Podcasts about poljske

Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

Končuje se pokalno tekmovanje Slovenije v nogometu. O zadnjem finalistu je odločal včerajšnji obračun v Celju med domačo ekipo in ljubljansko Olimpijo. Slovenska hokejska reprezentanca pa priprave na bližajoče se svetovno prvenstvo elitnega razreda nadaljuje v Mariboru, kjer se je včeraj pomerila z ekipo Poljske.

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Daniel Dobra, poznat i kao ‘Dobbers', osvojio je srca ljubitelja hrane svojim neodoljivim jelima. Bilo da priprema hrvatske klasike ili dodaje svoje viđenje australskim favoritima, njegova strast prema kuhanju je očita. Ove godine, Daniel će se pojaviti i na Melbourne Food and Wine Festivalu. Tamo će kuhati zajedno s glavnom šeficom restorana Eat Pierogi Make Love, spajajući okuse poljske i hrvatske kuhinje.

V tokratni božični specialki bomo šli na izlet v Bialystok. Tja smo poslali našega Juniorja, ki se je pridružil Dragonsom in drugim navijačem Olimpije na daljnem severovzhodu Poljske, kjer so zeleno-beli odigrali odlično tekmo a žal niso uspeli zmagati. Navijačem Olimpije in vseh drugih klubov pa želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Hrvatska nogometna reprezentacija odigrala je 3:3 na gostovanju kod Poljske, u četvrtom kolu Lige nacija. Poljaci su poveli, a hrvatska reprezentacija, ne samo da je izjednačila, već i povela s dva gola razlike. U konačnici, s igračem manje, izvukla je remi.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

Hrvatska nogometna reprezentacija pobijedila u Ligi nacija najbolji sastav Poljske. Osvojene 4 medalje na paraolimpijskim igrama. Odigrana veličanstvena utakmica u čast košarkaškom velikanu Draženu Petroviću.

Hrvatska nogometna reprezentacija, oslabljena izostankom ozlijeđenih igrača, i onih koji su se oprostili od reprezentacije, kreće u novi krug natjecanja u Ligi nacija. U četvrtak igraju u Lisabonu s Portugalom, a 8. ovog mjeseca u Osijeku, s najboljim sastavom Poljske.

V javnosti še vedno odmeva včerajšnja izmenjava zapornikov med Zahodom in Rusijo. Ameriški predsednik Joe Biden je poudaril, da dogovora o izmenjavi ne bi dosegli brez ameriških zaveznic, konkretno Nemčije, Poljske, Slovenije, Norveške in Turčije. Po njegovih besedah so jim stale ob strani, sprejele pogumne odločitve in izpustile upravičeno pridržane zapornike ter zagotovile logistično podporo za vrnitev Američanov domov. V oddaji tudi o tem: - Premirje v Gazi po uboju vodje Hamasa pod še večjim vprašajem - V Mengšu po lanski ujmi obnovili večino občinske infrastrukture, glavni problem ostaja vrtec - Pristojni družbi Lesonit Ilirska Bistrica omejili dnevno proizvodnjo

V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.

Piše Jože Štucin, bere Igor Velše. Solznice Alenke Koželj, zbirka sedmih kratkih zgodb, katerih dolžina je predvsem odvisna od »veličine« oziroma »minornosti« dogodka, kot je v lucidni spremni besedi podčrtal Samo Krušič, so toplo priporočljivo branje – analitično in vsebinsko poglobljeno, tudi pojasnjevalno, kajti knjiga ni preprosta. Nenavaden, skoraj intrigantski je že naslov zbirke – Solznice. Takoj nam je jasno, da gre za solze, da gre za nekakšno »solzno dolino«, kjer pač žalosti ne manjka, naslov pa je kljub temu enigmatičen, saj samostalnik v vsakdanji rabi ni ravno pogost. No, dokler se ne dokopljemo do podatka, da se solznica reče steklenički, v katero so žalujoči tankali svoje solze v rimskih katakombah. Žalost »in vitro«, torej, žalost umerjena na cevasto posodo, na menzuro, ki razkrije količino bolečine. Tako nekako. V naslovu skoraj ni mogoče spregledati rahlega sarkazma, ki spremlja vsako od opisanih trpljenj in muk v knjigi. Sedem dogodljajev, na prvi pogled poljubno iztrganih iz koncepta običajnih in splošnih človekovih kalvarij, ima nekaj skupnih točk. Ena teh so nedvomno »solznice«, stekleničke peklenskih muk, ki premostijo časovne, krajevne in vsebinske razgibanosti zgodb. Gre namreč za pripovedi v razponu od zgodnjega srednjega veka do današnjih dni, geografsko pa od nedoločljivosti, prek Poljske do Slovenije. Zgodbe so razmetane po svetu, kar se zdi na prvi pogled kot nekakšna nekonsistentnost, mogoče pisateljičina nuja, da pač v knjigo poveže cel fagot svojih fantazij, toda med branjem pridemo do zaključka, da imajo teksti arhetipsko podstat; se torej vežejo na brezčasnost in brezprostornost in črpajo izključno iz človečnosti, bolje človekovnosti. Gre torej za nekaj izsekov vsesplošnih tragedij, ki nam tlakujejo pot do – če smo zvesti knjigi – pekla in ne nebes, in sta tako čas ter prostor popolnoma irelevantni kategoriji. Kot nebesa in pekel za mrtve. Knjiga so vice, v katerih prosperiramo mi, ki smo (še) živi, naš pandemonij biti, srh dihanja in bolečina srčnega utripa. Trpljenje, obup, žalost osebna in obča, vse tisto, kar bi po katoliškem verovanju lahko umestili v predal »krivde po izvirnem grehu«, se tu nekako razredči na jaz in njegovo osebno noto. Človek je v načelu vedno sam, bog je le bergla, privid; v resnici sta v vsaki duši praznina in smrt edini realiteti. Bog, ki je načeloma brez spola (njegovo moško podobo so ustvarili predvsem paternalistični in samooklicani nosilci vere patriarhalne provenience, ki so pač vero uglasili po svoji podobi), je v tej konstelaciji skorajda brez funkcije. Njegove trpeče duše v tragičnem okolju se rešujejo po svoje, ne iščejo rešitev ali odgovorov zunaj sebe, nič takega, vedno so akterji po sebi, in celo nuna Julijana iz pripovedi Slovo se na koncu, svoji globoki pobožnosti navkljub, znajde sama samcata, spet na začetku, ko ugotovi, da je izgubila menstruacijo in s tem naraven stik s svetom, človeštvom, naravo in – Bogom. Vsakršne simbolike je tu v izobilju, tudi pestra paleta možnih razlag, skupno pa se vendarle zdi, da je človekova usoda v vitrini življenja tragična, polna slane vode v solznicah in predvsem vezana na lastno tragedijo; začne in konča se pri interakciji osebka s samim seboj, četudi na videz zunanji svet marsikaj od tega sam povzroča in provocira. Tako kar nekaj junakinj v zgodbah beži pred realnostjo v alkohol ali v druge oblike samokaznovanja. Na neki točki mati zapusti svojega otroka, ker vidi v njem "hudiča svoje tašče", če smo primitivno pojasnjevalni, ampak tako je, realnost ni svetniška, realnost je ena sama hudičevka, ki človeka ves čas speljuje na »kriva pota«. V življenjskem cirkusu je maščevalna žaga, cirkular za kosanje teles, nadvse priročen način, da se zgodbe končajo bodisi s posegom v življenje drugega bodisi s posegom vase, ki je v tem primeru sam-svoj-drugi. Trpljenje se začne in konča s trpljenjem. Alenka Koželj je imeniten nov glas slovenskega pripovedništva. Če pri zgodbah še vedno najdevamo značilen okvir tragičnega »šentflorjana«, vsebinsko sicer razpotegnjenega na univerzalnost, je treba poudariti, da avtorica v jezikovnem smislu in v naraciji visoko kotira, prebija običajnost in znane teme zna izpisati s sočnim, duhovito inteligentnim jezikom, ki sam po sebi vleče k branju v enem kosu.

Saj poznaš tiste pravljice, ko princeska poljubi žabo in se ta spremeni v princa. No, v tej poljski pravljici pa je princeska tista, ki se skriva v žabji koži. Kaj se je moralo zgoditi, da je lahko postala kraljična? Še morda dve manj znani besedi: livreja je posebno oblačilo služabnikov, banket pa je slavnostna pogostitev Projekt Gutenberg, Poljske pravljice, A. J. Gliński, NEW YORK, John Lane company 1920 Datum izdaje: 8. julij 2011, Nazadnje posodobljeno: 7. januar 2021, priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Jovan Zdravković, bivši košarkaš Vojvodine, sada uspešan preduzetnik i vlasnik Java Coffee i modnog brenda Gary Tulip, novi je gost Jao Mile podcast-a. https://www.garytulip.comhttps://www.jaomile.com Košarkašku karijeru za počeo je u Novom Sadu, da bi nasavio preko Zastave iz Kragujevca, Ergonoma iz Niša, te Portugala, Poljske, Holandije i Bih. 00:00:00 Početak 00:00:40 Pomoć za rast 00:00:50 Gary Tulip00:02:30 Buldozi francuzi00:05:00 Kafedžija 00:18:35 Gary Tulip00:24:30 EL 00:34:05 ABA liga00:36:15 KLS 00:40:10 NBA 00:44:40 ALL STAR Sprdnja 00:48:22 Dončić 00:52:36 USA iskustvo 00:56:00 ODRASTANJE 01:01:10 Repka01:04:54 Vlada Vidačić 01:06:46 Seniori Voše01:13:10 Zastava KG01:14:20 Pogrešan izbor 01:17:23 Idemo Niiiiiiš 01:22:24 Otašević 01:24:50 Portugal 01:38:20 Poljska01:49:25 Holandija 02:01:35 Vojvodina02:07:30 Borac BL02:14:45 Najtezi protiv 02:16:30 Najtezi moment u rarijeri02:18:40 Kraj karijere i plan za posle 02:22:50 Tattoo 02:25:00 Savet za mlade02:27:00 Benefiti košarke 02:29:30 Top 5 saigracaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igs...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagram  / jaomile_podcast  Facebook  

Svi favoriti osim Osijeka, prošli su u poluzavršnicu Hrvatskog nogometnog kupa. Afera curenja snimki iz VAR sobe i komunikacija nogometnih sudaca po svemu sudeći će dobiti nastavak. Hrvatska nogometna reprezentacija s najboljim sastavom Poljske odigrat će susret Lige nacija na osječkoj Opus Areni, dok će se sa Škotima sastati na maksimirskom igralištu.

Ivan Žigeranović, bivši osvajač kupa Radivoj Korać i šampion Poljske novi je gost Jao Mile podcast-a. Možete podržati naš rad donacijom preko app PayPal ili kupovinom u prodavnici na 

Slovenija je zmagovalka prve tekme nove turneje v smučarskih skokih na Poljskem. Najboljša na tako imenovani superekipni tekmi parov sta bila Anže Lanišek in Lovro Kos. V oddaji tudi: - Protivojni protesti po svetu pred stotim dnem bližnjevzhodnega konflikta - Zmaga tajvanske vladajoče stranke na predsedniških volitvah in izguba večine na parlamentarnih - Pri nas v povprečju zavržemo več kot 12 kilogramov oblačil na prebivalca na leto

Slovenska rokometna reprezentanca se je v 1. krogu evropskega prvenstva v Nemčiji pomerila s Ferskimi otoki, v skupini D bosta nasprotnici še reprezentanci Poljske in Norveške. Uvodnim rokometnim vtisom iz Berlina dodamo še odzive z odbojkarske lige prvakinj, v kateri so Kamničanke gostile Fenerbahče.

"Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Tako razmišlja Ibrahim Mahama, umetniški vodja 35. Grafičnega bienala Ljubljana, ki bo kmalu zaprl svoja vrata. Še prej vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z Mahamo, ki je nastal ob septembrskem odprtju. Ibrahim Mahama, mednarodno priznan ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega Bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel zamisli za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je pravzaprav temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med nekdanjimi neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – od tod tudi izvira bistvo letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni, ali na kratko: PLACU, in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. Foto: Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Govori se, da so se včeraj nogometaši pred zgodovinskim uspehom v tekmi proti Kazahstanu vzorno štemplali. Naprava je nameščena nekje v katakombah stadiona v Stožicah, tam v tistih prostorih, kjer borno rastlinje poganja iz betonskih tal; tako je Jankovičev spomenik končno dobil namembnost, saj se bodo morali v prihodnje štemplati tudi navijači – ker je navijanje, po črkopisu slovenskega uradništva prav tako delo. Po tekmi, ki po neki neumni logiki globalno najbolj razširjenega športa traja samo devetdeset minut s petnajst minut malice, je nogometaše obiskala inšpektorica. In to tista, ki je odvzela krške krave. Slišala je, da so nogometaši blatni in da delajo ter dajejo mleko v nevzdržnih življenjskih okoliščinah. Sploh pa, da ne delajo osem ur. In res! Bežigrad je bil včeraj blatna mlaka, hrup neznosen, skupina predstavnikov civilne družbe iz Poljske pa je pravico vzela v svoje roke. Tako so nogometaše po tekmi odpeljali na inšpektorat in šele po posredovanju predsednice republike so jih izpustili; ampak so z dopinškim testom vseeno preverili, koliko je pri katerem mastitisa. Slovenci smo se na nogometnem igrišču spopadli s Kazahstanci in zmagali. Izven njega pa smo se spopadli z birokrati in izgubili – oziroma izgubljamo. Poglejmo najprej teoretične osnove. Ko je včeraj ob veličastni zmagi nekdo navrgel, da je uspeh naših nogometašev ena redkih pozitivnih zgodb in da očitno v naši državi ni vse slabo in da se katastrofalno stanje vzdržuje namerno, ker nekomu to ustreza, je pravilno povzel skoraj vse; razen osnovne težave, ki je nacionalna shizofrenija. Zadeva je namreč precej preprosta; ena najbolj pogostih manter slovenske stagnacije ali nazadovanja je neurejenost države, neupoštevanje pravil in to, da se požvižgamo na zakone. Ter obvezno nadaljevanje … »Morali bi pogledati, kako se predpisov, pravil in zakonov držijo v Nemčiji ali Avstriji, da ne govorimo o Švici!« Se pravi v državah, ki so nam vzor in svetal cilj. Ampak v Sloveniji zakone imamo. In potem se najdejo čudaki, ki jih hočejo upoštevati. V večinskem primeru gre za birokrate, ki jih posledično besno ljudstvo razpne na križu. Kot se je zgodilo v primeru delavnega časa in odvzete govedi. Stopimo iz teorije še v prakso. Ko tuji, pogodbeni, prekarni in agencijski delavci delajo v sužnjelastniških razmerah – mimo vseh časovnih omejitev, brez malice, ali počitka – javnost skoči pokonci z besedami: »v Avstriji se to ne bi zgodilo!« In potem birokrat pomisli ter uvede evidentiranje delovnega časa in ta ista javnost skoči v zrak, češ da se je državi dokončno odpeljalo. Skoraj identična situacija je s kravami … Če bi medij objavil krave, ki tonejo v blatu, bi pravičniki skočili pokonci in jeli dokazovati, da v Nemčiji kaj takega ni mogoče. Ko pa te krave birokrati odvzamejo, postanemo govedarsko pravični do te mere, da Indijci delujejo kot sami mesarji. Kje je torej resnica? Kaj je prav in kako urediti zakone, če država nenadoma ni več takšna, kot si jo je zamislil očak Platon …? Po našem skromnem mnenju je problem v slovenskem uradništvu. V tem, od Marije Terezije zarejenemu, skozi zgodovino preziranemu, a tako zelo trdoživemu poklicu, ki so ga poskusili debirokratizirati vsi od Poncija Pilata do Tita, a uspelo ni nikomur. Birokrat, v njihovem cehovskem znaku je gospa s trajno ondulacijo in rolo omaro, je omejen že sam po sebi; z zakoni, nizko plačo in šefom. Ob tem pa jih je tako zelo povozil čas, da je to že nerodno. Poglejmo znamenito štemplanje. Pojem »delo« je zaposloval marksistično znanost skoraj stoletje in o tem, kaj delo je in kaj delo ni, smo se naučili skoraj vse. A medtem ko birokrati še zmeraj razumejo delo, kakršno je bilo ob zori industrijske revolucije, se je delo samo tako zelo spremenilo, da je neprepoznavno. Danes dela enostavno ni mogoče spraviti na skupni imenovalec; ni ga mogoče meriti z istimi vatli, ni mu mogoče določiti nobenega osnovnih parametrov. Delo nima ne vonja ne okusa, ne dolžine, ne trajanja in ne teže ali veljave. Sploh pa ne velja, da je delo vse tisto, za kar smo plačani … Nad tako široko človekovo dejavnost, ki je pogosto večja kot življenje samo, pogosto povsem nevidna, nezaznavna in fluidna kategorija, udariti s štemplanjem, je vsaj neumno, če že ne neodgovorno. Ter vsaj malo tudi komično, ko so izjeme, ki se ne štemplajo, vse po vrsti iz socialne skupine, ki jo poznamo kot družbeno elito. Seveda razumemo, da obstaja praktičen problem, ker je v zvezi z delom zaznati toliko nehumanih kršitev; a krivi niso delavci, katerih obveza bo štemplanje, temveč delodajalci, ki ustvarjajo in vzdržujejo človeka nevredne pogoje dela. Med delodajalci pa so, predvidevamo, pogosto tudi takšni, ki anonimno v zavetju svetovnega spleta besnijo, da živimo v državi, kjer se nihče ne drži pravil. Glede odvzema govedi pa ... njegova usoda je tragična že po definiciji in še tako suho ležišče je ne spremeni. Ne glede na to, koliko mleka je dala molznica v svojem življenju … na koncu bo končala v juhi.

Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO SlovenijaKonec oktobra je v Ljubljani potekala konferenca DISCO, ki je združila tako tuje kot tudi domače govorce in govorke, strokovnjakinje in strokovnjake ter goste iz prakse, ki so preizpraševali prevladujoče poglede na tehnološki napredek in se pogovarjali o tem, kako razviti boljše tehnologije za vse. Pred naš mikrofon smo povabili tri sogovornice. Kako o digitalni suverenosti razmišlja pravnica iz Poljske, ki se bojuje proti spletnim gigantom, raziskovalka iz Združenega kraljestva, ki presprašuje etično rabo tehnologij umetne inteligence, in študentka političnih ved, ki je egiptovsko revolucijo na Trgu Tahrir opazovala s svoje otroške sobe? Dorota Anna Glowacka, dr. Eleanor Drage in Alia ElKattan so se o svojem delu in digitalni suverenosti pogovarjale z Urško Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta. Panoptykon Foundation The Good Robot Survival of the best fit Gender Shades Technochauvinism Artificial Uninteligence: How Computers Misuderstand the World Meredith Broussard Coded Bias Social Warming

V turistični oddaji smo se ustavili na turističnih kmetijah in preverili, kakšna je bila letošnja sezona. Slišali ste tudi, kaj je gozdna kopel in kakšne učinke ima na naše počutje. Tudi tokrat nismo izpustili potopisnega klepeta – z ultrakolesarko Bernardo Jurič smo potovali od Poljske do Španije.

Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja

Samozavestna Poljska je v marsičem sinonim za prave ekonomske politike, s katerimi hitro zapira razvojni zaostanek za povprečjem Unije. Država je hitro in nesebično priskočila na pomoč milijonu in pol ukrajinskih beguncev, odigrala je osrednjo vlogo pri dobavah orožja napadeni sosedi, vladajoča stranka Zakon in pravičnost pa je v dveh mandatih preskušala meje demokracije in vladavine prava. Poljaki bodo v nedeljo odšli na volišča. Kako kaže vladajoči stranki? Ji bo omogočeno državo dokončno spremeniti v neliberalno demokracijo?

Vlada je sprejela tri predhodne programe odprave škode, in sicer dva za julijska neurja, tretji, najobsežnejši pa bo namenjen za avgustovske poplave in je vreden 222 milijonov evrov. Kdaj lahko občine pričakujejo sredstva? Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da ta sredstva zagotovijo v nekaj tednih. Druge teme: - Diplomacija je bila, kot kaže, uspešna pri umirjanju napetosti med Ukrajino in Poljsko. Te je sprožilo poljsko vztrajanje pri prepovedi uvoza ukrajinskega žita, vrhunec pa je spor dosegel z grožnjo Poljske, da Ukrajina v prihodnje ne more več računati na poljsko orožje. - V Azerbajdžanu so dopoldne stekli pogovori o ureditvi statusa armenskih separatistov v Gorskem Karabahu, osnutek sporazuma naj bi bil že na poti v Armenijo. Armenci v Gorskem Karabahu sicer pravijo, da so jih vse strani pustile na cedilu. - V središču Ljubljane so z geslom "Pravično plačilo za pošteno delo" pripravili nov Shod za znanost. Kot so poudarili zbrani, je delo strokovnih sodelavk in sodelavcev obravnavano kot samoumevno, čeprav za težje delo dobivajo manjše plačilo, kot v kakšnih drugih okoljih

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. In njegov namig? "Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel ideje za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je v bistvu temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – iz tega tudi izhaja srž letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. Foto: Ibrahim Mahama med prvim delovnim obiskom v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Potem ko se je izkazalo, da so pri slovenskih trgovcih in nato potrošnikih poleti končale breskve iz Srbije in slive iz Poljske, ki so vsebovale prepovedan pesticid, je Uprava za varno hrano poostrila nadzor nad sadjem in zelenjavo že ob uvozu. Pred kratkim so tako ustavili pošiljko 18-ih ton svežih kumar iz Srbije, v katerih so odkrili prevelik odmerek sicer dovoljenega pesticida. Po podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo je Slovenija odredila uničenje pošiljke. Preostale novice: V več evropskih mestih protestniki od politike zahtevali odločnejši boj proti podnebnim spremembam. Po rekordnem številu migrantskih prihodov na Lampeduso italijanska vlada kliče na pomoč Unijo. Slofest v Trstu ta konec tedna z gosti iz Slovenije in Italije povezuje obe skupnosti v mestu.

Danes pa zelo na kratko o vremenu. Ki je najbolj klasična od vseh klasičnih tem. Zadnje dni, oziroma zadnje tedne, oziroma zadnje mesece, oziroma leta, doživljamo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in situacij. Kar je bilo prvo, najbolj jasno in najbolj demonsko opozorilo mednarodne skupine znanstvenikov, ko so zdaj že pred četrt stoletja začeli jasno opozarjati na podnebne spremembe. Rekli so nekako takole: "Tudi v zmernih podnebnih pasovih se bo povečala možnost za ekstremne vremenske dogodke!" In se je. Takrat se je del tudi strokovne javnosti takim napovedim smejal, ni verjel, se norčeval in napovedi označil kot kataklizmične. Del javnosti se je raje zatekel k teorijam zarote, velika večina pa je odmahnila z roko, češ da je to nekaj v prihodnosti. Prihodnost pa, vsaj v interpretaciji vuhmepišnikov, nikoli ne doleti njih osebno. Zdaj pa ekstremne vremenske dogodke živimo. Iz dneva v dan. Dolgotrajne suše, neobstoječe menjave letnih časov, poletna neurja, škode na objektih, naravi in celo žrtve med prebivalci. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki izbrskajo nevihto ali dve izpred desetletij in trdijo, da je tako že od nekdaj in da letošnje poletje, ki se je kot biblijska katastrofa zgrnilo nad deželo, ni nič posebnega. A enostavno nimajo prav in že površen pregled na srečo digitaliziranega časopisja izpred nekaj desetletij kaže, da je bilo podnebje in z njim vreme kot se spodobi za naš ponebni pas – zmerno. Če je klestila toča, se je zgodilo to enkrat, ne pa petkrat v poletju, če je veter ruval drevesa, je bilo to drevo tu in tam, če je voda zalila kleti, se jih je komaj nabralo za množino … Če je bila pozimi odjuga, je trajala nekaj dni in ne tri mesece, če je bila spomladi pozeba, je prizadela sadovnjak, ne pa celotne sadjarske panoge …Sicer moramo pomesti pred svojim pragom in priznati, da smo mediji v sodobnem poročanju o podnebju in vremenu nagnjeni k uporabi pridevnikov sodnega dne, a kljub pretiravanjem je pogostost vključevanja "meteo-alarma" šokantna. Vsaj za tiste, ki nam ni vseeno za planet in tiste, ki imajo z ekstremnim vremenom boleče izkušnje že iz preteklosti. In če se strinjamo, da je vreme postalo ekstremno, in če se ob tem še strinjamo, da je takšno zaradi podnebnih sprememb, in če še naprej skrušeni priznamo, da smo bili opozorjeni, je nadaljnje vprašanje edino smiselno: "Kaj zdaj?" Po stari človeški – žal zaradi pomanjkanja podatkov iz tujine težko zapišemo "po stari slovenski" navadi – smo se prilagodili. Ekstremno hitro smo se naučili živeti z ekstremnim vremenom. Zavarovalnice si mastijo brke, gasilci so narodni junaki, sadje je cenejše iz Poljske, lastniki hiš, ki jim grozijo zemeljski plazovi, so si sami krivi. In smo opravili. Če pa beseda že nanese na globalno reševanje podnebne krize, je Slovenija tako ali tako premajhna, da bi lahko s kakršnim koli ukrepanjem lahko karkoli spremenili na planetarni ravni. Še več; vsak ukrep … Kaj ukrep! Kakršna koli iniciativa, zakonodaja ali načrtovanje, ki gre v smeri reševanja podnebne zagate, so v javnosti sprejeti na nož. Povedano na kratko; ker ne razumemo osnovne razlike, še manj povezave med podnebjem in vremenom, se nismo pripravljeni odreči niti pedi udobja, v katerem živimo v tretjem desetletju tretjega tisočletja. Od tod tudi vprašanja in razprave, ali so posamezniki, ki so recimo v Španiji med katastrofalno sušo uničili nekaj umetno namakanih igrišč za golf, vandali ali aktivisti? Ali so dejanja mladih, ki motijo naše malomeščanstvo, samo posledica permisivne vzgoje in dolgčasa, ali je za njimi resnična skrb po preživetju naslednjih generacij? Ne samo ljudi, temveč tudi tisočih vrst preostalih živih organizmov. Ekstremno vreme, ki smo mu priča ne samo zadnje dneve, temveč tudi zadnje tedne, mesece in leta, je po definiciji pojav, v katerega ni mogoče uperiti pravičniškega prsta … Ni posledica usode, ne religije, še manj politike. Vsaj tako menimo. Za ekstremno vreme ne poznamo krivca; so le mehanizmi, izumljeni z namenom, kako z njim živeti. In ob njem, po možnosti, še zaslužiti. In z njim bomo tudi živeli. Vse do takrat, ko bomo krivca našli in prepoznali ter prst ogorčenja uperili vanj. Malo je težava samo v tem, da bomo morali prst obrniti proti sebi. Eni bolj, drugi manj, a vendarle smo za novice in posledice razdejanj odgovorni sami.

Državni zbor je danes med drugim obravnaval poslanski zakon o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek v vrednosti 35 evrov. Preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je ena od točk interpelacije stranke SDS zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Opozicija je izredno kritična do 240 milijonov vredne proračunske varovalke, če bo zdravstveni zavod imel izgubo, saj preoblikovanje opravičujejo tudi s tem, da zasebne zavarovalnice kujejo dobičke na račun zdravja. Druge teme oddaje: - Macron obsodil nasilje na francoskih ulicah, uvedbe izrednih razmer za zdaj ne bo - Na vrhu Unije zaradi nasprotovanja Madžarske in Poljske brez dogovora o upravljanju migracij - V Nabrežini na Tržaškem se nocoj začenjajo Grudnovi dnevi

V Krakovu se bodo s slovesno prireditvijo uradno začele Evropske igre. Na jugu Poljske se bodo v nekaterih športnih panogah delile pomembne olimpijske točke za Pariz, med prvimi pa so nastope začeli atleti in atletinje. Pester športni spored iz Krakova prepletemo z drugim turnirjem odbojkarske lige narodov, ki ga je slovenska reprezentanca v Franciji odprla s tekmo proti Argentini.

V Krakovu se bodo s slovesno prireditvijo uradno začele Evropske igre. Na jugu Poljske se bodo v nekaterih športnih panogah delile pomembne olimpijske točke za Pariz, med prvimi pa so nastope začeli atleti in atletinje. Pester športni spored iz Krakova prepletemo z drugim turnirjem odbojkarske lige narodov, ki ga je slovenska reprezentanca v Franciji odprla s tekmo proti Argentini.

Prvo nedeljo v juniju je v Kranju na sporedu ultramaratonska poslastica - Slovenski 12-urni tek, ki je spet štel tudi za državno prvenstvo. Dirka, ki je gostila rekordno število udeležencev, je bila nekaj posebnega tudi zaradi eminentne zasedbe ne samo domačih, pač pa tudi tujih tekačev in tekačic, pa tudi večnih legend tega športa. Zato se je spodobilo, da smo večer pred tekmo v tej odlični zasedbi izvedli pogovorni večer; številčna publika je bila navdušena, verjamem, da boste tudi vi.

Roman sodobnega poljskega pisatelja, ki skozi lirične opise kmečkega življenja tik pred nemškim napadom na Sovjetsko zvezo junija 1941 ne odpira le vprašanja krutosti vojne, ampak tudi narave človeškega spomina Roman Prevoz sodobnega poljskega pisatelja Andrzeja Stasiuka opisuje življenje na zaspanem podeželju današnje Poljske, ki se je leta 1941 znašlo na meji med nemškim in sovjetskim okupacijskim območjem. Dogajanje, osredotočeno okrog reke Bug, ki v tistem trenutku predstavlja težko prehodno mejo, se odvija v mesecu tik preden so sile osi v sloviti operaciji Barbarosa brez vojne napovedi napadle Sovjetsko zvezo. Roman večinoma sestavljajo lirični opisi pokrajine in ideološko povsem neopredeljenega podeželskega prebivalstva, naletimo tudi na številne prišleke, od pobeglih judov do razkropljenih ostankov poljske vojske, vse te zgodbe pa občasno prekinjajo premisleki pisatelja, ki po teh krajih potuje v spremstvu že nekoliko dementnega očeta, ki je tu živel kot otrok. O Stasiukovem Prevozu, ki je nedavno izšel pri Cankarjevi založbi, smo se za tokratno Sobotno branje pogovarjali s prevajalko Jano Unuk. Oddajo je pripravila Alja Zore.

Uz nogometaše Francuske, koji su osminu finala svjetskog prvenstva izborili već nakon drugog kola, iz skupine D se među 16 najboljih reprezentacija plasirala i Australija. Australija je s minimalnih 1-0 svladala Dansku. Pogodak odluke dao je Mathew Leckie u 60. minuti. Na kraju je Australija završila druga u skupini, dok je Francuska osvojila prvo mjesto. U osmini finala Francuska će igrati protiv Poljske iz skupne C, dok Australija ide na Argentinu, pobjednika te skupine. Hrvatska se sprema za Belgiju.

18. vzporednik tokrat ne bo potoval, saj nas naša berlinska dopisnica Polona Fijavž obišče kar v studiu. Domov je pripotovala s Poljske, kjer je od blizu opazovala vzdušje po eksploziji rakete na vzhodu države in ugotavljala, kako je poskrbljeno za ukrajinske begunce. Razmišljamo o obrambnih načrtih Poljske in skrbeh pred začetkom mrzle zime v razdejani Ukrajini, pa tudi o nemškem sodelovanju s Kitajsko, odzivih na akcije okoljskih aktivistov in bojkotu svetovnega prvenstva v nogometu. Ko sem prispela na Poljsko in je predsednik Biden sporočil, da najverjetneje ne gre za Rusko, ampak Ukrajinsko raketo, je bilo čutiti olajšanje. Tudi Poljska ima zdaj dve smrtni žrtvi vojne v Ukrajini - ne glede na to čigav je bil izstrelek. Polona Fijavž

Prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino je izstrelek včeraj padel na ozemlje članice Nata. Na jugovzhodu Poljske sta bila pri tem ubita dva človeka. Moskva zanika vpletenost, Varšava pa trdi, da je izstrelek ruske izdelave. Poljski premier Mateuš Morawiecki je pozval državljane, naj ostanejo mirni. Po besedah predsednika poljske vlade je država povečala pripravljenost dela varnostnih sil in tudi ob pomoči zaveznic poostrila nadzor svojega zračnega prostora. Varšava naj bi v skladu s četrtim členom Severnoatlantske pogodbe pozvala k izrednemu sestanku Nata. Veleposlaniki bodo o incidentu predvidoma razpravljali že to jutro. Po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna je malo verjetno, da bi bila raketa izstreljena iz Rusije. Kijev pa je medtem zavrnil navedbe Moskve, da gre morda za ukrajinsko raketo. Druge teme: - Donald Trump demokrate označil za poražence ameriških vmesnih volitev in napovedal vnovično predsedniško kandidaturo za volitve leta 2024 - Odbor za finance danes o dohodninskih spremembah, ki ukinjajo zviševanje splošne olajšave in ostreje obdavčujejo normirane samostojne podjetnike; novela jutri že pred poslanci - Na dobrodelnem večeru Olimpijskega komiteja Slovenije 135 tisoč evrov za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij, po Tini Maze ambasador akcije postal Primož Roglič

Odmeva novica, da naj bi na ozemlje Poljske v bližini meje z Ukrajino padli dve ruski raketi, pri čemer sta bila ubita dva človeka. Poljski premier Morawiecki je že sklical nujno sejo odbora za nacionalno varnost. Napad je potrdil ukrajinski predsednik Zelenski in ga označil za hudo stopnjevanje konflikta, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Uradna Moskva zanika, da bi njeni raketi zadeli članico Nata in Evropske unije. Drugi poudarki oddaje: - Nataša Pirc Musar in Borut Pahor v predsedniški palači v ospredje postavila Zahodni Balkan. - Slovenija podpisala pogodbo z Alžirijo o dobavi zemeljskega plina. - Einspielerjeva nagrada avstrijskemu pisatelju Josefu Winklerju.

17. oktobra bomo obeležili peto obletnico gibanja #MeToo, ki je razkrilo strukturo spolnega nasilja nad ženskami in povzročilo globalne spremembe v dojemanju nasilja zaradi spola. V teh dneh pa minevajo tudi dobri trije meseci po razveljavitvi primera Roe vs. Wade v Združenih državah Amerike, ki je ženskam omogočal pravico do abortusa in dve leti odkar je Poljska vlada sprejela zakon, ki je ženskam skoraj popolnoma odvzel pravico do odoločanja o lastnem telesu. Reproduktivne pravice žensk pa restriktivne politike zmanjšujejo tudi drugod. Poleg že omenjenih Združenih držav Amerike in Poljske velja opozoriti na Madžarsko, Hrvaško in Italijo. Kljub neokonservativnim gibanjem in politikam nekaterih držav, pa se upor žensk proti nasilju in proti kršenju njihovih pravic nadaljuje. Več o položaju žensk v oddaji Glasovi svetov, z gostjo Niko Kovač in voditeljico oddaje Tito Mayer.

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico V tokratni Intelekti smo si za izhodišče vzeli eno bolj klavrnih okroglih obletnic, ki jih obeležujemo letos. Natanko pred stoletjem, jeseni leta 1922, je namreč Benito Mussolini po tako imenovanem pohodu na Rim postal predsednik italijanske vlade, s čimer je prvikrat v zgodovini kaka država dobila fašistično oblast. Ker pa menda Slovenci nasploh in Primorci prav posebej še vedno vsaj malo pomnimo, kaj je to pomenilo za nas, za Evropo in svet, oddaje nismo izključno posvetili pretresanju nepojmljivo brutalnega dogajanja med letoma 1922 in 1945, ampak smo se tudi spraševali, ali je s porazom sil osi v drugi svetovni vojni fašizem resnično odšel na smetišče zgodovine, ali pa imajo vendarle prav vsi tisti glasovi – precej jih je sicer na levici, vendar pa jih ne manjka niti v liberalnem centru in na tradicionalni desnici –, ki trdijo, da smo bili v zadnjem desetletju ali še malo več priča ponovnemu vzponu ideologij, političnih gibanj, voditeljev in tehnik vladanja, ki se vsaj spogledujejo s črnosrajčništvom – če ne še kaj hujšega. Je torej desni, avtoritarni populizem, ki ga lahko danes opazujemo v precej širokem loku od Brazilije in Združenih držav prek Francije, Italije, Švedske, Madžarske in Poljske vse tja do Turčije in Rusije, pravzaprav nekakšen fašizem 2.0? Ali pa je vendarle treba reči, da imamo v tem primeru opravka z dejansko novo politiko in si, če jo na hitro opišemo z besedo fašizem, pravzaprav naredimo medvedjo uslugo, saj nas stari koncept po svoje oslepi za vse tisto, kar je v teh avtoritarnih politikah resnično novega, pogojenega pač z vsemi tistimi družbenimi, ekonomskimi, tehnološkimi in kulturnimi razmerami, ki jih ni bilo nikjer leta 1922, so pa povsod leta 2022? Odgovor smo iskali v oddaji, v kateri so sodelovali filozof dr. Mladen Dolar pa politologinja dr. Vlasta Jalušič in sociolog dr. Rastko Močnik. foto: udeleženci skrajno desnega zborovanja v Charlottesvillu v Združenih državah Amerike avgusta 2017 (Anthony Crider / Wikimedia Commons)

Čekali smo srećne vesti, ali ih nismo dočekali – Srbija se, po drugi put uzastopno, vraća sa velikog turnira bez medalje. Ponovo su „Orlovi“ naleteli na minu u obliku reprezentacije Italije, i ponovo nisu umeli da je onesposobe pre nego što eksplodira. Za razliku od prošlog leta, sada su se makar držali malo duže...ali krajnji rezultat je isti. „Azuri“, predvođeni srčanim Đanmarkom Pocekom sa klupe, idu dalje, a naši momci se vraćaju za Beograd. Nije stvar tako loše krenula. Držala je Srbija rezultat u svojim rukama skoro dvadeset i pet minuta, i u navratima igrala dosta atraktivno i efikasno. Međutim, Italija je vrebala svoju šansu, i na kraju i uspela da je materijalizuje – slomili su nas šutevima za tri, a mi na to nismo imali pravi odgovor. Naravno, najviše će priče biti o ovome, i probaćemo da analiziramo šta je to pošlo kako ne treba za reprezentaciju Srbije (mnogo toga, da preciziramo, ali okej). Ali red je spomenuti i ostalih sedam četvrtfinalista, jer nadalje će se podkast baviti primarno njima! Prvog dana osmine finala viđeno je nekoliko baš zanimljivih utakmica. U „matineu“, Turci su imali Francuze, ali su na gotovo identičan način kao protiv Amerike 2019. ispustili sigurnu pobedu – u produžetku su, pomalo i očekivano, slavili izabranici Vensana Kolea...Belgija se solidno držala protiv Slovenaca i na kraju ipak izgubila, dok je Crna Gora posle nekih interesantnih sudijskih odluka ipak morala da prizna poraz i čestita Nemcima na prolazu dalje. Derbi meč gledali smo u večernjem terminu – Španci su dali sve od sebe i junački odigrali 45 minuta košarke, a njihov trud nije ostao nenagrađen, pa su u meču protiv Litvanije „spasili čast“ grupe A i po dvadeset i prvi (!) put zaredom ušli u osam najboljih starog kontinenta. Drugi dan videli smo jednu zabavnu statističku anomaliju – sva četiri pobednika postigla su po 94 poena, dok su gubitnici postigli tri puta po 86 – i samo je Češka „pokvarila“ prosek sa 88. Prvi meč doneo je odličnu, napetu košarku i trijumf Poljske nad Ukrajinom – odlični Poljaci, od strane mnogih (pa i nas) prežaljeni još u grupi, sada igraju četvrtfinale protiv Slovenije. Ispašće da je poverenje ukazano Mateušu Ponitki ipak bila prava odluka...Hrvati su birali Finsku i to je, ispostaviće se, bio loš izbor. Niko nije mogao da zaustavi moćnoga Laurija Markanena, i Finci će za plasman u polufinale igrati sa Špancima. Za kraj, ni Grčka, sada jedan od glavnih favorita, nije imala lak posao sa Česima. Odlično je selektor Ginzburg pripremio utakmicu, Janis nije briljirao u procentima, kao ni inače odlični Dorsi, ali „pojavili“ su se neki drugi momci pa je i za hrabre Čehe turnir završen. U četvrtfinalu, dakle, imamo parove Španija-Finska i Nemačka- Grčka u utorak, to jest Francuska-Italija i Slovenija-Poljska u sredu. A mi se vidimo u četvrtak da proćaskamo o tome. Sigurni smo da vas makar malo zanima...iako Srbije više nema na turniru.

Dobrodošli u najnoviju epizodu našeg podkasta gde smo razgovarali o Evrobasketu. Evrobasket se ove godine održava u Italiji, Nemačkoj, Gruziji i Češkoj od 1. do 18. septembra. Srbija igra grupnu fazu u Pragu protiv Češke, Holandije, Izraela, Finske i Poljske, a ukoliko prođe grupu seli se u Berlin. Što se ostalih tiče, biće zanimljivo gledati Grčku, Francusku, Sloveniju, Litvaniju, ali i zemlje koje mogu da iznenade poput Ukrajine, Nemačke, Hrvatske... U 170. epizodi su sa vama bili Stefan Nikolić, Petar Tadić i Igor Pavlović.

Slovenski košarkarji so v Celju odigrali drugo pripravljalno tekmo pred evropskim prvenstvom. Po uspehu z Nizozemci so bili tokrat nasproti Črnogorci, ki na evropski lestvici merijo višje od »tulipanov«. Slovenija je tudi to tekmo odigrala brez svojih najboljših igralcev. Poletna velika nagrada v smučarskih skokih se je z juga Poljske preselila pod Alpe, slovenske skakalke pa so še naprej vrh v ženskih skokih. Ta nedelja že lahko prinese nov naslov svetovnega prvaka v motokrosu za Tima Gajserja.

Ob letošnji 20-letnici podeljevanja najprestižnejših nagrad EU na področju dediščine, nagrade EUROPA NOSTRA, so nedavno v 5 kategorijah nagradili 30 dosežkov iz 18 evropskih držav, med njimi tudi projekt Silknow, pri katerem je sodelovala skupina z Odseka za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Stefan. 3-letni projekt je koordinirala Univerza v Valencii, Španija, v njem pa so sodelovali še humanisti od zgodovinarjev in muzealcev iz Francije, Italije in Poljske, skupaj s strokovnjaki za umetno inteligenco iz Nemčije in Slovenije. Šlo je za projekt EU iz naslova Obzorja 2020, v katerem so izdelali na umetni inteligenci zasnovan računalniški sistem za boljše razumevanje in predvsem ohranjanje evropske dediščine svile. Koristen bo za muzeje, izobraževanje, turizem, za kulturne in t.im. kreativne industrije. Nagrade bodo podelili na srečanju septembra v Pragi. Slovensko skupino je vodila vodja Odseka za umetno inteligenco prof.dr. Dunja Mladenić, ki je v pogovoru opisala idejo in izvedbo projekta Silknow. Povezave: europeanheritageawards.eu/winners/silknow/ silknow.eu FOTO: Dunja Mladenić v studiu Radia Slovenija VIR: Goran Tenze, Program Ars

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o cenzuri na RTVS in premierovem obisku Kijeva. Z javne televizije, vsaj do volitev, izginjajo nekatere oddaje, premier se je s kolegoma s Češke in Poljske podal v Kijev, vlada je po deregulaciji ponovno omejila cene bencina, je dogajanje v preteklem tednu povzel Delov komentator Ali Žerdin. Janez Markeš je poudaril, da državno televizijo plačujemo državljani, zato imamo pravico pričakovati profesionalno uredniško politiko. »Tarča je postala slovenski Kijev, ki je padel za potrebe volitev,« je pojasnil Markeš. Več na delo.si!

Ruska vojska razširja svojo invazijo v Ukrajini tudi na zahod države. Davišnji letalski napadi na vojaško bazo v neposredni bližini Poljske so zahtevali več deset žrtev. Kijev se medtem tudi s kopičenjem zalog hrane pripravlja na podobno blokado kot jo ruske sile izvajajo na Mariupolj. Danes poskušajo tja znova dostaviti humanitarno pomoč, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Na letalniku, ki je strmoglavil v Zagrebu, našli dele letalske bombe - Za neevropske turiste je vojna v Ukrajini vojna v Evropi - Pogačar znova kralj dveh mórij, Kranjec na Vitrancu tudi danes 10-ti

Predsednik Sjedinjenih Država Džo Bajden objavio nove oštre sankcije protiv Rusije u danu kada je Moskva krenula u invaziju na Ukrajinu; Sukobi na periferiji Kijeva dok snage ukrajinske vlade pokušavaju da povrate kontrolu nad aerodromom, a luka Marijupolj je pod teškom artiljerijom; Bivši visoki zvaničnik Stejt Depertmenta Danijel Frid, u intervjuu za Glas Amerike, uporedio rusku invaziju na Ukrajinu sa događajima iz Drugog svetskog rata i nacističkom okupacijom Poljske; Reakcije iz Beograda i Podgorice na početak rata u Ukrajini - osuda Rusije u Podgorici, dok se zvanični Beograd ne izjašnjava, ali analitičari prave paralelu sa pitanjem Kosova; Kakav će biti cena rata u Ukrajini za građane Rusije i šta o tome za Glas Amerike kažu Rusi koji žive uz granicu sa istočnom Ukrajinom?

Ko je pri sedemnajstih, sredi ravninske Poljske, v kateri je živela, po naključju odkrila skalno plezanje, je vedela, da bo to njena pot, ki ji bo omogočila prepotovati svet. Na njej je spoznala ljubezen svojega življenja, Davida, in gore, v katerih je našla veliko še ne povedanih zgodb in o njih posnela dokumentarne filme. V večkrat nagrajenem filmu Stena senc je v ospredje postavila življenje Šerp, ki na najvišje vrhove sveta varno spravijo tudi alpinistično popolnoma neizkušene ljudi.

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič. Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke.Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko tam še pišejo olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi. Komentiramo, kakšen pečat je igram dala pandemija, napovedujemo pa tudi rahljanje protikoronskih ukrepov doma in ob odhodu v tujino, ki ga med počitnicami načrtuje veliko Slovencev. S strokovnjaki ocenjujemo posledice zavrnitve Madžarske in Poljske na Sodišču Evropske unije glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako popandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Sindikati zdravstva in socialnega varstva so na prvi celodnevni stavki napovedali, da ne bodo odnehali in da si bodo še naprej prizadevali za višje plače in boljše delovne razmere. Stavka 50 tisoč zaposlenih iz številnih poklicev, ki so bili v pogajanjih doslej prezrti. Zahtevajo takojšnje sprejetje standardov in normativov ter višje izhodiščne plačne razrede za vse. Drugi poudarki oddaje: - Potrjeno 4,4-odstotno zvišanje pokojnin za vse prejemnike. - Zveza Nato v pričakovanju konkretnejših dokazov o umikanju ruske vojske od meje z Ukrajino. - Zavrnitev tožb Poljske in Madžarske na Sodišču Unije zelena luč Evropski komisiji za finančno kaznovanje članic, ki kršijo načela pravne države.

Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o sodbi sodišča EU. Sodišče EU v Luksemburgu je pred nekaj urami objavilo prelomno sodbo glede tožbe Madžarske in Poljske, ki se nista strinjali z idejo, da bi bila pomoč za okrevanje državam po pandemiji vezana na spoštovanje vladavine prava. Luksemburški sodniki so ugotovili, da je tožba neutemeljena, je povzel Delov komentator Ali Žerdin. Več na delo.si!

Vlada je sprejela dva odloka za preprečevanje in obvladovanje okužb, ki bosta začela veljati že jutri. Prvi omejuje število strank v prodajalnah. Trgovinska zbornica zato opozarja na izgubo dohodkov in želi njihovo povrnitev od države. Drugi ukrep pa določa, da se bodo karanteni po visoko tveganem stiku izognili le tisti, ki so cepljeni s poživitvenim odmerkom. Druge teme: - Med čakanjem na osmi odmerek prijeli moškega, ki se je petkrat cepil namesto drugih - Državni zbor potrdil spremembe sestave vrtčevskih in šolskih svetov - Spori Madžarske in Poljske z Evropsko komisijo se nadaljujejo

V 18. vzporedniku se odpravljamo na trenutno največje evropsko krizno žarišče - migrantsko pot, ki iz Belorusije prek Poljske vodi proti osrednji Evropi. Pot beguncev iz Sirije, Iraka in Jemna, ki ob podpori beloruskega režima skušajo vstopiti v Evropsko unijo, je spremljala tudi naša dopisnica Polona Fijavž. Z njo razmišljamo o usodah ljudi, ki so v mrzlem vremenu in težkih razmerah ujeti v gozdovih ob mejah, o odzivih prebivalcev na teh območjih ter o odzivih državnih in evropskih oblasti. Ob tem pogledamo še v Nemčijo, kjer se spopadajo z najvišjimi številkami okužb do zdaj in hkrati spremljajo še pogajanja pred nastankom nove vlade.

Napetosti na poljsko-beloruski meji so v ospredje znova postavile vprašanje varovanja meja Evropske unije in prenovo skupne azilne in migrantske politike. Zdi se, da je Poljska prepuščena sama sebi. Kje je tu evropska mejna agencija Fronteks? So najmočnejše evropske države pripravljene ščititi zunanje meje unije, ali pa naj se s tem ukvarjajo le obmejne države schengenskega območja? Kaj najnovejši dogodki pomenijo za vstop Hrvaške v schengensko območje? Iz vrst skorajšnje nemške koalicijske partnerice je slišati, da njenega vstopa ne bodo dovolili, dokler Hrvaške ne bo bolj humano ravnala z begunci na svoji južni meji. O tem in še čem voditelj Marjan Vešligaj z dopisnico iz Zagreba Tanjo Borčić Bernard, posebno poročevalko s Poljske Polono Fijavž in sogovorniki Gostje: . - Peter Skerbiš iz sektorja mejne policije na generalni policijski upravi, - profesor Damir Josipovič, demografa z inštituta za narodnostna vprašanja, - profesor Vladimir Prebilič s katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede, tudi in župan obmejne občine Kočevje.

Kaj se bo zgodilo po obisku nizozemske evroposlanke glede vladavine prava ali svobode medijev pri nas? Ali lahko račnamo na dejansko izboljšanje ali bo oz. je šlo za nov korak v politični tekmi? Zakaj se mora Slovenija postaviti jasno za spoštovanje pravnega reda EU in razločevati med argumenti Poljske in Madžarske? Komentator piše tudi o tem, da mora SDS misliti na to, koga bodo izbirali za partnerja po pričakovani zmagi na volitvah.

Poljsko ustavno sodišče je 7. oktobra letos razsodilo, da je evropsko pravo podrejeno poljski ustavi. Pravno in politično kontroverzna odločitev poljskega ustavnega sodišča je povzročila mnogo reakcij tako v Evropi kot na Poljskem. Več tisoč Poljakov se je ob tej novici odpravilo na ulice večjih poljskih mest, kjer so z zastavami Poljske in Evropske unije v rokah protestirali proti odločitvi ustavnega sodišča.Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Rešitev glede vprašanja primarnosti evropskega prava je treba iskati skupaj s Poljsko in ne proti njej, je po koncu evropskega vrha v Bruslju dejal premier Janez Janša. Če so politično izbrani ustavni sodniki nelegitimni, kot v resoluciji Poljski očita Evropski parlament, pa imamo po Janševih besedah veliko težavo z legitimnostjo ustavnega sodišča tudi v Sloveniji. Druge teme: - Slovenija Natu namesto dveh obljublja eno srednjo bojno bataljonsko skupino, ladjo Triglav in transprotno letalo - Inšpektorji konec tedna v poostren nadzor izvajanja pogojev PCT - Marjanca Mihelič za prevod zbirke kratke proze Svet gre naprej prejela Sovretovo nagrado

Težavna razprava o Poljski, ki nacionalno pravo povzdiguje nad evropsko, pandemija Covida-19 in visoke cene energentov so zaznamovale prvi dan srečanja evropskih voditeljev v Bruslju. Mnenja niso deljena le glede Poljske, tudi razprava o ukrepih proti višanju cen energije predvsem na področju dolgoročnih rešitev ni prinesla enotnosti. V Bruslju pa so danes zbrani tudi obrambni ministrti članic zveze Nato. Druge teme: - Stoltenberg: Misija v Afganistanu ni bila zaman - Slovenija bo več kot 600 tisoč odmerkov cepiva Janssen donirala afriškim državam - Nogometaši Mure izgubili proti Rennesu z 1:2

Od vrha Evropske unije, ki se je začel popoldne v Bruslju, se pričakuje odziv na nedavno sodbo poljskega ustavnega sodišča, ki spodkopava načelo primarnosti evropskega prava. Kaj bo na koncu prinesla težavna večerna razprava, je težko napovedati. V ospredju je bila na začetku energetska kriza. Večjih nesoglasij o tem, kako ukrepati kratkoročno, ni. V oddaji tudi o teh temah: - Predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi se po prvem branju obeta podpora - Srečanje Pahorja in Matarelle na goriški meji polno simbolike - Z živo verigo selili knjige iz Mariborske knjižnice, ki se ji vendarle obetajo lepši časi

Novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitri Muratov iz Rusije sta letošnja Nobelova nagrajenca za mir. Ob njunih izjemnih prizadevanjih za varovanje svobode izražanja Nobelov odbor poudarja, da sta predstavnika vseh novinarjev, ki se bojujejo za to svobodo v svetu, v katerem se demokracija in svoboda tiska soočata z vse večjimi pritiski. Druge teme: - Vlada načrtno uničenje hrbtenico slovenskega novinarstva, opozarjajo pobudniki izredne seje o zaostrenem finančnem položaju Slovenske tiskovne agencije. Ta že 281 dni od vlade ni prejela denarja za opravljeno javno službo. Ogrožena so delovna mesta približno 100 zaposlenih. - Po neuradnih informacijah posvetovalna skupina za cepljenje daje prednost mRNA-cepivom. Odločitev naj bi sporočili prihodnji teden. - Poljski premier Morawiecki pohvalil odločitev ustavnega sodišča, da ima poljska ustava prednost pred evropsko zakonodajo, a hkrati zagotovil, da je mesto Poljske med članicami Unije. Bruselj medtem sporoča, da odločitev ne bo brez posledic.

Dobitnika Nobelove nagrade za mir sta letos filipinska novinarka Maria Ressa in ruski novinar Dmitrij Muratov za njuna prizadevanja za varovanje svobode izražanja v njunih državah. Ressa s svojim medijskim podjetjem posebej opozarja na sporne poteze filipinskega predsednika države Rodriga Duterteja pri razbitju mamilarskih združb, Muratov pa se že več desetletij bojuje za svobodo govora v Rusiji. Tu so še drugi poudarki oddaje: - Posvetovalna skupina za cepljenje naj bi predlagala prednostno uporabo cepiv mRNA pred vektorskimi - Vrhovno državno tožilstvo skrbi, ker vlada ne bo upoštevala sodbe sodišča glede kandidatov za delegirana tožilca - Ursula von der Leyen globoko zaskrbljena nad stališčem Poljske v zvezi s primarnostjo prava

Društveno samoorganizovanje često je odgovor građana na određenu krizu, kao što je na primer pandemija. Ali da li je pandemija zaista povećala želju za aktivizmom, ili je njen uticaj potpuno drugačiji? U 70. epizodi podkasta Reaguj! pokušaćemo da otkrijemo upravo to. Svet „Global Protest Tracker“ objavio je da je stanovništvo iz čak 31 zemlje u svetu protestvovalo i marširalo ulicama protiv Kovid mera koje su im ograničavale lična prava i slobodu. Njihova procena je da je oko 90 000 ljudi u svetu izašlo na ulice, širom Amerike, Engleske, Rusije, Nemačke i drugih velikih zemalja. Najveći protest protiv rasizma u Sjedinjenim Američkim Državama desio se prošle godine u maju. Bio je to „Black Lives Matter“, koji se iz Minesote ubrzo raširio i po svetu. Nakon što je policajac ubio Afroamerikanca Džordža Flojda, masovni protesti raširili su se u preko 200 gradova širom zemlje, uprkos vanrednim merama koje su važile u ovoj državi. Godinu dana nakon incidenta, pokrenute su reforme u pravosuđu i policiji. Pored raznih nemira koje su obeležile 2020. godinu, Poljska se u oktobru susrela sa još jednim koji je okupio novu grupu aktivista. Ustavni sud ukinuo je pravo na abortus, nakon čega su demonstranti blokirali puteve širom Poljske. Iako bojkot protiv zabrane abortusa u ovoj državi ima dugu tradiciju, ovi protesti po masovnosti i trajanju premašili su sve do sada. Ova odluka nazvana je „ratom protiv žena“, ali građanski aktivizam nije uspeo da spreči zakon koji je ipak stupio na snagu u januaru ove godine. Pre tri godine, tada petnaestogodišnja Greta Tumberg u Švedkoj je započela talas protesta koji stoje pod zajedničkim nazivom: Školski štrajk za klimu. Svakog petka u većim gradovima sveta, uglavnom mladi, umesto u školu, odlaze u marš ispred važnijih institucija, tražeći brža rešenja za klimatske promene. Srbija Trećeg jula 2020. studenti su se našli na ulici. Naime, vlast je odlučila da zatvori studentske domove da bi sprečila širenje pandemije. Oni su tražili ponovno otvaranje domova, kao i dodatni ispitni rok za one koji su preležali koronu. Sedmog jula protest je eskalirao u velike nerede. Još jedan od primera aktivizma u Srbiji jeste i protest za vodu u Zrenjaninu, gradu koji već 17 godina nema pristup pijaćoj vodi. Jedan od osnivača udruženja Zrenjaninska akcija Bekim Rukeci smatra da je pandemija jedan od razloga zašto su se ljudi baš sada, posle toliko godina, napokon pobunili. Kako kaže, pandemija je podigla svest o problemima koji se nalaze svuda oko nas. “Ljudi su bili zatvoreni, razmišljaju, nisu bili u nekoj jurnjavi, imali su vremena da se posvete sebi i porodici i nekim problemima koji ih tište, i da je tu negde sazrela i ideja da neke stvari sad mogu da se urade. Sad imamo vremena - sad možemo. Definitivno mislim da pandemija jeste podigla neku svest, ne samo o ekologiji, nego i o ljudskim pravima uopušteno”, kaže Rukeci. Sa druge strane, aktivistkinja,novinarka i jedna od organizatorki Autonomnog festivala žena Milica Kravić Aksamit smatra da nas je epidemiološka situacija ipak navela da budemo pasivniji. “Mislim da je uticala na pasivnost društva globalno, a za srpsko društvo je teško reći šta nas je učinilo pasivnim. Mislim da je to čitav splet okolnosti i niz godina. Mislim da smo užasno pasivni i da je korona uticala na to da u aktivističkom smislu budemo još manje zainteresovani za promene. Da li smo izgubili nadu ili smo promenili sada prioritete... Mislim da jeste oslabilo aktivističku scenu, nekako je obesmislilo, ali opet nekako mislim da su to trenutni utisci. Ako ikad pobedimo koronu i normalizujemo epidemiološki situaciju, ta neka stara normalnost, mislim da će se polje borbe pojačati. A možda ćemo samo morati da se namestimo na nove uslove, kada njih normalizujemo, opet se nadam da ćemo naći nadu i snagu za neku borbu”, kaže Kravić Aksamit i dodaje da kao što nam je obaveza da plaćamo račune, tako je i obaveza da budemo građanski osvešćeni. “Kada to kažem, mislim da moramo da budemo i da smo dužni da podižemo glas na određene nepravde, jer se ništa ne dešava našim pukim posmatranjem, zatvaranjem u kuće i zabavljanjem sa prijateljenima. Sve je to lepo i treba da se zabavljamo, ali smo istovremeno dužni i da se borimo za bolje sutra i nama i svih ljudi oko nas i ljudi koji tek treba da dođu. Meni je to neodvojivo od reči građanin. Čovek je ujedno i poslušno i neposlušno biće. Mora da bude ujedno i borac i borkinja, samo se tako društvo menja na bolje. Ne postoji drugi način. Sedenjem kod kuće i mirenjem sa svim što se dešava”, ističe Kravić Aksamit. Socijalna psihološkinja Bojana Bodroža kaže da ne misli da je pandemija direktno uticala na povećanu ili smanjenu spremnost građana na aktivizam. Ona objašnjava da ljudi preduzimaju aktivističke akcije onda kada osećaju da su njihova prava ugrožena ili je nešto urađeno na nepravedan način. “Pandemija je možda podstakla aktivizam kod onih stvari koje su direktno povezane sa pandemijom, ali nije imala nikakve veze sa aktivizmom u onim slučajevima kada to nije povezano sa pandemijom. Izuzetak je eventualno možda onaj prvi početni period pandemije kada smo svi bili onako prilično u stanju neizvesnosti i nismo puno znali o samom virusu i slično, kada su ljudi zapravo, taj prvi period kad smo bili zatvoreni, kada ljudi nisu preduzeli akcije, iako su osećali da su ugroženi, jer opet sa druge strane nismo znali koje su opasnosti usled pandemije i virusa. Dakle, u tom periodu možda su postojale neke stvari zbog kojih su ljudi bili nezadovoljni, ali nisu ništa preduzimali sa druge strane, iz straha od pandemije. Ali, nakon što se ta situacija donekle relaksirala, videli smo da su onda već počeli da se organizuju događaji na kojima se manje ili više vodilo računa o tim nekim preventivnim merama”, zaključuje Bodroža. Na podkastu rade: Sanja Đorđević, Nemanja Stevanović, Sanja Kosović, Irena Čučković i Iva Gajić.

Talibani po 20. letih znova prevzemajo oblast v Afganistanu. Predsednik Ašraf Gani naj bi se zatekel v Uzbekistan. Množice ljudi skušajo prek letališča v Kabulu zapustiti državo, med njimi preostalo osebje ameriškega veleposlaništva. Talibani so sporočili, da želijo pred oblikovanjem svoje vlade umik vseh tujih sil iz Afganistana. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Bruselj do danes pričakuje odgovor Poljske, kako bo popravila sistem disciplinskih postopkov proti sodnikom - Na javnih kulturnih prireditvah po državi od danes spet obvezna zaščitna maska - Le še danes je mogoče oddati vlogo za študentske domove - Današnji 8-kilometrski ciljni vzpon na Vuelti bo zožil krog favoritov za končno zmago

Čeprav je četrto mesto slovenske košarkarske reprezentance na olimpijskih igrah zgodovinski uspeh - to je bila pravzaprav že sama uvrstitev nanje - tako med našimi košarkarji kot športnimi navdušenci doma vlada razočaranje, ker je ostala brez bronaste kolajne. Preostali poudarki oddaje: - Korak nazaj Poljske pri pravosodni reformi za umiritev spora z Evropsko unijo - Nekdanji italijanski premier Conte prevzel vodenje Gibanja petih zvezd - Skrbi vzbuja širjenje koronavirusne različice delta tudi v Rusiji

V portoroškem Avditoriju bo drevi slovesnost ob 30.obletnici državnosti, ki so jo skupaj pripravile vse štiri občine slovenske Istre. Dogodek bo zaznamovala premierna postavitev Krsta pri Savici, ki jo pripravlja Gledališče Koper. Z njo se začenja tudi nova sezona Primorskega poletnega festivala. V Mariboru kulturno dogajanje bogati Festival Lent, ki vse od svoje prve izvedbe v začetku devetdesetih let  prejšnjega stoletja del programa posveča klasični glasbi. V zadnjih letih se je tako uveljavil Salon glasbenih  umetnikov, ki se začenja jutri zvečer v mariborski dvorani Union. V studiu 26 Radia Slovenija bo ob 20h nastopil mednarodni kvartet saksofonistk Roya, ki ga sestavljajo glasbenice iz Slovenije, Hrvaške in Poljske. Koncert bomo neposredno prenašali na valovih programa Ars.

Možnost cepljenja za vse prebivalce predstavlja prelomnico, pravi Roman Jerala s Kemijskega inštituta in pojasnjuje, da je do zdaj primanjkovalo cepiv, odslej pa bo predvsem treba zagotoviti dovoljšen interes za cepljenje. Ob okrnjenih dobavah cepiva AstraZenece pa so odveč skrbi, da cepljeni ne bi dobili drugega odmerka. V oddaji tudi o tem: - Slovenija se približuje rumeni fazi, v tej luči od danes veljajo razrahljani ukrepi na področju gostinstva in turizma. - V ospredju srečanja evropskih zunanjih ministrov bo širjenje Unije na zahodni Balkan, kjer so pogajanja še vedno na mrtvi točki. - Policisti na južni meji so dobili okrepitve, odslej jim pomaga 21 kolegov iz Estonije, Latvije in Poljske.

Epidemična slika v državi se izboljšuje, pada tudi število hospitaliziranih.Minister Poklukar po cepljenju: Cepivo je najboljše orožje zoper epidemijo.V sklopu obveznega zdravstvenega zavarovanja na voljo več pripomočkov in storitev.Davčna reforma ljudem prinaša višje neto dohodke ob istih bruto plačah.Kovšca: Zapiranje premogovnika Velenje še ne bi smelo pomeniti zapiranje rudnika!Katoliški tednik Družina zakoral v 70. obletnico izhajanja.Ustavno sodišče: Nedeljsko zaprtje trgovin ni v neskladju z ustavo.Na meji s Hrvaško prihodnji teden policisti iz Estonije, Litve in Poljske.ŠPORT: Hokejiste Jesenic le še ena zmaga loči od naslova državnih prvakov.VREME: Popoldne še padavine, prihodnji dnevi bodo lepši.

Zdravstveni minister Janez Poklukar je izrazil zadovoljstvo z odzivom na naročanje na cepljenje proti covidu prek portala zVem. Ob tem je vnovič pozval k odločitvi za cepljenje. Še nekaj drugih poudarkov: Tisti, ki želijo razrešiti predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, so onemogočili glasovanje o tem prihodnji teden. Slovenskim policistom bo mejo s Hrvaško pomagalo varovati 21 kolegov iz Estonije, Litve in Poljske. Nedeljsko zaprtje trgovin ni v neskladju z ustavo, so odločili ustavni sodniki.

Iz Bruslja prihaja informacija, da Slovenija ne bo sodelovala pri solidarnostnem mehanizmu za razdelitev cepiva proti covidu-19. Večina držav članic Evropske unije se je sicer odločila, da bodo nekaj svojega cepiva odstopile državam, ki pri cepljenju najbolj zaostajajo. Še nekaj poudarkov: - Zaprtje javnega življenja še posebej težavno za starše vrtčevskih otrok. - Ukom vnovič zavrnil zahtevek STA za izplačilo nadomestila za javno službo. - Voditelji Madžarske, Poljske in Italije o oblikovanju nove politične skupine v Evropskem parlamentu.

Što stoji iza spora Poljske s Bruxellesom oko višegodišnjeg proračuna EU-a? Zašto Europski parlament kritizira poljske vlasti? Je li u Poljskoj na vlasti radikalna desnica? Kakvu politiku vodi vladajuća stranka Pravo i Pravda? Je li Poljska najkatoličkija država Europe? Kakvi su hrvatsko-poljski odnosi? O ovim i drugim pitanjima u 29. epizodi podcasta Geopolitički objektiv razgovarao sam s Ivanom Perkovićem.

Voditelji Evropske unije so sinoči na virtualnem vrhu menda le 15 minut namenili razpravi o madžarski in poljski blokadi ključnih delov več kot tisoč 800 milijard evrov vrednega evropskega svežnja za odpravo posledic pandemije. Preboja ni bilo, nemško predsedstvo bo zdaj nadaljevalo pogajanja. Težava pa je v tem, da se s sprejemanjem svežnja mudi, saj denar potrebujejo vse države. Ostale teme: - Janša: Z zaprtjem vrtcev in šol smo zamudili; pri vnovičnem odprtju bodo potrebne omejitve - Začenja se kongres Desusa; poslanska skupina upa na vrnitev Erjavca - Tradicionalni slovenski zajtrk v vrtcih in šolah odpade, ne pa tudi sporočilo dneva - Na Poljskem uvod v novo sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih

Premier Janez Janša bo s kanclerko Angelo Merkel predvidoma še danes iskal rešitev za zastoj pri sprejemanju evropskega svežnja za boj proti pandemiji, ki sta ga povzročili Madžarska in Poljska. Dogovor glede mehanizma vladavine prava, ki moti ti državi in ju je problematiziral tudi Janša, Merklova sicer označuje za zelo dober in uravnotežen. V oddaji še: - Naložbe v vojsko bodo kljub potrditvi še malo počakale - Delo na domu ima prednosti, a skriva tudi številne pasti - Dan otrok v znamenju poslabšanja njihovega položaja - Judoistka Leškijeva do boja za evropski bron prek Trstenjakove

Sogovorniki tokratnega pogovora #Opozicija so se pogovarjali o pismu predsednika vlade Janeza Janše, ki ga je poslal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu v Bruselj, v katerem slovenski premier omenja domnevno ukradene volitve leta 2014, napada nekatere medije in nasprotnike, zagovarja stališče Madžarske in Poljske glede nasprotovanja pogojevanju pomoči z vladavino prava ter piše o grožnjah islama in novih odhodih iz EU. V pogovoru, ki ga je vodila mednarodna sekretarka SD Neva Grašič, so sodelovali: dr. Milan Brglez, evropski poslanec SD/S&D in predsednik Konference SD, Andreja Katič podpredsednica SD in nekdanja ministrica za pravosodje in dr. Jernej Pikalo, podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport.

U tridesetoj petoj epizodi u podkastu "Reaguj!" bavimo se pitanjem dostupnosti abortusa. Na ovo su nas potakla nedavna dešavanja u Poljskoj. Dok smo pripremali ovu emisiju, stotine hiljada žena protestuje na ulicama Poljske. Njihov bunt izazvan je nedavnom odlukom Ustavnog suda te zemlje o gotovo potpunoj zabrani abortusa. Na osnovu zahteva poslanika Prava i pravde, Ustavni sud sa sudijama izabranim iz redova vladajuće partije ocenio je da su jedina dva slučaja dopuštanja abortusa kada je trudnoća plod krivičnog dela, odnosno silovanja ili incesta i kada je ugrožen život ili zdravlja majke. Time je poništena odluka iz 1993. godine, kojom je, osim ova dva, Poljakinjama bio dozvoljen pobačaj i u situacijama kada prenatalni pregledi lekara otkriju teška oštećenja, deformitete ili oboljenja ploda. Kako piše Deutsche Welle, ova odluka samo je deo reforme pravosuđa koju EU već odavno vidi kao potkopavanje demokratije u Poljskoj. Isti portal navodi da su poremećaji fetusa do sada bili razlog za većinu od oko hiljadu legalnih abortusa godišnje u Poljskoj. Nevladine organizacije govore o najmenje 100 000 nelegalnih abortusa koji se godišnje obave u ovoj zemlji. Da bismo imali jasniju sliku ne samo o tome šta se dešava u Poljskoj, jer to možemo pratiti u vestima, već koliko je to značajno za žene u ovoj državi, a i širom sveta tražili smo odgovor upravo u Poljskoj. Dorota Wanat iz Vroclava podržava proteste. Podržavala ih je još otkako je ova borba krenula u 2016. godini, ali nije mislila da će se išta od ovoga ostvariti. “Pre nego što je Tribunal doneo odluku ja sam prosto malo dremala, pa sam se probudila kao nekom novom svetu. Mislim da je moja prva emocija bila šok. Znam ko je na vlasti u Poljskoj ali ipak nisam očekivala da će doći do takve situacije i sećam se da sam pregledala vremensku liniju na Fejsu i nisam verovala u to što vidim. Znači bila sam uverena da naslove koje čitam to neka vrsta klikbejta, ništa više”. Kakve su tendencije u Srbiji? Na pitanje da li se inicijativa slična onoj u Poljskoj može pokrenuti i u Srbiji u narednom periodu, Milena Vasić iz YUCOMa kaže da glavni problem leži u apatičnosti našeg Ustavnog suda koju je pokazao tokom vanrednog stanja. “Nažalost kod nas takođe postoji opasnost da se ovako nešto desi. Zato je taj put kojim su išli Poljaci prilikom ukidanja prava na abortus izuzetno opasan glednao iz ugla naseg prava. Jer, imali smo situaciju za vreme vanrednog stanja, kada su brojne inicijative bile podnete za ispitivanje ustavnosti akata izvršne vlasti. Ustavni sud gotovo uopšte nije radio, a kada je počeo da radi kada je ukinuto vanredno stanje, on je potvrdio sve odluke izvšrne vlasti, odbacujući inicijative za ocenu ustavnosti. Što nam govori da, baš u vreme vanrednog stanja, kada je ustavni sud morao da bude čuvar građana od izvršne vlasti, on je tada sve vreme spavao”. U kontekstu religije Sa druge strane, kada je reč o uticaju crkve na donošenje zakona poput onog u Poljskoj, teolog Ivica Živković ističe da stavovi velikog broja glasnijih hrišćana i osuda činova abortusa ne govori mnogo o samoj religijskoj zajednici kojoj pripadaju oni koji iznose takve stavove, već govori o njima samima. “Ja kao hrišćanin dođem i izreknem stav da je to greh. Šta sam ja to učinio? Na osnovi čega sam izrekao stav – i da li sam saslušao tu konkretnu osobu. Da li ja to sada posmatram kao pitanje masa, kao neko objektivno pitanje koje se vrlo lako izriče kao ideološki i politički stav. To onda govori o meni samom, tu se otvaraju druga pitanja, pitanja mog ophođenja prema ljudskim bićima, naročito prema ranjivim ljudskim bićima u toj kategoriji gde im je potrebno nešto drugo, a ne kategorička izjava da li je to greh ili da li je to sa moje strane odobreno, već im je potrebno da budu saslušane i bude im pružena podrška. Ta podrška je nešto što se očekuje od nas hrišćana – očekuje se razumevanje, pristup ljubavi, pristup uvažavanja ljudskog biće, pa tek onda možemo da govorimo o abortusu. Šta sve ja kao hrišćanin moram da ispunim pre nego što se izjasnim o svom stavu? Ako kažem da je zabranjeno – siguran sam da mi budu postavljena mnoga pitanja na koja neću imati odgovor.” Saradnici emisije: Irena Čučković, Iva Gajić, Nemanja Stevanović, Sanja Đorđević, Aleksandra Bučko Pratite nas i na mrežama Facebook, Twitter, Instagram i platformi podcast.rs.

Slobodan Spasović je osnivač i generalni direktor kompanije Cini, koju je još 1977. godine pokrenuo kao zanatsku radionicu za pružanje usluga u galvanotehnici. Proizvodni portfolio kompanije danas obuhvata bimetalne radijatore, radijatore za kupatilo/sušače peškira, električne radijatore, električne grejače za radijatore i sušače peškira, a svoje proizvode izvoze na tržišta Švedske, Danske, Nemačke, Velike Britanije, Poljske, Češke, Italije, Švajcarske, Grčke, Bugarske, Rusije, Ukrajine, Kazahstana i zemalja u okruženju. Proizvodi su originalni i u potpunosti razvijeni unutar kompanije CINI, a sam Slobodan ima 13 registrovanih patenata. Jedno od mnogobrojnih priznanja koje se izdvaja iz istorije kompanije je Ginisov rekord za „Najveći radijator na svetu”, koji je napravljen u sklopu obeležavanja 30 godina postojanja kompanije, a koji je bio dimenzije 6x6 metara, povezan sa svom potrebnom opremom kako bi bio u funkciji grejanja. Kako je izgledalo pokrenuti privatnu radnju krajem sedamdesetih u uslovima kada je bilo maksimalno dozvoljeno da kao privatnik imate 40 m2 prostora i 5 radnika i kada su ljudi govorili za njegovu majku "Jadna Anđa, školovala sina, a on otišao u privatnike", kako je uspevao da i pored državnih ograničenja ima rast u tom periodu, kako je bilo poslovati u vreme inflacije, ratova, sankcija i bombardovanja u toku devedesetih, kako su projom testirali kvalitet proizvoda, kako izgleda proces tranzicije sa dvoje dece koje ima, koji su izazovi koje tranzicija donosi i još mnogo neverovatnih priča, mudrosti i iskustava od čoveka koji ima 43 godine u preduzetništvu, Slobodana Spasovića.

Vratili smo se, a i ponovo radi bioskop, doduše ne baš punom parom kao što smo se nadali, pa sa vama delimo naše impresije u vezi sa njihovom neizvesnom budućnošću. Pričamo o Marijani Kiz, irskoj spisateljici i njenoj neverovatnoj vezi sa Jagodinom. Ima tu još priče o veoma važnim i lošim vestima iz Poljske, ali i dobrim iz Rima. Sve završavamo uz jednu Emili iz Pariza i muke njenog oca u Majamiju. Nadamo se da će vam se epizoda dopasti i radujemo se vašim komentarima. Slušamo se ponovo za dve nedelje.

Esther Jerina se je v drugem letniku srednje šole z družino preselila v Bydgoszcz, razvijajoče se mesto na severu Poljske, kjer po njenih besedah niso preveč naklonjeni tujcem.

Nogometaš Matej Palčič se je v letošnji sezoni vrnil v Koper. 27-letni nogometaš iz Škofij ima za seboj igralske izkušnje iz Poljske in Moldavije, po odhodu iz Kopra pa je najprej zaigral za Maribor. Dobre nogometne predstave so Palčiču prinesle tudi reprezentančni status. Po igranju za praktično vse starostne kategorije reprezentance je pred tremi leti zaigral tudi za člansko selekcijo. Zaenkrat edini nastop je zabeležil ob domači zmagi z Malto. O njegovih začetkih, izkušnjah s tujino in pričakovanji v nogometni prihodnosti se bo s Palčičem pogovarjal Primož Čepar.

Rodila se je v Gdansku na Poljskem, je bila odgovor na komunistično diktaturo in njeno nezmožnost dialoga. To solidarnost sta spremljali ljubezen in molitev Janeza Pavla II., zato je lahko podrla Berlinski zid pripeljala do propada komunizma. O tem sta z nami razmišljala nadškof Anton Stres in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle. Ob Poljski sta spregovorila tudi o Sloveniji ter o tem, da sta obe državi šele sredi poti.

Opsajd u mom srcu. Opet vanredno, i opet vruće glave.Bosna i Hercegovina je povela pa stala, rekla bi novinarska fraza. A šta se ustvari desilo u porazu od Poljske 2-1? I koliko je on zapravo očekivan? Šta je pozitivno što smo vidjeli u ovoj drugoj utakmici Lige nacija, a šta negativno? Ko su bili najbolji, a ko najlošiji pojedinci? I šta je zapravo selektor Bajević htio? Jesmo li igrali 4-3-3 ili 4-2-3-1? Ili 4-6-0? I šta to priča Elvir Baljić? O svemu na brzinu i odmah nakon utakmice BiH - Poljska. Opsajd, blic. See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

Delova komentatorja razpravljata o tem, da je Slovenija vse bolj del višegrajske skupine in se odmika od zahodne Evrope. Blejski strateški forum je bil še en zelo jasen indic, kam se Slovenija pod novo vlado nagiba. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš menita, da je Slovenija vse bolj del višegrajske skupine in se vse dlje odmika od zahodne Evrope. Še en korak v to smer bi bila ugoditev pozivu Poljske, da se ji Slovenija pridruži pri odstopu od Istanbulske konvencije. Istanbulska konvencija govori o preprečevanju nasilja nad ženskami in v družinah ter predlaga tehnične ukrepe kako ga zmanjšati. Poljska bi se pod novo skrajno desno vlado iz te konvencije rada izvzela. Ostale države višegrajske skupine so to konvencijo podpisale, ne pa tudi ratificirale, kar pomeni, da ni zavezujoča za državo. Slovenijo je konvencija ratificirala 2015, je povzel Ali Žerdin. Markeš in Žerdin se strinjata, da je Istanbulska konvencija logično nadaljevanje temeljnih človekovih pravic in menita, da se je potrebno zavzeti za nenasilje ter osnovne pravice in svoboščine. »Delitve vej oblasti in osebne svoboščine doslej v Sloveniji niso bile vprašljive, sedaj pa postajajo,« je poudaril Markeš. »Govorimo o civilizacijski normi in pridobitvi, ki je v Evropi samoumevna,« dodaja.

Opsajd k'o nekad. Izgleda da je COVID-19 pokucao i na vrata Opsajdovog studija. A pošto je zdravlje naših slušalaca na prvom mjestu, mi smo odlučili ovo izdanje podcasta odraditi s ugašenim kamerama. Opreza nikad dosta, ne želimo širiti virus!A nije da nismo imali o čemu pričati. Duško Bajević je objavio spisak igrača na koje računa protiv Poljske i Italije, pričali smo i o trijumfu Borca u derbiju sa Zrinjskim, pokušali dokučiti da li je posao Mladena Žižovića ugrožen, pričali smo i o Željinom nastavku pobjedničke serije, Slobodinom otporu, pričali smo i pobjedama Tuzle i Veleža, ali i činjenici da opet nismo mogli nikako gledati te utakmice. Opsajd, XXXVIII (mislimo, nismo brojali). See acast.com/privacy for privacy and opt-out information.

Natalia Zielinska je došla iz Poljske, inače poznate kao jedne od zemalja koje su najbolje koristile pogodnosti EU oko fondova i financiranja, i jedno od prvih iskustva u Hrvatskoj joj je bila kao pripravnik u Ministarstvu regionalnog razvoja i EU fondova, a nekoliko godina kasnije odlučila je tu i ostati i zasnovati obitelj. S ogromnim iskustvom u ovom području je pokrenula firmu Euro Grant Konzalting u kojoj savjetuje i priprema projekte za EU fondove no isto tako daje podršku u poslovnim aktivnostima i pri provedbi projekata. I dalje je iznenađuju brojne prepreke koje država stavlja pred poduzetnike, ali i oveći manjak proaktivnosti samih poduzetnika u rješavanju vlastitih problema, te je aktivna sudionica u Udruzi Glas Poduzetnika, gdje se trudi poticati i ojačati sudjelovanje drugih poduzetnika. Razgovarali smo o tome kako je došla u Hrvatsku, koji su najčešći problemi na koje nailazi, te što napraviti da bi optimalno pripremili projekt za javljanje na EU fondove. PREPORUKE ZA LAKŠE I UGODNIJE SLUŠANJE PODCASTA Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda

Slovenija v družbi iliberalnih demokracij »To je vodikova bomba na slovensko demokracijo. Gre za izredno nevarno pozicijo,« pravi Janez Markeš. Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta govorila o maratonskih pogajanjih o evropskem proračunu. »Zdi se mi, da se je Slovenija geostrateško premaknila v konvoj, ki ima oznako višegrajska skupina. Slovenija je postala zaveznica iliberalnih demokracij, Poljske in Madžarske,« pravi Žerdin. »To je vodikova bomba na slovensko demokracijo. Gre za izredno nevarno pozicijo. Na ravni parlamenta bi morali ukrepati,« dodaja Markeš. »Vladavina prava je jedrna vrednota Evrope. Temu sta se uprli dve državi z demokracijo, ki ne priznavata ločenosti vej oblasti in imata celo kontradiktorne zahteve. Poljska zahteva, da se mediji vrnejo v poljsko lastništvo, medtem ko Madžarska s svojim lastništvom vdira v Slovenijo,« pravi Markeš.

Ko so po enoletnem premoru, ki mu je botroval spolni in finančni škandal, ki je pretresel njihovo institucijo, člani švedske akademije, telesa, ki izbira prejemnika Nobelove nagrade za književnost, 10. oktobra letos naposled razglasili nagrajenko za leto 2018, se ni nihče posebej čudil ali razburjal. Kar je, če pomislimo na žolčne odzive, ki zadnja leta pogosto spremljajo odločitev, komu naj pripade najprestižnejša literarna nagrada na svetu, skorajda že presenetljivo. Prestižno priznanje je tokrat očitno šlo v prave roke; prejela ga je svetovno priznana poljska pisateljica, Olga Tokarczuk. Ko pregledujemo njen zdaj ovenčani opus – pet romanov Olge Tokarczuk je v zadnjem desetletju in pol že bilo prevedenih v slovenščino, umetnica pa je leta 2013 prejela tudi našo vilenico –, nikakor ne moremo mimo Jakobovih bukev. Gre za obširen zgodovinski roman, ki ga je pisateljica umestila v 18. stoletje. In čeprav imamo tu opravka z monumentalno fresko o življenju v vzhodni Srednji Evropi pred poltretjim stoletjem, ki se suvereno giblje med različnimi deželami, verami in družbenimi razredi, samo jedro romana predstavlja pripoved o Jakobu Franku in njegovih frankistih – članih skrivnostne, ezoterične in danes večidel pozabljene odpadniške judovske ločine, ki je večidel delovala na vzhodu tedanje Poljske. Prav Jakobovim bukvam smo se posvetili tudi v tokratnem Sobotnem branju in preverjali, zakaj je ta knjiga v očeh svojih bralk in bralcev navsezadnje obveljala za roman, s katerim je Olga Tokarczuk prevetrila oziroma pomladila zvrst zgodovinskega romana. Tako smo v pogovoru z Jano Unuk, ki je delo pred dvema letoma mojstrsko prevedla za založbo KUD Police Dubove, poizvedovali, kako je pisateljica zgodovinski roman prilagodila interesom, potrebam in senzibilnostim 21. stoletja in v isti sapi presegla žanrski model, ki ga je pred dobrim stoletjem pomagal vzpostaviti prvi poljski nobelovec Henryk Sienkiewicz. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: Goran Dekleva

Milan Vučićević je poznati regionalni bloger i uticajni tviteraš, koji voli avanture. On je internet tajkun, online wizard, marketing strateg i digital konsultant. Kreativac, koji se dugo profesionalno bavio košarkom i mnogo proputovao. Do sada je živeo u 14 zemalja, od Grčke do Libana, od Poljske do Tunisa, od Ukrajine do Filipina. Sada se bavi isključivo kreativnošću, a internet publika ga poznaje pod pseudonimom @nichimizazvan. Milan je uvek u pokretu! Konstantno je u potrazi za lepim stvarima. Raduje se kreaciji, znanju i dobroj energiji.

Posle opravdane pauze bavimo pesmama svih zemalja koje su svoje predstavnike objavile od Beovizije do zemlje domaćina - koja je poslednja objavila pesmu - Izraela. Sabiramo utiske s Beovizije i komentarišemo pesme Srbije, Finske, Švedske, Moldavije, Islanda, Portugala, Gruzije, Kipra, Grčke, Švajcarske, Holandije, Belorusije, Belgije, San Marina, Irske, Austrije, Poljske, Azerbejdžana, Makedonije, Rusije, Malte, Jermenije i Izraela.

Po več kot 123 letih delitev, tlačanstva, sovjetizacije in germanizacije so Poljaki leta 1918 znova dobili svojo državo. 100 let pozneje so razmere vsaj na papirju odlične, saj država napreduje, življenjski standard raste, brezposelnost je nizka. V državi živi 95 odstotkov katolikov, okoli milijon občasnih ukrajinskih priseljencev in peščica manjšin, kar je zelo homogena družba. Kljub temu so Poljaki razdeljeni kot še nikoli prej. Odkar je oblast z večino v parlamentu prevzela Stranka zakon in pravičnost v Bruslju na Poljsko zaradi reforme sodstva in medijske zakonodaje gledajo postrani. Poljska se znova spreminja, vendar ne v smeri združevanja in evropskosti, ampak s poudarkom na veliki državi in nacionalizmu. Oddajo je pripravila Polona Fijavž.

V imenu obrambe mednarodnega komunizma je v zgodnjih jutranjih urah 21. avgusta 1968 kakih dva tisoč tankov in dvesto tisoč vojakov iz Bolgarije, Madžarske, Poljske in, kajpada, Sovjetske zveze vdrlo na Češkoslovaško. Tako imenovane praške pomladi, obsežnega reformnega procesa družbene, politične in ekonomske liberalizacije, ki ga je sprožila češkoslovaška komunistična partija sama, je bilo čez noč konec. Pol stoletja pozneje se ti dogodki lahko zdijo precej oddaljeni, njihov zgodovinski pomen pa razmeroma omejen. Češkoslovaška je takrat pač ostala znotraj vzhodnega bloka, hladnovojna razmerja moči med Rusijo in Ameriko se niso spremenila, realno obstoječi socializem in sovjetska nadoblast pa sta še naslednji dve desetletji določali življenja milijonov ljudi na vzhodu Evrope. Je potemtakem zgodbo o praški pomladi in njenem zatrtju – še zlasti če jo primerjamo z letom 1989, z žametnimi revolucijami in padcem berlinskega zidu – mogoče reducirati na raven nekakšne bežne, nekonsekventne epizode, izgubljene v velikem plimovanju zgodovine 20. stoletja? – Odgovor smo iskali v tokratni Intelekti. Naši gostje pred mikrofonom so bili: zgodovinar dr. Jurij Hadalin, sociolog dr. Primož Krašovec, filozof dr. Lev Kreft ter prevajalec in publicist Jaroslav Skrušný. Oddajo je pripravil Goran Dekleva. foto: prizor s praških ulic po sovjetski invaziji 21. 08. 1968 (Wikipedia)

Antonio Nakić-Alfirević, FERovac koji voli programirati i rastavljati stvari. Aktualni programerski eksperiment ga je odveo u poduzetničke vode, gdje trenutno svoj projekt pokušava progurati na međunarodno tržiste i tako zaraditi svoj kruh i vilu na moru. Nedavno se vratio iz Poljske gdje je sudjelovao u akceleratoru HugeThing sa svojim projektom QueryStorm na višemjesečnoj edukaciji i optimiziranju startupa, te je pun ideja i iskustava o tome kako je to odjednom naći se među velikima. Inače je u zadnje vrijeme prisutan u HUB385 gdje ga možete i naći i razgovarati s njime o svemu od smisla svemira do razvoja softvera. S Antoniom smo pričali o: Zašto je napustio veliku plaću da radi svoj projekt? Kako je došao do ideje za proizvod? Kako je to bilo raditi u Irskoj za međunarodnu firmu? Na što sve treba paziti u ugovorima s velikim firmama? Kako je to bilo otići u startup akcelerator? Kako je to zapošljavati Novozelanđanina iz Hrvatske? Što Antonio misli da je iskrenost u poslovanju? Antonio preporučuje: How to start a startup Jason Fried & David Heinemeiner Hansson: ReWork Jordan Peterson: 12 rules for life Khruangbin Lajkajte našu Facebook stranicu da bi saznali za nove intervjue, i pogledajte na koje sve načine možete slušati ovaj i druge podcaste!

Evropsko prvenstvo polako ulazi u zanimljiviju fazu, pošto za nešto manje od 24 časa počinje nokaut faza. Novi format takmičenja sa 24 nacionalna tima nije nam doneo previše uzbuđenja, golova i napadačkog fudbala, a donekle su zakazale čak i one selekcije koje pretenduju na trofej. Nadamo se da će se to promeniti već od duela Poljske i Švajcarske u subotu od 15 časova, kada i zvanično bude otpočela druga faza takmičenja. Tri časa kasnije na teren izlaze Vels i Severna Irska, dok dan zatvara derbi između Hrvatske i Portugala. U istom tempu nastavlja se i u nedelju, duelima Francuske i Rebuplike Irce, Nemačke i Slovačke, odnosno Mađarske i Belgije. Konačno, u ponedeljak ćemo saznati preostala dva učesnika četvrtine finala - najpre posle "superderbija"; između Italije i Španije, pre nego što tačku stave Englezi i Islanđani. O svemu onome što se događalo u finišu grupne faze, kao i onome što nas očekuje u nastavku, za vas su govorili Nemanja Đorđević i Miloš Šaranović.