana: Nisem izbirčen, se prepustim okusu. Najljubši podjetnik: jih je več, cenim vsakega, ki mu uspe iz nič narediti veliko in tako poskrbeti za mnogo družin in lokalno okolje Naj app: mBills

Igor Podpečan is a broad musician with plenty of experience on stage. He speaks about his band's path and shares memories of his most recent travels. - Vsestranski glasbenik, avtor glasbe, aranžer, tonski mojster, producent in vodja ansambla Igor in Zlati zvoki Igor Podpečan je spregovoril o glasbeni poti ansambla, osebnih izkušnjah na odru in o nekaterih potovanjih, na katere ima zelo lepe spomine.

Juda, ne Iškarijot, mu je rekel: Gospod, kaj se je zgodilo, da se hočeš razodeti nam, ne pa svetu? Jezus je odgovoril in rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede.(Jn 14, 22-23)

Nevladne organizacije je močno razburil predlog ministrstva za okolje in prostor, ki po njihovem mnenju določa skoraj nemogoče pogoje za sodelovanje v postopkih, v katerih se presojajo tudi vplivi na okolje. V začetku meseca je Urad vlade za komuniciranje nevladnim organizacijam, ki so bile izbrane na razpisu UKOM 2020, v podpis poslal aneks, s katerim bi zaradi epidemije prostovoljno odstopili od pogodbe. Dopise o preusmeritvi programov za boj proti COVID-19 je razvojnim nevladnim organizacijam pošiljalo ministrstvo za zunanje zadeve. Nevladne organizacije te poteze prepoznavajo kot signal, ki jih spominja na dogajanje na Madžarskem.

V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.

Kosovo je dežela razlik in dežela sprememb. Je najmlajša evropska država, kjer ponosno obešajo ameriške zastave in plačujejo z evri. Pomemben delež k vsaj znosnemu standardu prispevajo številni zdomci. Raznoliko pokrajino zaljšajo novogradnje kričečih slogov in razkošne poročne dvorane, ob cestah je neskončno bencinskih črpalk. Vsakdanje življenje zaznamujejo globoke rane konfliktov med Albanci in Srbi, med miti in resnicami je na Kosovu zelo tanka linija. Politika razprtije le še poglablja, korupcija je prisotna na vseh ravneh. Bili smo v različnih mestih, vsako predstavlja drugačen košček kosovskega mozaika. Obiskali smo Prištino, Gračanico, Prizren, Mitrovico in druge kraje. Spoznali smo kontraste kosovske družbe, se pogovarjali z Albanci, Srbi, Turki in predstavniki drugih narodnosti, ki predstavljajo unikatno balkansko zgodbo, zapleteno s številnimi miti in resnicami. Srečali smo se s študenti, delavci, poslovneži in politiki. V vladnem uradu so nam postregli z rakijo. Šli smo tudi v skvot, izkusili nočno življenje, obiskali košarkarje in se prepričali, da je legendarni nogometaš Fadil Vokri eden redkih, ki povezuje globoko sprte Albance in Srbe. Na Kosovu še zdaj ne morejo pozabiti slovenske podpore stavkajočim rudarjem izpred treh desetletij, slovenski izdelki imajo visok ugled in ceno. A vseeno v Sloveniji o resničnem Kosovu vemo zelo malo, s Kosovarji so povezani tudi številni predsodki. Tudi zato smo šli na Kosovo, da spoznamo, kako se tam živi 20 let po vojni in 12 let po razglasitvi neodvisnosti. Avtorja: Luka Hvalc in Jan Grilc

Polhov Gradec je od Ljubljane oddaljen dobrih 17 kilometrov in je središče Gradaške doline ter Polhograjskih dolomitov. Kraj se ponaša z bogato naravno in kulturno dediščino, ki jo lahko spoznate, če se odpravite na izlet v polhograjsko graščino. Njeni začetki segajo v 13. in 14. stoletje, ko je tam stala utrdba v obliki stolpa. V stoletjih so ob menjavi lastnikov grad večkrat prezidali. Pomemben pečat mu je dal v 17. stoletju plemič Mark Anton Kunstel plemeniti Baumgarten. Ta je prizidal baročno grajsko kapelo z bogatimi štukaturami, uredil grajski park, na dvorišču postavil razgledni stolp z uro, pred glavni vhod graščine pa Neptunov vodnjak, na katerem je v reliefu upodobljen grb gospodov Polhograjskih. V letih od 1808 do 1858 je graščino upravljal grof Rihard Ursini-Blagay, ljubitelj botanike, mineralogije in umetnosti. V njegovem obdobju je postala središče naprednih razsvetljenskih idej. Leta 2008 je upravljanje graščine prevzel Tehniški muzej Slovenije in v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij. V njej sta tudi Krajevni muzej in poročna dvorana. Obiskovalci si lahko privoščijo čaj z grofom Blagayem, v poletnih mesecih pa prebirajo knjige v Knjižnici pod krošnjami ali se udeležijo katerega izmed drugih kulturnih dogodkov. Mi bomo v Nedeljski reportaži šli na grofovsko čajanko. Avtor oddaje je Milan Trobič.

MISIJA EKOLOGIJA - Ekologija je res misija. Ni enostavno živeti ekološko in s tem skrbeti za naravo. Pomemben je trud, tudi če kdaj pademo. Pomislimo na naše potomce. Kakšen svet bomo pustili svojim otrokom, vnukom ...? Kakšen zgled smo s svojimi dejanji? Več pa v podcastu ...

V Svetovalnici smo govorili o lesu. Je surovina, ki je je v Sloveniji veliko in je morda med najmanj izkoriščenimi. V studio smo povabili doktorico znanosti Andrejo Kutnar.

Pomemben člen v doseženem uspehu kolesarske srebrne diagonale sta bila tudi oče in sin, zavzeta kolesarja z veliko izkušnjami, Janez in Bernard Rožman. Povabili smo ju v oddajo Via positiva in ju vprašali po njunih vtisih omenjenega projekta in kako povezati duhovnost ter rekreacijo. Bernard je duhovnik, pravi da tudi v športnih aktivnostih najde številne priložnosti za odkrivanje Boga. Janez pa največ stavi na družinske kolesarske poti in če bi se prepustil ležernosti, pravi, bi se temne misli hitro prikradle.

Poznavanje delovanja našega imunskega sistema je izrednega pomena za lažje zdravljenje, razvoj bolj učinkovitih cepiv, kot tudi za odkrivanje vzrokov avtoimunskih bolezni. Pomemben vpogled v mehanizme, ki so na delu pri našem imunskem odzivu, ponuja delo dr. Mojce Benčina, višje znanstvene sodelavke na Kemijskem inštitutu, na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo. V zadnjih nekaj letih je nanizala vrsto odmevnih rezultatov, objavljenih v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah, v letu 2018 pa je za svoje delo prejela najprej Preglovo nagrado, ki jo podeljuje Kemijski inštitut, ter nato še državno Zoisovo priznanje za pomembne dosežke na področju imunologije in sintezne biologije. Oddajo je pripravila Nina Slaček.

Pomemben del letovanj za otroke, na pomen katerih opozarjamo vse poletje, je tudi nudenje razumevajoče strokovne pomoči posebej usposobljenih vzgojiteljev.

Suhozid je značilen element kulturne krajine Istre in Krasa. Od maja 2016 je vpisan v nacionalni register nesnovne kulturne dediščine. Slovenija je skupaj z drugimi sedmimi državami lani sprožila pobudo, da bi ta, za sredozemske države značilna gradnja, postala sestavni del Unescove svetovne kulturne dediščine. Tudi v javnosti raste zavedanje o pomenu ohranjanja suhogradnje. Pomemben korak v tej smeri je nacionalna poklicna kvalifikacija suhozidar, suhozidarka, ki naj bi zaživela še letos. Več o vsem nam bosta v oddaji Primorski kraji in ljudje povedala Lea Širok in njen sogovornik Dejan Zadravec iz Društva Jugna.

Preventivni pregledi novorojenčkov, predšolskih in šolskih otrok, mladine in študentov so ključni za ugotavljanje splošnega zdravja otrok in usmerjajo k rešitvam. Sistematskemu pregledu otroka pri treh je pridružen tudi pregled pri psihologu, pri petih let pa pregled pri logopedu. Od rojstva do končanega šolanja smo našteli 18 oziroma najmanj 13 sistematskih pregledov, tem pa se pridružujejo tudi redni letni preventivni sistematični pregledi in vzgoja pri zobozdravniku. Sčasoma se bo število pregledov zmanjšalo, izvedba racionalizirala, podatki pa končno vnesli v informacijsko bazo e-zdravje, kar bo pomenilo bolj učinkovito upravljanje z zdravjem otrok.