Podcasts about filmski

V Berlinu se nocoj začenja 76. mednarodni filmski festival, na katerem bodo skupaj prikazali okoli 200 filmov. Za zlatega in srebrne medvede se bo v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 22 filmov. V tekmovalnem programu Perspektive in v tekmovalnem programu kratkih filmov je zastopana tudi Slovenija. V oddaji več tudi premieri v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer na Mali sceni na oder postavljajo dramatizacijo romana Leta Annie Ernaux. Predstavo je režiral Jaša Koceli, avtorica odrske priredbe je Eva Mahkovic. Novo predstavo z naslovom Učiteljica pripravljajo tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice Susanne Mattiangeli.

Berlinale je opet tu – crveni tepih, velika imena i velika obećanja. Međutim, kad se pogleda program, filmova s jugoistoke Europe gotovo da i nema. U isto vrijeme, u regiji jedan film bilježi historijsku gledanost u kinima: hrvatsko-srpska komedija „Svadba“. Kako je to moguće? Filmski kritičar Jurica Pavičić iznosi svoju analizu. Zoran Stošić iz Zagreba prati oproštajnu turneju estradne legende Tereze Kesovije. Slušamo novu glazbu, između ostalog, skopski Mizar i Baby Lasagne VS. Vojko V! Von Nenad Kreizer.

Poročamo z Rotterdamskega filmskega festivala – o brazilski znanstvenofantastični pripovedi o jedrskih poskusih in pošastnih komarjih, italijanskem dokumentarnem filmu o večgeneracijski travmi po življenju v verski sekti ter o palestinskem filmskem portretu kinooperaterja iz Dženina. Z direktorjem Festivala gorniškega filma Silvom Karom se pogovarjamo o tem, kaj se obeta na jubilejni 20. izdaji festivala. Poleg tega se poglabljamo v novi film škotske režiserke Lynne Ramsay Umri, ljubezen moja, ki med drugim tematizira poporodno depresijo.

V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.

Sredi januarja se v Trstu vsako leto odvija Tržaški filmski festival, ki prinaša izbor pretežno vzhodno- in srednjeevropskih filmov ter manj vidnih avtorjev, ki nas pogosto presenetijo kot prave mojstrovine. Festival vsako leto gosti tudi uveljavljena filmska imena, vendar želi ostati kulturni, ne pa glamurozen ali komercialen dogodek. V glavni tekmovalni program je bil letos uvrščen tudi slovenski film Fantasy režiserke in scenaristke Katarine Bogdanovič Kukle, ki je na presenečenje mnogih postal zmagovalni film festivala. Prejel je tudi nagrado žirije spletnega portala Cineuropa, namenjeno promociji evropske kinematografije.

U 101. epizodi gošća je Ines Tanović, bosanskohercegovačka rediteljica, scenaristica i producentica, koja je diplomirala dramaturgiju na Akademiji scenskih umjetnosti u Sarajevu i članica je Udruženja filmskih radnika BiH od 1988. godine. Njen prvi dugometražni igrani film “Naša svakodnevna priča” / Our Everyday Life prikazan je na više od 45 međunarodnih festivala, osvojio brojne nagrade i bio je bosanskohercegovački kandidat za Oscara 2015, a drugi dugometražni igrani film “Sin” otvorio je 2019. 25. Sarajevo Film Festivala i bio bh. kandidat za Oscara u kategoriji međunarodnog filma.Ines Tanović je bila predsjednica Udruženja filmskih radnika FBiH i BiH te je dugo aktivna u razvoju i promociji bh. filmske industrije. Danas je direktorica Filmskog centra Sarajevo, koji je pravni sljednik 3 producentske kuće Sutjeska film, Bosna film i Studio film i koja čuva arhivu bh. igranih i dokumentarnih filmova. Razgovarale smo o institucionalnoj nebrizi i sistemskom uništavanju kultrure i o tome kako naše filmsko naslijeđe nestaje pred očima dok se Filmski centar BiH danas bori za goli opstanak. Ines govori i o institucionalnoj nebrizi, pritiscima investitora i borbi da se prostor na Jagomiru ne pretvori u još jednu betonsku novogradnju. Također govorimo i o Fondaciji za kinematografiju koja je već tri godine u blokadi, nepostojanju Zakona o filmu u BiH, te nekompetentnosti političara na vlasti da razumiju kompleksnost filmske industrije i njene tehničke i prozivodne zahtjeve. Razgovarale smo o:00:00:00 Teaser i najava00:04:15 Filmski centar je pravni sljednik producentskih kuća Sutjeska filma, Bosna filma i Studio filma00:12:22 Studio Sutjeska filma u Jagomiru je uništen u ratnom periodu 00:15:28 Negativi svih bh. filmova se nalaze u arhivima u BG i ZG, jer BiH nikada nije imala Laboratoriju za obradu filmova00:20:30 Donacijama sam pokrenula proces digitalizacije filmskih traka00:25:20 Čišćenje zaraženih filmskih traka je vrlo skup i dugotrajan proces 00:32:50 Filmska industrija je vrlo skupa i kompleksna i nekompetentni ljudi iz politike ne mogu o njoj odlučivati00:36:30 Kako se radi restauracija filmova i "čitanje svjetla"?00:44:10 "Bitka na Neretvi" je bio najskuplji produkcijski filmski projekat u bivšoj zemlji00:50:10 Filmski centar i Muzej filma imaju ogroman turistički i obrazovni potencijal a filmska umjetnost treba da budu dio školskog kurikuluma00:56:00 Mi 30 godina nemamo kulturnu politiku, a političari su nesposobni da se koriste kulturom i filmom kao propagandom01:07:32 Za kulturu ima novaca u budžetu, ali je vode nekompetentni ljudi koji ne znaju šta je kultura01:17:12 Nama fali server na kojem bi se nalazili svi filmovi iz našeg arhiva01:22:10 Plan je da napravimo Studio za obradu tona, da naši filmaši ne moraju ići u Sloveniju da urade mastering01:24:37 BH Content Lab je bio najbolji projekat za film u ovoj zemlji01:29:34 Već 3 godine Fondacija za kinematografiju je blokirana zbog budžetskih inspekcija koje vode Kafkin proces s nama 01:32:10 Zakon o filmu se mora donijeti i filmom se moraju baviti kompetentni ljudi koji razumiju filmsku industriju______________

V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.

Konec januarja v slovenske kinematografe prihaja celovečerni film slovenskega režiserja Olma Omerzuja Nehvaležna bitja, ki je svetovno premiero doživel septembra lani, na festivalu v San Sebastianu. Nehvaležna bitja je film o družini v krizi, razpeti med krivdo in zanikanjem, poln nepričakovanih obratov, drobnih laži, humorja in ironije. Olmo Omerzu je v Pragi končal slovito praško filmsko šolo FAMU in od takrat dalje na Češkem snema češke filme. Njegov naslednji filmski projekt, ki je šele v fazi pisanja scenarija skupaj z Nebojšo Pop-Tasićem, pa bi se dogajal v Sloveniji s slovenskimi igralci.

Kateri so najbolj pričakovani filmi leta 2026? Katere slovenske filme bomo gledali v novem letu in katere retrospektive se obetajo v Slovenski kinoteki?

Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr'Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten

Gledališki in filmski igralec Luka Bokšan trenutno deluje v dveh uprizoritvah na treh slovenskih odrih: v Celjskem in Kranjskem gledališču v koprodukcijski predstavi » In mnogi drugi«, v režiji Bora Ravbarja ter na odru Anton Podbevšek teatra v Novem mestu, v predstavi »Kratke zgodbe«, avtorskem projektu Sanje Neškovič Peršin. Luka Bokšan je Celjan, ki je najprej študiral biologijo, potem pa se je odločil za študij igre na AGRFT-ju. Odločitev je bila prava, takoj zablesti v vlogi admirala, v igri »Otroci na oblasti« (r. Luka Marcen), akademijski produkciji, ki je bila uvrščena na dve mednarodni študentski tekmovanji: na 14. FIST festival v Beogradu, kjer osvoji nagrado grand prix za najboljšo uprizoritev v celoti in na 10. ITSelF festival v Varšavi. Predstava prejme tudi skupinsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani. Že med študijem nastopa v predstavah: »Odilo. Zatemnitev. Oratorij. v režiji Dragana Živadinova v Kinu Šiška, na odru SNG Drama pa v dveh predstavah, »V imenu matere« Ivice Buljana ter »Gospa z morja«, v režiji Tina Grabnarja. Igral je tudi v dokumentarno-igranih filmih Pot domov (r. Aleš Žemlja) in Bratje Milčinski (r. Alma Lapajne) ter v TV seriji Sekirca v med

Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti –, je bil in ostaja v marsičem nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno ustvarjalna osebnost, še vedno izmikajoča se figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zapletenega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja … Tudi okoliščine njegove smrti, uboja, so še ne povsem pojasnjene. Predano in z zanimanjem se je poglabljal v vse, kar se je dogajalo z antagonistično družbeno resničnostjo, italijanskim političnim podtaljem, v tisto, kar je v njej ustvarjalo anomalije in zlo, neofašistične ekscese, v ozadja preteklih grozot, z rentgensko natančnostjo je analiziral dramatične spremembe v italijanski povojni neokapitalistični potrošniški stvarnosti … Pri nas, poleg pesmi iz leta 1946, v katerih je tudi nekaj spominskih referenc na Idrijo, kjer je nekaj časa bival kot otrok, v kratkem pričakujemo prevod njegovega na avtobiografskih elementih temelječega gledališkega dela Bestia de stile. V povezavi s Stilno živaljo, kot lahko naslov dela prevedemo v slovenščino, med drugim prepoznava neznosno retoriko, konformizem levice, ki je najslabši takrat, kadar ga podpira tudi desnica. Pred kratkim je izšla tudi knjiga z naslovom Nogomet po Pasoliniju. Njen avtor Valerio Curcio temeljito in dokumentirano osvetljuje Pasolinija v njegovi pristni in intimni človeškosti, predvsem prek njegovega odnosa do nogometa, ki je z intelektualno držo hkrati odsev njegovega razmerja s svetom. Sicer pa se oddaja osredinja predvsem na filmsko stran njegove umetniške poti, ki pa je utemeljena tako na dejanskosti kot v interakciji z njegovimi drugimi ustvarjalnimi sledmi. Sogovornica: Majda Širca, umetnostna zgodovinarka, poznavalka Pasolinijevega opusa, predvsem filmskega  

Filmski festival LIFFe se je prevesil v drugo polovico in bo potekal še vse do nedelje, 23. novembra. Konec tedna bodo na zaključni slovesnosti festivala podelili tudi nagrade, med njimi osrednjo nagrado, vodomca, ki ga bo žirija podelila filmu v sekciji Perspektive. V tem programu se predstavlja tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Festival Šelestenja, ki poteka v organizaciji Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper, je sinoči predstavil produkcijo komorne opere Svatba, skladateljice Ane Sokolović, v izvedbi članic Slovenskega komornega glasbenega gledališča. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo tudi koncert v dvorani Union v Mariboru, kjer bo na sporedu prvi koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor. Nastopili bodo koncertni solisti, simfonični orkester Filharmonija Brno in Češki filharmonični zbor iz Brna pod taktirko češkega dirigenta Leoša Svárovskega. Dramski ansambel SNG Maribor bo drevi premierno uprizoril eno najbolj znanih del srbskega dramatika Branislava Nušića, Gospa ministrica. Brezčasno satirično komedijo o malomeščanski družbi, napuhu in obsedenosti z družbenim položajem je režiral Beograjčan Veljko Mićunović.

Drugega novembra je minilo natanko pol stoletja, kar je bil umorjen eden največjih evropskih režiserjev povojnega obdobja, pisatelj in pesnik Pier Paolo Pasolini. Ob obletnici smrti so v Slovenski kinoteki predstavili slovenski prevod knjige Pasolini in smrt. V oddaji predstavljamo tudi, kaj prinaša festival Liffe, ki je tik pred vrati in ocenjujemo filma Predator: Mrtva zemlja Dana Trachtenbergtera in Plimovanje Jiaja Zhang-keja.

V Ljubljani se je sklenil tekaški praznik. Letošnji maraton je postregel z rekordnim številom udeležencev, ki so bili navdušeni nad organizacijo in vzdušjem. Slovenski tekači so podrli več rekordov, najelitnejši ni padel. Druge teme: - Portorož bo jutri gostil enega najevečjih zunanjepolitičnih dogodkov, prihaja vrsta pomembnih gostov. - Izrael znova napadel Gazo, trdi da gre za odziv na Hamasove kršitve premirja. - Filmski rop Louvra - tatovi v sedmih minutah iz muzeja odnesli neprecenljiv nakit.

Ob 10. obletnici festivala Kinotrip - mladi za mlade, ki ga izvajajo v Kinodvoru (program zanj soustvarjajo srednješolci, člani filmskega kluba Kinotrip), oddajo Razgledi in razmisleki namenjamo vlogi kinematografov pri filmski vzgoji. O uspehih preteklih let in o možnostih razvoja na tem področju se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorico Kinodvora Metko Dariš in z vodjo festivala in kluba Kinotrip Živo Jurančič. Ton in montaža Franci Moder.

Čezmejni filmski festival Poklon viziji, ki ga vsako leto organizira goriški Kinoatelje in se tradicionalno odvija oktobra v somestju Nove Gorice in Gorice, je letos uvrščen v osrednji program Evropske prestolnice kulture. Vsako leto podelijo tudi nagrado Darka Bratine, ustanovitelja Kinoateljeja, ki je tesno povezana z dvojno kulturo, vpeto med vzhod in zahod. Letošnja izdaja festivala prinaša še posebej bogat program: projekcije pod zvezdami Kino Soča, dogodke za mlade Kinomagnet, publikacijo Vzhod/Zahod – meja skozi film in zgodovino ter Naš vsakdanji kino, svežo produkcijo kratkih filmov dijakov in študentov z različnih akademij.

Kinotrip je in ostaja skupnost. Letos že jubilejni - 10., kjer bo prostor, kot vedno, za iskrive pogovore s filmskimi gosti in predvsem kalejdoskop filmskih zgodb, ki jih je skrbno izbrala deseta generacija mladih, tokrat enajstih Kinotripovk. V tokratni oddaji smo gostili mlade žirante festivalske skupnosti - Estel Eriko Tagliaferri, Milo Gorkič, Marušo Koščak, Mino Zalokar, Tino Jančič, Ajšo Podgornik, Izaka Kabirja Khana in vodjo festivala Živo Jurančič.

Tokratna oddaja je skoraj povsem filmsko obarvana. Med drugim se posvečamo Festivalu Migrantskega filma, ki se pričenja danes in bo na več prizoriščih po Sloveniji potekal vse do petka. Še eno filmsko zgodbo imamo za vas: na filmskem festivalu v San Sebastianu bo premiera filma Olma Omerzuja z naslovom Nehvaležna bitja. Slišali boste kratek pogovor z režiserjem filma, ki je del osrednjega tekmovalnega programa.

Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."

Član mednarodne žirije Festivala kratkega filma FeKK, soavtor oddaje Temna Zvezda na Radiu Študent, redno objavlja besedila za reviji KINO in Ekran, je dvakratni prejemnik nagrade Nike Bohinc za kritiško in teoretsko pisanje. Zdaj je na magistrskem študiju v Amsterdamu, kjer raziskuje eksperimentalni film in njegove povezave s sodobnimi teoretskimi in tehnološkimi paradigmami.

V tokratni oddaji najprej malce več o dobitnici Veronikine nagrade Nataliji Milovanović, ki je sinoči na na Starem gradu v Celju prejela nagrado za zbirko Tuja mehkoba. Skočili bomo v Benetke, kjer svoja vrata odpira 82. Beneški filmski festival, v znamenju filma pa bodo v naslednjih dneh tudi Brežice – tam se obeta drugi festival evropskega filma Brežice.

Na letošnji Sarajevski filmski festival se je uvrstilo kar deset filmov in ena serija s slovensko udeležbo – med temi tudi filmska adaptacija romana Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset v režiji Marka Naberšnika. Kaj pa lahko pričakujemo od 82. beneškega filmskega festivala? Med drugim nove filme Kathryn Bigelow, Gusa Van Santa, Jima Jarmuscha in Yorgosa Lanthimosa. V oddaji se posvečamo tudi festivalu kratkega filma FeKK, ki ima letos močan poudarek na palestinski kinematografiji, in Sanjam – enemu od filmskih poglavij trilogije Seks, Ljubezen, Sanje Norvežana Daga Johana Haugeruda, ki je zanj prejel glavno nagrado na letošnjem Berlinalu.

Croatia House, udruga koja promiče hrvatsku scensku umjetnost u Australiji, organizira još jedan filmski festival u Sydneyu. Filmove nam predstavlja predsjednica udruge, Marijana Rudan.

S švicarskim filmom Nočna izmena se začenja letošnja izdaja festivala Cinehill, ki je pred dvema letoma po 25 letih zamenjal Motovunski filmski festival. Letos so dogajanje umestili v kraj Fužine in v okolico v Gorskem Kotarju na Hrvaškem. O tem in še o novi knjigi pesnika in esejista Uroša Zupana Dnevnik 1992–1993, v kateri odkrivamo nekaj stalnic avtorjevega pisanja: razmišljanje o poeziji in glasbi pa tudi o odnosih ter marsikatero zanimivo anekdotično podrobnost.

72. puljski filmski festival, ki se med drugim odvija v najlepšem kinu pod zvezdami, kot pravijo, v puljski areni, je na vrhuncu. Gre za nacionalni festival, ki pa vse bolj postaja regionalen. S sekcijami, ki predstavljajo koprodukcijske filme, je vse zanimivejši tudi v mednarodnem smislu. Najprej gremo torej v Pulj, potem pa še v Maribor, kjer v Sodnem stolpu svoja dela pod naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos predstavlja umetnica, skladateljica in raziskovalka na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petra Kapš.

Filmski navdušenci se že zgrinjajo v gorenjsko prestolnico, kjer se danes začenja igralski filmski festival Krafft, v stari Ljubljani pred galerijo ŠKUC pa bo naslednjih nekaj dni potekal literarno-glasbeni festival Živa književnost. Vabimo vas tudi na razstavo Arhitektura in uporabna umetnost, ki je na ogled v Narodnem Muzeju Slovenije.

Tokratna, že 21. izdaja festivala Kino Otok združuje 129 filmov, od tega 45 celovečernih in 84 kratkih. Vabimo vas tudi v Trbovlje, kjer bodo drevi odprli razstavo z naslovom Stojan Batič, kipar iz Trbovelj, 100 let.

Matic Majcen je filmski kritik in novinar dnevnika Večer, ki te dni spremlja 78.Canneski filmski festival. Od leta 2006 v različnih javnih ustanovah redno predava na temo filma. Redno predava tudi v filmskem izobraževanju osnovnošolcev in srednješolcev v javni šolski in kinematografski mreži. Ustanovil je spletno in tiskano revijo Podoba-Glasba za umetnost glasbenega videa v Evropi.

Klemen Kovačič je prejemnik nagrade za najboljšega igralca na Tednu slovenske drame za igro v uprizoritvi Agmisterij. "V bistu, sem najprej mislil", pravi Klemen, "da bo to enkratni dogodek, da sploh ne bo ponovitve, saj gre za mojo magistrsko nalogo, a zaradi tako lepega odziva in festivalskih ponudb (Gibanica, Borštnikovo srečanje), sem se rade volje premislil!" Danes je Klemen član Slovenskega mladinskega gledališča, deluje tudi na področju avtorskega gledališča in je eden od ustanovnih članov kolektiva Počemučka. Njihova predstava Under construction (Gledališče Glej) je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado. Klemen Kovačič se je s prvim samostojnim avtorskim projektom 'Razmetana soba' predstavil leta 2022, istega leta je tudi diplomiral na AGRFT-ju. Razmetana soba, pravi Klemen, je neko logično nadaljevanje predstave Agmisterij.

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

Ustvarjalci filma Brutalist so želeli ustvariti tako popolne dialoge v madžarščini, da je angleško govoreča igralca “popravila” umetna inteligenca. V imenu popolnosti so umetno inteligenco uporabili tudi za izpopolnitev pevskega glasu glavne igralke v filmu Emilia Perez. Je popolnost res bolj avtentična? Kje je meja med računalniško generiranimi podobami, ki so v filmih že stalnica, in poseganjem v delo umetnika in avtorskimi pravicami?Odbiti ekipi se pridružuje kolegica z Multimedijskega centra RTV Slovenija in filmska kritičarka Ana Jurc, gost je glasbeni producent in novinar Gregor Kocijančič. Zapiski: orodje Respeecher orodje Midjourney procesor zvočnega signala Auto-Tune Poglavja: 00:04:55 Je uporaba sporna? 00:08:25 Kje je meja med CGI in AI? 00:16:21 Je popolnost res avtentična? 00:26:55 Ponaredki in kršitve avtorskih pravic

Že več filmov je bilo posvečenih pralnicam, ki so jih na Irskem vodile sestre magdalenke med 18. in poznim 20. stoletjem. Tja so družine poslale nespodobne ženske, dekleta – ocenjujejo, da je bilo teh okrog 30 tisoč – ki so bile pravzaprav zastonj delovna sila. Marsikatero dekle je tam rodilo nezakonskega otroka, ki ga ni smelo obdržati. Šele leta 2014 se je država uradno opravičila za početje teh samostanov. Spomnimo se filma Sestre magdalenke režiserja Petra Mullana ali Philomene v režiji Stephena Frearsa, zdaj pa je o tej temi po noveli Claire Keegan nastal film Take majhne stvari v režiji Tima Mielantsa. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper. Družinski oče Bill Furlong se preživlja kot trgovec s premogom na irskem podeželju. Ko okrog božiča 1985 dostavi premog v lokalni samostan, v kleti najde premraženo nosečo mladostnico. Medtem ko se začne poglabljati v zlorabe, ki se skrivajo za zidovi samostana, se sooča tudi z lastnimi travmami iz otroštva, ko je moral v konservativnem okolju odraščati kot potomec matere samohranilke. Irski koprodukcijski film Take majhne stvari pod taktirko belgijskega režiserja Tima Mielantsa je bil premierno prikazan na lanskem Berlinalu in temelji na noveli irske pisateljice Claire Keegan. Filmski fabuli se sicer rahlo pozna, da temelji na kratki zgodbi, vendar je delo v sebi zaključena celota. Na filmskem platnu igralsko dominira Cillian Murphy; pravzaprav se celovečerec osredotoča predvsem na notranji svet njegovega molčečega Billa Furlonga. Je v tem uspešen? Da in ne. Skozi njegovo pretežno pasivno ravnanje spoznamo zelo natančno izrisan mikrokozmos, tako zasebni kot družbeni, toda avtorskim postopkom bi lahko očitali, da gledalca vse preveč neposredno vodijo za roko, da bi delo zraslo v nekaj zares presežnega. Kljub nekaj zanimivim elipsam in režijskim odločitvam kot gledalci vsa spoznanja dejansko dobimo postrežena na pladnju; še večinoma monokromatska paleta krompirjastih, sepija tonov vsaj enako kot k morečemu vzdušju prispeva k občutku instantne stiliziranosti. Pa še za božič se dogaja, razumete? Seveda vse te jasne poante v ničemer ne zmanjšujejo teže grozljive dediščine katoliških zlorab tekom 20. stoletja na Irskem, ki jih je leta 2002 odmevno izpostavil že celovečerec Sestre Magdalenke škotskega avtorja Petra Mullana. V tem pogledu je tudi ogrodje filma Take majhne stvari večna zgodba borbe posameznika proti sistemu. Če smo rekli, da je v igralskem smislu to v celoti film Cilliana Murphyja, pa gre v pozitivnem smislu izpostaviti, da je to vendarle delo o ženskah in skozi pripoved spretno preigra številne vloge, ki so jih morale igrati ali jih še vedno igrajo na življenjski poti Billa Furlonga: od njegovih petih hčera in ljubeče soproge, preko njegove mame in njene delodajalke ter poznejše skrbnice, do »padlih deklet« in sistema represije žensk nad ženskami v samostanu, ki jo pooseblja mati prednica v odlični igralski interpretaciji Emily Watson. Film Take majhne stvari je v celoti soliden in zapusti razumski in čustven odmev. Pred gledalca spretno postavi tudi vprašanje, kako bi ravnal, če bi se znašel v čevljih Billa Furlonga. Bi ostal nemi opazovalec z varne razdalje ali bi bil tisti »drugi« – gre torej za isto vprašanje, ki nam ga zastavi mojstrski, z zlato palmo nagrajeni hrvaški kratki film Mož, ki ni mogel molčati …

Pred podelitvijo nagrad se oglašamo s 75. Berlinala, ki se izteče v nedeljo, a so pričakovanje razglasitve dobitnika zlatega medveda nekoliko zasenčile razprave o svobodi govora, predvsem, kar se tiče Gaze, Izraela in nemške netolerantnosti do vsakršne kritike slednjega. Ocenjujemo pa tudi filme z aktualnega kinosporeda: Mario z Angelino Jolie, ki je upodobila Mario Callas, in zadnji del priljubljene franšize Bridget Jones: Nora na fanta, v njene čevlje je spet stopila Renée Zellweger.

Na 54. filmskem festivalu v Rotterdamu se v glavnem tekmovalnem programu za nagrade potegujeta dve slovenski manjšinski koprodukciji; film Fiume o morte! hrvaškega režiserja Igorja Bezinovića in film Veter, govori mi srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Pogovarjamo se tudi z Nino Blažin, režiserko filma V tišini življenja in ocenjujemo filma Nekoč v Posočju Eme Kugler ter Samota Ninne Pálmadóttir.

V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.

Letos praznujemo 1700 let od nastanka nicejsko-carigrajske veroizpovedi, molitve, ki jo kristjani pri bogoslužju molimo vsako nedeljo in na slovesne praznike. Ta obrazec, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Skupaj z molitvijo Očenaš je ta postala temelj ekumenizma in vere v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Nicejski koncil leta 325, ki ga je sklical cesar Konstantin, je bil pomemben (če ne ključen) trenutek v zgodovini Cerkve. Takrat so se škofje zbrali, da bi razrešili teološke spore, ki so razdelili zgodnjo Cerkev, predvsem zaradi naukov duhovnika Arija, ki je trdil, da Jezus ni Bog, temveč le ustvarjeno bitje. Koncil je s sprejetjem veroizpovedi jasno izjavil, da je Jezus Kristus »istobiten« (homoousios) z Očetom in s tem utrdil vero, ki jo Cerkev izpoveduje od začetka. Interpretacija zgodovine krščanstva se je v zadnjem stoletju iz literature preselila tudi na filmska platna. V filmu Da Vincijeva šifra, ki temelji na romanu Dana Browna, je upodobitev nicejskega koncila zelo kratka, vendar dramatična in polna zgodovinskih netočnosti. Filmski lik Leigh Teabing v filmu razlaga, da je Konstantin pripravil koncil, da bi z uvedbo krščanstva okrepil svoj imperij. Teabing trdi, da so na koncilu »glasovali o Jezusovi božanskosti« in s tem prvič določili, da je Kristus Bog. V filmu celo izpostavi, da je bila odločitev (glasovanje) o tem tesna in bolj politična kot teološka. Čeprav je to fikcija, je Brownov roman spodbudil javno zanimanje za dogodke, kot je nicejski koncil, in razkril, kako so naša teološka prepričanja oblikovala zgodovino. Resnica pa je drugačna: škofje niso odločali o Jezusovi božanskosti na novo, ampak so potrdili vero, ki je bila že od začetka temelj krščanske skupnosti. Nicejsko veroizpoved je oblikovalo razumevanje Boga, razodeto v Svetem pismu in oznanjeno skozi izročilo Cerkve. Nicejski koncil ni bil brez napetosti. Arij, eden glavnih zagovornikov zmotnih naukov, je bil opisan kot karizmatičen govorec in prepričljiv pridigar, ki je s svojo teologijo povzročil veliko zmedo. A Cerkev, podprta s Svetim Duhom, je skozi razprave koncila potrdila resnico: da je Jezus Kristus večni Božji Sin, enega bistva z Očetom, in da nas njegova božanskost odrešuje. Danes nicejsko-carigrajska veroizpoved ostaja most, ki povezuje kristjane različnih časov in krajev. Ko jo molimo, izpovedujemo svojo vero v Boga in se vključujemo v stoletja bogoslužja ter izročila. Ta molitev ni samo formalni obrazec, ampak globoka izpoved vere, ki združuje Cerkev v njeni poklicanosti k svetosti in enosti. Naj nas obhajanje 1700-letnice spodbudi k premišljevanju o daru vere, ki je živa dediščina krščanskega občestva. Naj nas spominja, da smo poklicani k občestvu z Bogom in drug z drugim, z vero, ki je zakoreninjena v ljubezni do Kristusa, našega Boga in Odrešenika.

Poročamo o ravnokar končanem filmskem festivalu v Trstu. V goriški palači Attems, kjer ima sedež pokrajinski muzej, pa je na ogled obsežna razstava posvečena Andyju Warholu, ameriškemu velikanu poparta. Dežela Furlanija Julijska krajina jo je uvrstila v niz dogodkov, ki jih prirejajo v sklopu brezmejne Evropske prestolnice kulture.

V Prešernovem gledališču Kranj se že pripravljajo na 55. Teden slovenske drame, ki se bo tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, 27. marca. Na 36. Tržaškem filmskem festivalu se bo do 26. januarja odvrtelo več kot 130 filmov; odprl ga je Wishing on a Star slovaško-madžarskega režiserja Petra Kerekesa. S prvo slovensko uprizoritvijo drame Bog Ferdinanda von Schiracha v ljubljanski Drami zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

Dvestota, jubilejna epizoda podkasta O.B.O.D. je XVII. epizoda v živo, posneta v Kinu gledališču Bežigrad, obodovskem štabu, v ponedeljek 4. novembra 2024. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili dve zvezdniški gostujoči ekipi, prvo so sestavljali Boštjan Gorenc – Pižama, Mojca Gorenc in Anže Tomić, drugo Ana Jurc, Ana Šturm in Maja Peharc. […]

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 51: Kam in kako radi potujemo Klemen na poti v Indijo pozabi vizo Avtentične destinacije in znamenitosti Andrejevo potovanje po Ameriki Študijske izmenjave po svetu Športni rekordi in ekstremne borbe Smrt, zapor in neverjetna preživetja Filmski svet in prepoznavnost Kraja identitete in AI prevare Steve Ballmer, Bill Gates in Howard Schultz Hustle mode Astra AI KPIs in “North Star” metrika Najbolj uspešne mobilne aplikacije

Udruga Croatia House pripremila je još jedan, šesti po redu, Festival hrvatskog filma za publiku u Sydneyu. Ove godine se festival po prvi put održava na dvije lokacije i tijekom dva tjedna. Svečano otvorenje festivala zakazano je za četvrtak, 5. rujna.

Poglabljamo se v irski film Kneecap, ki med drugim tematizira ohranjanje narodne zavesti prek umetniškega izražanja. Pred izidom novega dela Osmega potnika razmišljamo o zgodovini te franšize, ki je ena najbolj zanimivih v žanru znanstvene fantastike. Pogovarjamo se z Brunom Ankovićem, režiserjem filma Proslava, zmagovalnega dela Puljskega filmskega festivala, pa z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar o bogati slovenski filmski beri na letošnji izdaji Sarajevskega filmskega festivala.

Udruga Hrvatska Kuća u Sydneyu i ove godine organizira Hrvatski Filmski Festival. Sutra, u petak, 26. srpnja u kinu Riverside u Parramatti će se održati najava festivala, a sam festival će se održati u rujnu, no ove godine, za razliku od prethodnih, festival će se održati dva vikenda za redom, na dvije lokacije. Potpredsjednica udruge Croatia House, Jasna Novak Milić govori o ovogodišnjem festivalu.

V kinih po vsej Sloveniji je svojo pot uspešno začel celovečerni prvenec režiserja Tosje Flakerja Berceta, nekonvencionalna romantična komedija z naslovom Kaj pa Ester?, ki se odvija v srednješolskem okolju. Pred mikrofon smo povabili režiserja in glavno igralko Katjo Predan. Sledi recenzija filma in v nadaljevanju oddaje še kritiška refleksija Prehodov neodvisnega ameriškega režiserja Ire Sachsa in Ptičarja slikarja in režiserja Roberta Černelča. V oddaji Gremo v kino redno poročamo o tematiki digitalne obnove filmov. Filmski trakovi namreč nepovratno propadajo, zato je digitizacija in restavracija naše filmske dediščine vselej bitka s časom.

+Valentino Rossi zabeležio prvi trijumf u GT World Challenge.+Casey stoner oduševio na goodwood festivalu brzine.+Marc Marquez nastavlja pripreme za British MotoGP.Filmski partner: NEMOGUĆA MISIJA - ODMAZDA PRVI DEO  @TaramountFilmPartner digitalne pomoći na drumu VOZZi: https://link.vozzi.app/Infinity_LighthouseZVANIČNA FANTASY LAP 76 MOTOGP LIGA ZA 2023: https://fantasy.motogp.com/leagues/22674/rankingsKod za ligu: 4XL6JHN3Domaćini: Dejan Potkonjak i Srđan Erceg#lap76#infinitylighthouse#motogp------------------------------HUMANITARNI KUTAKPomozimo Anici!Slanjem SMS poruke: Upišimo 1454 i pošaljimo SMS na 3030Slanjem SMS poruke iz Švajcarske: Upišimo human1454 i pošaljimo SMS na 455Uplatom na dinarski račun: 160-6000001614978-71Uplatom na devizni račun: 160-6000001616335-74IBAN: RS35160600000161633574SWIFT/BIC: DBDBRSBGUplatom platnim karticama putem linka: E-doniraj (https://www.budihuman.rs/edonate/sr?user_id=1454)Uplatom sa vašeg PayPal naloga putem linka: PayPal (https://www.budihuman.rs/paypal/sr/donate?user_id=1454)-----------------PODRŠKA ZA INFINITY LIGHTHOUSEUkoliko želite da podržite ekipu Infinity Lighthouse i sve što radimo, najbrže je kroz Patreon i YouTube članstvo.Patreon: https://www.patreon.com/infinitylighthouse YT članstvo: https://www.youtube.com/channel/UCQ2D37u3DU1XGxxriq5779Q/join-----------------NAŠA PRODAVNICASvi koji žele da obogate svoju biblioteku prelepim delima o Formuli 1 i MotoGP-u ili se obuku u naše, zajedničke, boje, tu je naša zvanična prodavnica knjiga, majica i kačketa.️https://shop.infinitylighthouse.com https://shop.infinitylighthouse.com/majice.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/knjige.htmlhttps://shop.infinitylighthouse.com/kacketi.htmlPATREON I YOUTUBE MEMBERSHIP ️Podrška na Patreonu i YouTube-u nam veoma znači i pre svega hvala svim našim pokroviteljima, a ukoliko ste u  mogućnosti i vi da nas podržite, pomoćićete nam da dalje napredujemo i razvija se naša, nadamo se zajednička, priča.NAŠE DRUŠTVENE MREŽE Instagram - https://instagram.com/infinitylighthouse Facebook - https://facebook.com/theinfinitylighthouseTwitter - https://twitter.com/infinitylighthsSPORTSKE VESTIhttps://sportsmagazin.rsMusic credit: Envato Elements Item/Cinematic HeroicAutor: Srđan ErcegDatum: 20. jul 2023.Lokacija: Studio na kraju UniverzumaProdukcija: Infinity Lighthouse https://www.youtube.com/infinitylighthouseWebsite: https://infinitylighthouse.com/Zabranjeno je svako kopiranje i neovlašćeno preuzimanje video i/ili audio snimaka i postavljanje na druge kanale! Nije dozvoljeno koristiti materijal sa ovog kanala, bilo u celosti ili iz segmenata, bez licenciranja / plaćanja kako za komercijalnu, tako i za nekomercijalnu upotrebu.Svaka upotreba bez licenciranja za komercijalnu ili nekomercijalnu / privatnu upotrebu biće procesuirana. Za sve informacije o pravima, za upite o licenciranju i dobijanju dozvole za korišćenje možete nas kontaktirati putem naše zvanične email adrese.Copying, re-uploading and illegally distributing this copyrighted work is strictly prohibited! Label and copyright: Infinity Lighthouse ★ Support this podcast on Patreon ★

Filmski prikaz hipnoze s njišućim svjetlucavim satom istodobno je negativna reklama hipnoterapije i pozitivna jer, tvrdi današnji gost, koncept je utemeljen na istini o hipnoterapiji – smirizam, odlazak u trans. Hrvoje Felbar, fonetičar i hipnoterapeut objasnit će i jezični dio terapije, tzv. alpha, beta i theta glasa i kako komunicira s podsvijesti. Objasnit će i zašto psihoterapija poseže za elementima hipnoze. Jezik (samo)hipnoze, zaključit ćemo, alat je koji klijentima na podsvjesnoj razini nastoji presložiti uvjerenja i pomiriti dva sukoba. Napomena: Ne slušajte ako vozite. --- Pozivamo vas da ispunite anketu o slušanosti (2-5 min): forms.gle/nZ6tJTKuQysct3jQ7 Pretplatite se i saznajte više o podcastu: www.linktr.ee/bliskisusreti Pratite nas: www.facebook.com/bliskisusreti www.instagram.com/bliskisusreti_podcast www.twitter.com/bliskisusreti Sviđa Vam se što naš rad? Podržite nas kavicom za 2€: www.buymeacoffee.com/bsjv (CC) 2022 Bliski susreti jezične vrste

Twitter zaradi prevzema Elona Muska izgublja uporabnike in prešteva kritike strokovnjakov, zaposlenih in tviterašev. Kakšno je razpoloženje na slovenskem delu Twitterja, koliko uporabnikov še tvita v slovenščini, o čem govorijo in kako natančno lahko na podlagi Twitterja napovemo volilne rezultate? Omrežju Mastodon, ki velja za alternativo Twitterju, se je do sredine novembra pridružilo milijon uporabnikov, število narašča, povprečje dnevnih uporabnikov se povečuje. Marko Plahuta je programer, ki se ukvarja s strojnim učenjem na področju obdelave jezika. Z raziskovanjem in vizualizacijo se ukvarja v prostem času. Zapiski:  About the author - Virostatiq CENTER ZA JEZIKOVNE VIRE IN TEHNOLOGIJE Filmski pojmovnik – Slovenska kinoteka Kviz! Kaj Marko uporablja: Elastic Search za shranjevanje, iskanje in preproste agregacije Twitterjev API za zajemanje podatkov s Twitterja Naučene jezikovne modele, dostopne na HuggingFace, kot osnovo za klasifikatorje in generativne modele To zgoraj skupaj s knjižnicami TensorFlow/Keras in PyTorch spaCy, ki je nedavno izšel za slovenščino Classla, ki je podoben spaCyju, a temelji na Stanfordovi tehnologiji Starejše jezikovne tehnologije, zbrane v knjižnicah Gensim in Scikit-Learn UMAP: Uniform Manifold Approximation and Projection for Dimension Reduction — umap 0.5 documentation GitHub - facebookresearch/faiss: A library for efficient similarity search and clustering of dense vectors. The hdbscan Clustering Library — hdbscan 0.8.1 documentation GitHub - eliorc/node2vec: Implementation of the node2vec algorithm. Zanimivosti iz tehnološkega sveta pošiljava tudi v elektronske nabiralnike. Naročilnica na Odbito pismo je tukaj. Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Twitterju. Dosegljiva sva tudi na naslovu: odbita@rtvslo.si.  Podkast Odbita do bita je brezplačno na voljo v vseh aplikacijah za podkaste. Naročite se in podkast ocenite.