Podcasts about poljske

Konec tedna se bo na Filipinih končalo svetovno prvenstvo v odbojki, na katerem sta bili včeraj odigrani prvi četrtfinalni tekmi. Med najboljšo četverico se je zanesljivo uvrstila Italija, ki se je Belgiji oddolžila za poraz v skupinskem delu turnirja, drugega polfinalista je dal dvoboj Poljske in Turčije. V oddaji podrobneje še o nogometnem tekmovanju za Pokal Slovenije, ki se je včeraj nadaljevalo z desetimi tekmami. Najzanimivejši je bil obračun v Stožicah, kjer je Olimpija gostila Domžale.

Američki zvaničnici otkrili identitet osumnjičenog za ubistvo konzervativnog aktiviste Charlieja Kirk. Rusija i Belorusija su započele velike zajedničke vojne vježbe, saveznici stali u odbranu Poljske nakon ulaska ruskih dronova u njen vazdušni prostor.

SDH je skladno z napovedmi ustanovil obrambni holding. Pod imenom Dovos je bila družba za obrambo, varnost in odpornost danes vpisana v sodni register. Namen družbe je z naložbami v slovenska podjetja podpirati razvoj in trženje izdelkov in storitev s področja obrambe in varnosti. Država je vplačala 100 tisoč evrov ustanovnega kapitala ter še 2,9 milijona kapitalske rezerve, skupaj torej tri milijone evrov. Druge teme: - Dodatno varovanje zračnega prostora Poljske. V soseščini rusko-beloruske vojaške vaje. - Izrael v širitev nezakonitih naselbin. Premier Benjamin Netanjahu: palestinske države ne bo! - 50 let Galerije Božidar Jakac: ob jubileju v Kostanjevici na ogled izbrani umetniški zakladi.

Slovenija je v vrhu po številu cerkva, posvečenih Mariji, tista na Ptujski Gori pa velja za pravi biser mehke gotike. Lepa Marija in Marija Zavetnica s plaščem sta na znamenitem ptujskogorskem reliefu iz prve polovice 15. stoletja združeni in pravijo, da naj bi bil to prvi primer združitve teh dveh pomembnih gotskih motivov – tudi zato, pa seveda zaradi izjemne likovne upodobitve, sodi v tem delu Evrope v sam vrh. ''To našo umetnost na Ptujski Gori hodijo gledat od vsepovsod, še zlasti pa jo cenijo Francozi,'' pravi pater Toni Brinjovc. Sicer pa romarji prihajajo iz vse Evrope, veliko jih je denimo s Poljske. Na romanje se seveda številni odpravijo prav na dan Marijinega vnebovzetja, ki mu pravimo tudi veliki šmaren ali velika maša in je najstarejši Marijin praznik. V baziliki Marije Zavetnice, cerkvi, ki je nastala okoli leta 1410, jih torej v baročnem glavnem oltarju pričakajo reliefna mojstrovina, na katero pada barvna svetloba skozi velikanske, šilaste vitraje, in tudi več drugih izjemnih umetnin. Pogled z zelenice pa, če je le vreme naklonjeno, razpira čudovito panoramo na Kamniške Alpe, Dravsko polje, Pohorje, Slovenske gorice, Maribor, bližnji Ptuj, pa tudi več cerkva. Foto: Žiga Bratoš

Z današnjim dnem začenja veljati najpomembnejša pravica iz zakona o dolgotrajni oskrbi: oskrba na domu. Za zdaj pa je to pravica zgolj na papirju, saj vlog predvidoma ne bodo rešili prej kot pozno jeseni, ne deluje še niti informacijski sistem. Izvajalci tarnajo, da primanjkuje kadra. Z današnjim dnem pa ob tem dobivamo tudi novo obveznost: plačevanje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Drugi poudarki oddaje: - Po besedah premiera Goloba je Slovenija obsegu zviševanja obrambnih izdatkov zares zavezana samo v svoji obrambni resoluciji. - Danska od Poljske prevzema polletno predsedovanje Evropski uniji. - Ljubljanski UKC lahko v prihodnje računa na pomoč centra za zdravljenje srčnih bolezni v Münchnu.

Zbog čega je došlo do zastoja u izgradnji autoputa Sarajevo-Beograd? Kako se u Srbiji integriše ruska zajednica? Mještani podnožja brda Spas u Budvi strahuju od pojave klizišta.

Novoizvoljeni papež Leon XIV. danes na srečanju s kardinali, znana tudi datuma umestitvene maše in prve avdience.Kakšno otroštvo je imel Robert Francis Prevost, ki je odraščal v Chicagu?Pakistan in Indija po posredovanju ZDA dosegla dogovor o takojšnji prekinitvi ognja.Voditelji Nemčije, Francije, Velike Britanije in Poljske na obisku v Ukrajini.Nastopil je volilni molk pred jutrišnjim referendumskim glasovanjem o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov.Vreme: Danes in jutri dokaj sončno z občasno povečano oblačnostjo.V redovniških vrstah v novem svetem očetu vidijo misijonarja, človeka miru in vere.Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne Nova Slovenska zaveza, Združeni ob Lipi sprave, Vseposvojitev in Prebudimo Slovenijo pozivajo k zakonski obsodbi zločinov revolucije.Lekarniška zbornica opozarja na kadrovsko podhranjenost lekarn.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

Končuje se pokalno tekmovanje Slovenije v nogometu. O zadnjem finalistu je odločal včerajšnji obračun v Celju med domačo ekipo in ljubljansko Olimpijo. Slovenska hokejska reprezentanca pa priprave na bližajoče se svetovno prvenstvo elitnega razreda nadaljuje v Mariboru, kjer se je včeraj pomerila z ekipo Poljske.

Ovčarska Spring Trial 2025 bo ta konec tedna gostil 45 tekmovalcev s 56 psi pasme Border Collie iz 10 evropskih držav: Avstrije, Italije, Madžarske, Poljske, Češke, Slovaške, Litve, Nizozemske, Švice in Slovenije. Kaja Župec pravi, da gre za edino ovčarsko tekmovanje te ravni v Sloveniji, ki se po številu udeležencev in organizacijskem standardu uvršča ob bok največjim dogodkom v ovčarsko razvitih državah…

Ameriški in ruski predstavniki naj bi v kratkem govorili o predlogu Washingtona za prekinitev ognja v Ukrajini, ki ga je včeraj potrdila Ukrajina. Kot je sporočil ameriški predsednik Donald Trump, so ameriški pogajalci že na poti v Rusijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem izrazil upanje, da bodo ameriške oblasti ukrepale proti Rusiji, če bo ta zavrnila predlog. O tem so popoldne v Parizu razpravljali obrambni ministri Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije in Poljske. Kot so sporočili po srečanju, se v Evropi oblikuje široko soglasje o krepitvi dolgoročne varnosti Ukrajine.

Daniel Dobra, poznat i kao ‘Dobbers', osvojio je srca ljubitelja hrane svojim neodoljivim jelima. Bilo da priprema hrvatske klasike ili dodaje svoje viđenje australskim favoritima, njegova strast prema kuhanju je očita. Ove godine, Daniel će se pojaviti i na Melbourne Food and Wine Festivalu. Tamo će kuhati zajedno s glavnom šeficom restorana Eat Pierogi Make Love, spajajući okuse poljske i hrvatske kuhinje.

V tokratni božični specialki bomo šli na izlet v Bialystok. Tja smo poslali našega Juniorja, ki se je pridružil Dragonsom in drugim navijačem Olimpije na daljnem severovzhodu Poljske, kjer so zeleno-beli odigrali odlično tekmo a žal niso uspeli zmagati. Navijačem Olimpije in vseh drugih klubov pa želimo VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!

Računovodstvo, revizije, mednarodno poslovanje, dobrodelnost, solopetje, morje, knjige. To je le nekaj omemb, ki so del bogatega, zanimivega in pestrega življenja mag. Matjaža Žigona iz Grčarevca, majhne vasi na robu znamenitega kraškega Planinskega polja. Matjaž Žigon je tudi ustanovitelj in lastnik podjetja MŽ Consulting. To je bilo ustanovljeno leta 2010 z namenom ponuditi tujim podjetjem, ki se zanimajo za poslovanje na območju Slovenije, Hrvaške in celotnega Balkana, pomoč pri vstopu na naš trg. Hkrati je podjetje specializirano za zastopanje italijanskih sejmov, torej skrbi za razstavljavce in obiskovalce, ki prihajajo z območja Alpe-Jadran, od Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije, Kosova in Albanije pa vse do Poljske in Turčije, ter razstavljajo v Italiji. Mag. Matjaž Žigon je gost v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Hrvatska nogometna reprezentacija odigrala je 3:3 na gostovanju kod Poljske, u četvrtom kolu Lige nacija. Poljaci su poveli, a hrvatska reprezentacija, ne samo da je izjednačila, već i povela s dva gola razlike. U konačnici, s igračem manje, izvukla je remi.

Katastrofalne poplave, ki so zajele srednjo Evropo, so doslej zahtevale najmanj 17 smrtnih žrtev, več 10 ljudi je pogrešanih. Številni so morali zapustiti svoje domove. Župan mesta Nysa na jugu Poljske, ki ima več kot 40 tisoč prebivalcev, je odredil takojšnjo evakuacijo ljudi zaradi poškodb na bližnjem protipoplavnem nasipu. Na jugu države bodo najmanj 30 dni veljale izredne razmere. Te se med drugim hitro zaostrujejo na meji med Poljsko in Češko ter ponekod na Slovaškem in Spodnjem Avstrijskem, razmere ostajajo napete tudi v Romuniji.

Hrvatska nogometna reprezentacija pobijedila u Ligi nacija najbolji sastav Poljske. Osvojene 4 medalje na paraolimpijskim igrama. Odigrana veličanstvena utakmica u čast košarkaškom velikanu Draženu Petroviću.

Hrvatska nogometna reprezentacija, oslabljena izostankom ozlijeđenih igrača, i onih koji su se oprostili od reprezentacije, kreće u novi krug natjecanja u Ligi nacija. U četvrtak igraju u Lisabonu s Portugalom, a 8. ovog mjeseca u Osijeku, s najboljim sastavom Poljske.

V javnosti še vedno odmeva včerajšnja izmenjava zapornikov med Zahodom in Rusijo. Ameriški predsednik Joe Biden je poudaril, da dogovora o izmenjavi ne bi dosegli brez ameriških zaveznic, konkretno Nemčije, Poljske, Slovenije, Norveške in Turčije. Po njegovih besedah so jim stale ob strani, sprejele pogumne odločitve in izpustile upravičeno pridržane zapornike ter zagotovile logistično podporo za vrnitev Američanov domov. V oddaji tudi o tem: - Premirje v Gazi po uboju vodje Hamasa pod še večjim vprašajem - V Mengšu po lanski ujmi obnovili večino občinske infrastrukture, glavni problem ostaja vrtec - Pristojni družbi Lesonit Ilirska Bistrica omejili dnevno proizvodnjo

V Srbiji so imeli lokalne volitve že decembra, pa tudi preteklo nedeljo v 89tih srbskih mestih, tudi v Beogradu, Nišu, Novem Sadu. Medtem ko so še čakali na delne izide, je srbska napredna stranka že slavila zmago. Fevdalizacija družbe pod taktirko srbskega predsednika Aleksandra Vučića je – kot beremo komentarje – očitna in v tem duhu naj bi tudi potekale volitve. Z balkanskim dopisnikom RTV Slovenija Boštjanom Anžinom komentiramo tudi zavrnitev možnosti bosanskohercegovskih ministrov iz entitete Republike srbske, da bi državljani Slovenije, Poljske in Romunije na evropskih volitvah 9. junija lahko glasovali na veleposlaništvih svojih držav v Bosni in Hercegovini.

Piše Jože Štucin, bere Igor Velše. Solznice Alenke Koželj, zbirka sedmih kratkih zgodb, katerih dolžina je predvsem odvisna od »veličine« oziroma »minornosti« dogodka, kot je v lucidni spremni besedi podčrtal Samo Krušič, so toplo priporočljivo branje – analitično in vsebinsko poglobljeno, tudi pojasnjevalno, kajti knjiga ni preprosta. Nenavaden, skoraj intrigantski je že naslov zbirke – Solznice. Takoj nam je jasno, da gre za solze, da gre za nekakšno »solzno dolino«, kjer pač žalosti ne manjka, naslov pa je kljub temu enigmatičen, saj samostalnik v vsakdanji rabi ni ravno pogost. No, dokler se ne dokopljemo do podatka, da se solznica reče steklenički, v katero so žalujoči tankali svoje solze v rimskih katakombah. Žalost »in vitro«, torej, žalost umerjena na cevasto posodo, na menzuro, ki razkrije količino bolečine. Tako nekako. V naslovu skoraj ni mogoče spregledati rahlega sarkazma, ki spremlja vsako od opisanih trpljenj in muk v knjigi. Sedem dogodljajev, na prvi pogled poljubno iztrganih iz koncepta običajnih in splošnih človekovih kalvarij, ima nekaj skupnih točk. Ena teh so nedvomno »solznice«, stekleničke peklenskih muk, ki premostijo časovne, krajevne in vsebinske razgibanosti zgodb. Gre namreč za pripovedi v razponu od zgodnjega srednjega veka do današnjih dni, geografsko pa od nedoločljivosti, prek Poljske do Slovenije. Zgodbe so razmetane po svetu, kar se zdi na prvi pogled kot nekakšna nekonsistentnost, mogoče pisateljičina nuja, da pač v knjigo poveže cel fagot svojih fantazij, toda med branjem pridemo do zaključka, da imajo teksti arhetipsko podstat; se torej vežejo na brezčasnost in brezprostornost in črpajo izključno iz človečnosti, bolje človekovnosti. Gre torej za nekaj izsekov vsesplošnih tragedij, ki nam tlakujejo pot do – če smo zvesti knjigi – pekla in ne nebes, in sta tako čas ter prostor popolnoma irelevantni kategoriji. Kot nebesa in pekel za mrtve. Knjiga so vice, v katerih prosperiramo mi, ki smo (še) živi, naš pandemonij biti, srh dihanja in bolečina srčnega utripa. Trpljenje, obup, žalost osebna in obča, vse tisto, kar bi po katoliškem verovanju lahko umestili v predal »krivde po izvirnem grehu«, se tu nekako razredči na jaz in njegovo osebno noto. Človek je v načelu vedno sam, bog je le bergla, privid; v resnici sta v vsaki duši praznina in smrt edini realiteti. Bog, ki je načeloma brez spola (njegovo moško podobo so ustvarili predvsem paternalistični in samooklicani nosilci vere patriarhalne provenience, ki so pač vero uglasili po svoji podobi), je v tej konstelaciji skorajda brez funkcije. Njegove trpeče duše v tragičnem okolju se rešujejo po svoje, ne iščejo rešitev ali odgovorov zunaj sebe, nič takega, vedno so akterji po sebi, in celo nuna Julijana iz pripovedi Slovo se na koncu, svoji globoki pobožnosti navkljub, znajde sama samcata, spet na začetku, ko ugotovi, da je izgubila menstruacijo in s tem naraven stik s svetom, človeštvom, naravo in – Bogom. Vsakršne simbolike je tu v izobilju, tudi pestra paleta možnih razlag, skupno pa se vendarle zdi, da je človekova usoda v vitrini življenja tragična, polna slane vode v solznicah in predvsem vezana na lastno tragedijo; začne in konča se pri interakciji osebka s samim seboj, četudi na videz zunanji svet marsikaj od tega sam povzroča in provocira. Tako kar nekaj junakinj v zgodbah beži pred realnostjo v alkohol ali v druge oblike samokaznovanja. Na neki točki mati zapusti svojega otroka, ker vidi v njem "hudiča svoje tašče", če smo primitivno pojasnjevalni, ampak tako je, realnost ni svetniška, realnost je ena sama hudičevka, ki človeka ves čas speljuje na »kriva pota«. V življenjskem cirkusu je maščevalna žaga, cirkular za kosanje teles, nadvse priročen način, da se zgodbe končajo bodisi s posegom v življenje drugega bodisi s posegom vase, ki je v tem primeru sam-svoj-drugi. Trpljenje se začne in konča s trpljenjem. Alenka Koželj je imeniten nov glas slovenskega pripovedništva. Če pri zgodbah še vedno najdevamo značilen okvir tragičnega »šentflorjana«, vsebinsko sicer razpotegnjenega na univerzalnost, je treba poudariti, da avtorica v jezikovnem smislu in v naraciji visoko kotira, prebija običajnost in znane teme zna izpisati s sočnim, duhovito inteligentnim jezikom, ki sam po sebi vleče k branju v enem kosu.

Saj poznaš tiste pravljice, ko princeska poljubi žabo in se ta spremeni v princa. No, v tej poljski pravljici pa je princeska tista, ki se skriva v žabji koži. Kaj se je moralo zgoditi, da je lahko postala kraljična? Še morda dve manj znani besedi: livreja je posebno oblačilo služabnikov, banket pa je slavnostna pogostitev Projekt Gutenberg, Poljske pravljice, A. J. Gliński, NEW YORK, John Lane company 1920 Datum izdaje: 8. julij 2011, Nazadnje posodobljeno: 7. januar 2021, priredila Nataša Holy, bere Nataša Holy

Jovan Zdravković, bivši košarkaš Vojvodine, sada uspešan preduzetnik i vlasnik Java Coffee i modnog brenda Gary Tulip, novi je gost Jao Mile podcast-a. https://www.garytulip.comhttps://www.jaomile.com Košarkašku karijeru za počeo je u Novom Sadu, da bi nasavio preko Zastave iz Kragujevca, Ergonoma iz Niša, te Portugala, Poljske, Holandije i Bih. 00:00:00 Početak 00:00:40 Pomoć za rast 00:00:50 Gary Tulip00:02:30 Buldozi francuzi00:05:00 Kafedžija 00:18:35 Gary Tulip00:24:30 EL 00:34:05 ABA liga00:36:15 KLS 00:40:10 NBA 00:44:40 ALL STAR Sprdnja 00:48:22 Dončić 00:52:36 USA iskustvo 00:56:00 ODRASTANJE 01:01:10 Repka01:04:54 Vlada Vidačić 01:06:46 Seniori Voše01:13:10 Zastava KG01:14:20 Pogrešan izbor 01:17:23 Idemo Niiiiiiš 01:22:24 Otašević 01:24:50 Portugal 01:38:20 Poljska01:49:25 Holandija 02:01:35 Vojvodina02:07:30 Borac BL02:14:45 Najtezi protiv 02:16:30 Najtezi moment u rarijeri02:18:40 Kraj karijere i plan za posle 02:22:50 Tattoo 02:25:00 Savet za mlade02:27:00 Benefiti košarke 02:29:30 Top 5 saigracaThumbnail designer:https://instagram.com/design33_mk?igs...Pratite nas na društvenim mrežama!Instagram  / jaomile_podcast  Facebook  

Svi favoriti osim Osijeka, prošli su u poluzavršnicu Hrvatskog nogometnog kupa. Afera curenja snimki iz VAR sobe i komunikacija nogometnih sudaca po svemu sudeći će dobiti nastavak. Hrvatska nogometna reprezentacija s najboljim sastavom Poljske odigrat će susret Lige nacija na osječkoj Opus Areni, dok će se sa Škotima sastati na maksimirskom igralištu.

Ivan Žigeranović, bivši osvajač kupa Radivoj Korać i šampion Poljske novi je gost Jao Mile podcast-a. Možete podržati naš rad donacijom preko app PayPal ili kupovinom u prodavnici na 

Slovenija je zmagovalka prve tekme nove turneje v smučarskih skokih na Poljskem. Najboljša na tako imenovani superekipni tekmi parov sta bila Anže Lanišek in Lovro Kos. V oddaji tudi: - Protivojni protesti po svetu pred stotim dnem bližnjevzhodnega konflikta - Zmaga tajvanske vladajoče stranke na predsedniških volitvah in izguba večine na parlamentarnih - Pri nas v povprečju zavržemo več kot 12 kilogramov oblačil na prebivalca na leto

Slovenska rokometna reprezentanca se je v 1. krogu evropskega prvenstva v Nemčiji pomerila s Ferskimi otoki, v skupini D bosta nasprotnici še reprezentanci Poljske in Norveške. Uvodnim rokometnim vtisom iz Berlina dodamo še odzive z odbojkarske lige prvakinj, v kateri so Kamničanke gostile Fenerbahče.

"Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Tako razmišlja Ibrahim Mahama, umetniški vodja 35. Grafičnega bienala Ljubljana, ki bo kmalu zaprl svoja vrata. Še prej vas vabimo k ponovnemu poslušanju pogovora z Mahamo, ki je nastal ob septembrskem odprtju. Ibrahim Mahama, mednarodno priznan ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega Bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel zamisli za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je pravzaprav temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med nekdanjimi neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – od tod tudi izvira bistvo letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni, ali na kratko: PLACU, in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. Foto: Urška Boljkovac, arhiv MGLC

Pozornost tokrat namenjamo gledališki predstavi Tango, ki velja za eno najpomembnejših dramskih besedil poljskega umetnika Sławomirja Mrožka, premiero bo doživela na odru Male drame SNG Ljubljana. V pridihu predbožičnega vzdušja pa so že novembra v etnografskem muzeju v Ljubljani odprli gostujočo razstavo Poljske jaslice. Na letošnji božični večer mineva petindevetdeset let od prvega oddajanja slovenske radijske igre, na predbožični petek pa lahko v Slovenski filharmoniji prisluhnete koncertu Za božič. Prav tako v Cankarjevem domu nadaljujejo tradicijo božičnih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

Po skoraj dveh mesecih zastoja se bodo vendarle nadaljevala pogajanja o plačah v javnem sektorju. Na vladni strani jih bo v vlogi začasnega vodje resorja usmerjal finančni minister Klemen Boštjančič. Ta teden bomo po pričakovanjih dobili dva nova ministra; sindikati upajo na dobro sodelovanje s tistim za javno upravo Francem Propsom. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izraelska vojska je potrdila širitev kopenskih operacij v Gazi na jug enklave - O razmerah na mejah Poljske in Slovaške z Ukrajino, kjer je obtičalo več tisoč tovornjakov, bodo govorili evropski ministri za promet - Na podnebni konferenci v Dubaju dve od treh največjih onesnaževalk nista podpisali ključne zaveze za zaustavitev segrevanja ozračja pri stopinji in pol

Govori se, da so se včeraj nogometaši pred zgodovinskim uspehom v tekmi proti Kazahstanu vzorno štemplali. Naprava je nameščena nekje v katakombah stadiona v Stožicah, tam v tistih prostorih, kjer borno rastlinje poganja iz betonskih tal; tako je Jankovičev spomenik končno dobil namembnost, saj se bodo morali v prihodnje štemplati tudi navijači – ker je navijanje, po črkopisu slovenskega uradništva prav tako delo. Po tekmi, ki po neki neumni logiki globalno najbolj razširjenega športa traja samo devetdeset minut s petnajst minut malice, je nogometaše obiskala inšpektorica. In to tista, ki je odvzela krške krave. Slišala je, da so nogometaši blatni in da delajo ter dajejo mleko v nevzdržnih življenjskih okoliščinah. Sploh pa, da ne delajo osem ur. In res! Bežigrad je bil včeraj blatna mlaka, hrup neznosen, skupina predstavnikov civilne družbe iz Poljske pa je pravico vzela v svoje roke. Tako so nogometaše po tekmi odpeljali na inšpektorat in šele po posredovanju predsednice republike so jih izpustili; ampak so z dopinškim testom vseeno preverili, koliko je pri katerem mastitisa. Slovenci smo se na nogometnem igrišču spopadli s Kazahstanci in zmagali. Izven njega pa smo se spopadli z birokrati in izgubili – oziroma izgubljamo. Poglejmo najprej teoretične osnove. Ko je včeraj ob veličastni zmagi nekdo navrgel, da je uspeh naših nogometašev ena redkih pozitivnih zgodb in da očitno v naši državi ni vse slabo in da se katastrofalno stanje vzdržuje namerno, ker nekomu to ustreza, je pravilno povzel skoraj vse; razen osnovne težave, ki je nacionalna shizofrenija. Zadeva je namreč precej preprosta; ena najbolj pogostih manter slovenske stagnacije ali nazadovanja je neurejenost države, neupoštevanje pravil in to, da se požvižgamo na zakone. Ter obvezno nadaljevanje … »Morali bi pogledati, kako se predpisov, pravil in zakonov držijo v Nemčiji ali Avstriji, da ne govorimo o Švici!« Se pravi v državah, ki so nam vzor in svetal cilj. Ampak v Sloveniji zakone imamo. In potem se najdejo čudaki, ki jih hočejo upoštevati. V večinskem primeru gre za birokrate, ki jih posledično besno ljudstvo razpne na križu. Kot se je zgodilo v primeru delavnega časa in odvzete govedi. Stopimo iz teorije še v prakso. Ko tuji, pogodbeni, prekarni in agencijski delavci delajo v sužnjelastniških razmerah – mimo vseh časovnih omejitev, brez malice, ali počitka – javnost skoči pokonci z besedami: »v Avstriji se to ne bi zgodilo!« In potem birokrat pomisli ter uvede evidentiranje delovnega časa in ta ista javnost skoči v zrak, češ da se je državi dokončno odpeljalo. Skoraj identična situacija je s kravami … Če bi medij objavil krave, ki tonejo v blatu, bi pravičniki skočili pokonci in jeli dokazovati, da v Nemčiji kaj takega ni mogoče. Ko pa te krave birokrati odvzamejo, postanemo govedarsko pravični do te mere, da Indijci delujejo kot sami mesarji. Kje je torej resnica? Kaj je prav in kako urediti zakone, če država nenadoma ni več takšna, kot si jo je zamislil očak Platon …? Po našem skromnem mnenju je problem v slovenskem uradništvu. V tem, od Marije Terezije zarejenemu, skozi zgodovino preziranemu, a tako zelo trdoživemu poklicu, ki so ga poskusili debirokratizirati vsi od Poncija Pilata do Tita, a uspelo ni nikomur. Birokrat, v njihovem cehovskem znaku je gospa s trajno ondulacijo in rolo omaro, je omejen že sam po sebi; z zakoni, nizko plačo in šefom. Ob tem pa jih je tako zelo povozil čas, da je to že nerodno. Poglejmo znamenito štemplanje. Pojem »delo« je zaposloval marksistično znanost skoraj stoletje in o tem, kaj delo je in kaj delo ni, smo se naučili skoraj vse. A medtem ko birokrati še zmeraj razumejo delo, kakršno je bilo ob zori industrijske revolucije, se je delo samo tako zelo spremenilo, da je neprepoznavno. Danes dela enostavno ni mogoče spraviti na skupni imenovalec; ni ga mogoče meriti z istimi vatli, ni mu mogoče določiti nobenega osnovnih parametrov. Delo nima ne vonja ne okusa, ne dolžine, ne trajanja in ne teže ali veljave. Sploh pa ne velja, da je delo vse tisto, za kar smo plačani … Nad tako široko človekovo dejavnost, ki je pogosto večja kot življenje samo, pogosto povsem nevidna, nezaznavna in fluidna kategorija, udariti s štemplanjem, je vsaj neumno, če že ne neodgovorno. Ter vsaj malo tudi komično, ko so izjeme, ki se ne štemplajo, vse po vrsti iz socialne skupine, ki jo poznamo kot družbeno elito. Seveda razumemo, da obstaja praktičen problem, ker je v zvezi z delom zaznati toliko nehumanih kršitev; a krivi niso delavci, katerih obveza bo štemplanje, temveč delodajalci, ki ustvarjajo in vzdržujejo človeka nevredne pogoje dela. Med delodajalci pa so, predvidevamo, pogosto tudi takšni, ki anonimno v zavetju svetovnega spleta besnijo, da živimo v državi, kjer se nihče ne drži pravil. Glede odvzema govedi pa ... njegova usoda je tragična že po definiciji in še tako suho ležišče je ne spremeni. Ne glede na to, koliko mleka je dala molznica v svojem življenju … na koncu bo končala v juhi.

Prva mednarodna konferenca o digitalni suverenosti DISCO SlovenijaKonec oktobra je v Ljubljani potekala konferenca DISCO, ki je združila tako tuje kot tudi domače govorce in govorke, strokovnjakinje in strokovnjake ter goste iz prakse, ki so preizpraševali prevladujoče poglede na tehnološki napredek in se pogovarjali o tem, kako razviti boljše tehnologije za vse. Pred naš mikrofon smo povabili tri sogovornice. Kako o digitalni suverenosti razmišlja pravnica iz Poljske, ki se bojuje proti spletnim gigantom, raziskovalka iz Združenega kraljestva, ki presprašuje etično rabo tehnologij umetne inteligence, in študentka političnih ved, ki je egiptovsko revolucijo na Trgu Tahrir opazovala s svoje otroške sobe? Dorota Anna Glowacka, dr. Eleanor Drage in Alia ElKattan so se o svojem delu in digitalni suverenosti pogovarjale z Urško Henigman, ki je pripravila tokratno oddajo Intelekta. Panoptykon Foundation The Good Robot Survival of the best fit Gender Shades Technochauvinism Artificial Uninteligence: How Computers Misuderstand the World Meredith Broussard Coded Bias Social Warming

V turistični oddaji smo se ustavili na turističnih kmetijah in preverili, kakšna je bila letošnja sezona. Slišali ste tudi, kaj je gozdna kopel in kakšne učinke ima na naše počutje. Tudi tokrat nismo izpustili potopisnega klepeta – z ultrakolesarko Bernardo Jurič smo potovali od Poljske do Španije.

Poljska je šesto največje gospodarstvo v Evropski uniji, po številu prebivalcev je celo peta. V luči vojne v Ukrajini je njena vloga še bolj pomembna. Osem let je na oblasti desničarska stranka Zakon in pravičnost, ki je nekajkrat prišla navzkriž z Evropsko unijo, tudi zato, ker je doma sprejemala sporne zakone o pravosodju in pravicah žensk. V tokratni oddaji bomo dan po parlamentarnih volitvah osvetlili sedanjost in prihodnost Poljske, se spraševali, kako bo njena pot vplivala na preostalo Evropo, ter ugotavljali zgodovinske razloge za njen dozdajšnji razvoj. Z gosti se bo pogovarjal Matej Hrastar. Gosti so: Maja Derčar; posebna poročevalka, dopisnica RTV iz Berlina Bojan Grobovšek; diplomat, nekdanji veleposlanik RS na Poljskem Dr. Maja Lukanc; raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino Nikodem Szczyglowski; esejist, novinar in prevajalec iz slovenščine Luka Lisjak Gabrijelčič; publicist, član uredniškega odbora revije Razpotja

Samozavestna Poljska je v marsičem sinonim za prave ekonomske politike, s katerimi hitro zapira razvojni zaostanek za povprečjem Unije. Država je hitro in nesebično priskočila na pomoč milijonu in pol ukrajinskih beguncev, odigrala je osrednjo vlogo pri dobavah orožja napadeni sosedi, vladajoča stranka Zakon in pravičnost pa je v dveh mandatih preskušala meje demokracije in vladavine prava. Poljaki bodo v nedeljo odšli na volišča. Kako kaže vladajoči stranki? Ji bo omogočeno državo dokončno spremeniti v neliberalno demokracijo?

Vlada je sprejela tri predhodne programe odprave škode, in sicer dva za julijska neurja, tretji, najobsežnejši pa bo namenjen za avgustovske poplave in je vreden 222 milijonov evrov. Kdaj lahko občine pričakujejo sredstva? Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da ta sredstva zagotovijo v nekaj tednih. Druge teme: - Diplomacija je bila, kot kaže, uspešna pri umirjanju napetosti med Ukrajino in Poljsko. Te je sprožilo poljsko vztrajanje pri prepovedi uvoza ukrajinskega žita, vrhunec pa je spor dosegel z grožnjo Poljske, da Ukrajina v prihodnje ne more več računati na poljsko orožje. - V Azerbajdžanu so dopoldne stekli pogovori o ureditvi statusa armenskih separatistov v Gorskem Karabahu, osnutek sporazuma naj bi bil že na poti v Armenijo. Armenci v Gorskem Karabahu sicer pravijo, da so jih vse strani pustile na cedilu. - V središču Ljubljane so z geslom "Pravično plačilo za pošteno delo" pripravili nov Shod za znanost. Kot so poudarili zbrani, je delo strokovnih sodelavk in sodelavcev obravnavano kot samoumevno, čeprav za težje delo dobivajo manjše plačilo, kot v kakšnih drugih okoljih

V letošnjem letu so v trgovske verige na slovenski trg prišle breskve iz Srbije in slive iz Poljske, oboje so vsebovale ostanke prepovedanega pesticida KLORPIRIFOS -ETIL. Na upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so se usuli očitki o neučinkovitem nadzoru in predvsem o preslabem obveščanju potrošnikov. Uprava za varno hrano je medtem zaostrila nadzor nad uvozom iz Srbije, kar pomeni zadrževanje pošiljk, dokler niso znani rezultati analiz. Na osnovi poostrenega nadzora na meji je tako pred kratkim zadržala in poslala v uničenje 18 ton kumaric iz Srbije, ki tako niso prišle na slovenski trg. Danes so predstavniki Uprave za varno hrano predstavili postopke in ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v zadnjem obdobju. Ocenili so, da je njihova komunikacija s potrošniki potekala korektno in pojasnili daje odgovornost za obveščanje potrošnikov v primeru spornih breskev in sliv na strani trgovcev. Več v prispevku Jernejke Drolec.

Potem ko se je izkazalo, da so pri slovenskih trgovcih in nato potrošnikih poleti končale breskve iz Srbije in slive iz Poljske, ki so vsebovale prepovedan pesticid, je Uprava za varno hrano poostrila nadzor nad sadjem in zelenjavo že ob uvozu. Pred kratkim so tako ustavili pošiljko 18-ih ton svežih kumar iz Srbije, v katerih so odkrili prevelik odmerek sicer dovoljenega pesticida. Po podatkih evropskega sistema hitrega obveščanja za živila in krmo je Slovenija odredila uničenje pošiljke. Preostale novice: V več evropskih mestih protestniki od politike zahtevali odločnejši boj proti podnebnim spremembam. Po rekordnem številu migrantskih prihodov na Lampeduso italijanska vlada kliče na pomoč Unijo. Slofest v Trstu ta konec tedna z gosti iz Slovenije in Italije povezuje obe skupnosti v mestu.

Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval Iz praznine so prišli darovi kozmosa in si izbral mednarodno kuratorsko ekipo. In njegov namig? "Potujemo v preteklost, da bi izkopali prihodnost, ki je nekoč tam čakala, a se ni nikoli uresničila." Naslov bienala je pravzaprav nastal kot posledica Mahamovega dolgega raziskovanja in oživljanja stavb, zgrajenih v Gani po osamosvojitvi v 60. letih prejšnjega stoletja kot del socialističnega programa prvega predsednika Kwameja Nkrumaha in potem kmalu zapuščenih še vse do danes. Naselili so jih ekosistemi, netopirji, ptice. Mahama poudarja pomen povezave med prostorom in spominom, sega v preteklost, v zgodovino, da bi v njej našel ideje za nove modele sobivanja, sodelovanja, solidarnosti, grajenja skupnosti, torej infrastrukture, ki je v bistvu temelj za ustvarjalnost, za kulturo in umetnost. Sklicuje se tudi na povezave med neuvrščenimi državami, na primer sodelovanja arhitektov, projektantov, statikov in urbanistov iz nekdanje Jugoslavije, Madžarske, Poljske, Nemške demokratične republike in drugih držav pri graditvi stavb ganskih institucij – iz tega tudi izhaja srž letošnje teme. Na bienalu sodeluje več kot 50 umetnikov in umetnic ter kolektivov z vsega sveta, njihova dela, vse od klasične grafike do videov, instalacij, začasnih stenskih poslikav in raznih medijev sodobne umetnosti, si lahko ogledamo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Gradu Tivoli in v Švicariji, v Cukrarni, Ustvarjalnem laboratoriju Krater, Participativni ljubljanski avtonomni coni oziroma na kratko PLACU in ateljeju umetniške skupine SVS – Sreda v sredo. V galeriji Ravnikar Gallery Space pa gostuje razstava prejemnika glavne nagrade 34. grafičnega bienala Ljubljana. Foto: Ibrahim Mahama med prvim delovnim obiskom v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Foto: MGLC/Urška Boljkovac

Danes pa zelo na kratko o vremenu. Ki je najbolj klasična od vseh klasičnih tem. Zadnje dni, oziroma zadnje tedne, oziroma zadnje mesece, oziroma leta, doživljamo vedno več ekstremnih vremenskih pojavov in situacij. Kar je bilo prvo, najbolj jasno in najbolj demonsko opozorilo mednarodne skupine znanstvenikov, ko so zdaj že pred četrt stoletja začeli jasno opozarjati na podnebne spremembe. Rekli so nekako takole: "Tudi v zmernih podnebnih pasovih se bo povečala možnost za ekstremne vremenske dogodke!" In se je. Takrat se je del tudi strokovne javnosti takim napovedim smejal, ni verjel, se norčeval in napovedi označil kot kataklizmične. Del javnosti se je raje zatekel k teorijam zarote, velika večina pa je odmahnila z roko, češ da je to nekaj v prihodnosti. Prihodnost pa, vsaj v interpretaciji vuhmepišnikov, nikoli ne doleti njih osebno. Zdaj pa ekstremne vremenske dogodke živimo. Iz dneva v dan. Dolgotrajne suše, neobstoječe menjave letnih časov, poletna neurja, škode na objektih, naravi in celo žrtve med prebivalci. Seveda se še vedno najdejo posamezniki, ki izbrskajo nevihto ali dve izpred desetletij in trdijo, da je tako že od nekdaj in da letošnje poletje, ki se je kot biblijska katastrofa zgrnilo nad deželo, ni nič posebnega. A enostavno nimajo prav in že površen pregled na srečo digitaliziranega časopisja izpred nekaj desetletij kaže, da je bilo podnebje in z njim vreme kot se spodobi za naš ponebni pas – zmerno. Če je klestila toča, se je zgodilo to enkrat, ne pa petkrat v poletju, če je veter ruval drevesa, je bilo to drevo tu in tam, če je voda zalila kleti, se jih je komaj nabralo za množino … Če je bila pozimi odjuga, je trajala nekaj dni in ne tri mesece, če je bila spomladi pozeba, je prizadela sadovnjak, ne pa celotne sadjarske panoge …Sicer moramo pomesti pred svojim pragom in priznati, da smo mediji v sodobnem poročanju o podnebju in vremenu nagnjeni k uporabi pridevnikov sodnega dne, a kljub pretiravanjem je pogostost vključevanja "meteo-alarma" šokantna. Vsaj za tiste, ki nam ni vseeno za planet in tiste, ki imajo z ekstremnim vremenom boleče izkušnje že iz preteklosti. In če se strinjamo, da je vreme postalo ekstremno, in če se ob tem še strinjamo, da je takšno zaradi podnebnih sprememb, in če še naprej skrušeni priznamo, da smo bili opozorjeni, je nadaljnje vprašanje edino smiselno: "Kaj zdaj?" Po stari človeški – žal zaradi pomanjkanja podatkov iz tujine težko zapišemo "po stari slovenski" navadi – smo se prilagodili. Ekstremno hitro smo se naučili živeti z ekstremnim vremenom. Zavarovalnice si mastijo brke, gasilci so narodni junaki, sadje je cenejše iz Poljske, lastniki hiš, ki jim grozijo zemeljski plazovi, so si sami krivi. In smo opravili. Če pa beseda že nanese na globalno reševanje podnebne krize, je Slovenija tako ali tako premajhna, da bi lahko s kakršnim koli ukrepanjem lahko karkoli spremenili na planetarni ravni. Še več; vsak ukrep … Kaj ukrep! Kakršna koli iniciativa, zakonodaja ali načrtovanje, ki gre v smeri reševanja podnebne zagate, so v javnosti sprejeti na nož. Povedano na kratko; ker ne razumemo osnovne razlike, še manj povezave med podnebjem in vremenom, se nismo pripravljeni odreči niti pedi udobja, v katerem živimo v tretjem desetletju tretjega tisočletja. Od tod tudi vprašanja in razprave, ali so posamezniki, ki so recimo v Španiji med katastrofalno sušo uničili nekaj umetno namakanih igrišč za golf, vandali ali aktivisti? Ali so dejanja mladih, ki motijo naše malomeščanstvo, samo posledica permisivne vzgoje in dolgčasa, ali je za njimi resnična skrb po preživetju naslednjih generacij? Ne samo ljudi, temveč tudi tisočih vrst preostalih živih organizmov. Ekstremno vreme, ki smo mu priča ne samo zadnje dneve, temveč tudi zadnje tedne, mesece in leta, je po definiciji pojav, v katerega ni mogoče uperiti pravičniškega prsta … Ni posledica usode, ne religije, še manj politike. Vsaj tako menimo. Za ekstremno vreme ne poznamo krivca; so le mehanizmi, izumljeni z namenom, kako z njim živeti. In ob njem, po možnosti, še zaslužiti. In z njim bomo tudi živeli. Vse do takrat, ko bomo krivca našli in prepoznali ter prst ogorčenja uperili vanj. Malo je težava samo v tem, da bomo morali prst obrniti proti sebi. Eni bolj, drugi manj, a vendarle smo za novice in posledice razdejanj odgovorni sami.

Državni zbor je danes med drugim obravnaval poslanski zakon o preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezen prispevek v vrednosti 35 evrov. Preoblikovanje prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je ena od točk interpelacije stranke SDS zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Opozicija je izredno kritična do 240 milijonov vredne proračunske varovalke, če bo zdravstveni zavod imel izgubo, saj preoblikovanje opravičujejo tudi s tem, da zasebne zavarovalnice kujejo dobičke na račun zdravja. Druge teme oddaje: - Macron obsodil nasilje na francoskih ulicah, uvedbe izrednih razmer za zdaj ne bo - Na vrhu Unije zaradi nasprotovanja Madžarske in Poljske brez dogovora o upravljanju migracij - V Nabrežini na Tržaškem se nocoj začenjajo Grudnovi dnevi

Uz nogometaše Francuske, koji su osminu finala svjetskog prvenstva izborili već nakon drugog kola, iz skupine D se među 16 najboljih reprezentacija plasirala i Australija. Australija je s minimalnih 1-0 svladala Dansku. Pogodak odluke dao je Mathew Leckie u 60. minuti. Na kraju je Australija završila druga u skupini, dok je Francuska osvojila prvo mjesto. U osmini finala Francuska će igrati protiv Poljske iz skupne C, dok Australija ide na Argentinu, pobjednika te skupine. Hrvatska se sprema za Belgiju.

Prvič po začetku ruske agresije na Ukrajino je izstrelek včeraj padel na ozemlje članice Nata. Na jugovzhodu Poljske sta bila pri tem ubita dva človeka. Moskva zanika vpletenost, Varšava pa trdi, da je izstrelek ruske izdelave. Poljski premier Mateuš Morawiecki je pozval državljane, naj ostanejo mirni. Po besedah predsednika poljske vlade je država povečala pripravljenost dela varnostnih sil in tudi ob pomoči zaveznic poostrila nadzor svojega zračnega prostora. Varšava naj bi v skladu s četrtim členom Severnoatlantske pogodbe pozvala k izrednemu sestanku Nata. Veleposlaniki bodo o incidentu predvidoma razpravljali že to jutro. Po besedah ameriškega predsednika Joeja Bidna je malo verjetno, da bi bila raketa izstreljena iz Rusije. Kijev pa je medtem zavrnil navedbe Moskve, da gre morda za ukrajinsko raketo. Druge teme: - Donald Trump demokrate označil za poražence ameriških vmesnih volitev in napovedal vnovično predsedniško kandidaturo za volitve leta 2024 - Odbor za finance danes o dohodninskih spremembah, ki ukinjajo zviševanje splošne olajšave in ostreje obdavčujejo normirane samostojne podjetnike; novela jutri že pred poslanci - Na dobrodelnem večeru Olimpijskega komiteja Slovenije 135 tisoč evrov za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij, po Tini Maze ambasador akcije postal Primož Roglič

Z Mladenom Dolarjem, Vlasto Jalušič in Rastkom Močnikom o podobnostih in razlikah med zgodovinskim fašizmom izpred stoletja ter današnjo populistično-avtoritarno desnico V tokratni Intelekti smo si za izhodišče vzeli eno bolj klavrnih okroglih obletnic, ki jih obeležujemo letos. Natanko pred stoletjem, jeseni leta 1922, je namreč Benito Mussolini po tako imenovanem pohodu na Rim postal predsednik italijanske vlade, s čimer je prvikrat v zgodovini kaka država dobila fašistično oblast. Ker pa menda Slovenci nasploh in Primorci prav posebej še vedno vsaj malo pomnimo, kaj je to pomenilo za nas, za Evropo in svet, oddaje nismo izključno posvetili pretresanju nepojmljivo brutalnega dogajanja med letoma 1922 in 1945, ampak smo se tudi spraševali, ali je s porazom sil osi v drugi svetovni vojni fašizem resnično odšel na smetišče zgodovine, ali pa imajo vendarle prav vsi tisti glasovi – precej jih je sicer na levici, vendar pa jih ne manjka niti v liberalnem centru in na tradicionalni desnici –, ki trdijo, da smo bili v zadnjem desetletju ali še malo več priča ponovnemu vzponu ideologij, političnih gibanj, voditeljev in tehnik vladanja, ki se vsaj spogledujejo s črnosrajčništvom – če ne še kaj hujšega. Je torej desni, avtoritarni populizem, ki ga lahko danes opazujemo v precej širokem loku od Brazilije in Združenih držav prek Francije, Italije, Švedske, Madžarske in Poljske vse tja do Turčije in Rusije, pravzaprav nekakšen fašizem 2.0? Ali pa je vendarle treba reči, da imamo v tem primeru opravka z dejansko novo politiko in si, če jo na hitro opišemo z besedo fašizem, pravzaprav naredimo medvedjo uslugo, saj nas stari koncept po svoje oslepi za vse tisto, kar je v teh avtoritarnih politikah resnično novega, pogojenega pač z vsemi tistimi družbenimi, ekonomskimi, tehnološkimi in kulturnimi razmerami, ki jih ni bilo nikjer leta 1922, so pa povsod leta 2022? Odgovor smo iskali v oddaji, v kateri so sodelovali filozof dr. Mladen Dolar pa politologinja dr. Vlasta Jalušič in sociolog dr. Rastko Močnik. foto: udeleženci skrajno desnega zborovanja v Charlottesvillu v Združenih državah Amerike avgusta 2017 (Anthony Crider / Wikimedia Commons)

Čekali smo srećne vesti, ali ih nismo dočekali – Srbija se, po drugi put uzastopno, vraća sa velikog turnira bez medalje. Ponovo su „Orlovi“ naleteli na minu u obliku reprezentacije Italije, i ponovo nisu umeli da je onesposobe pre nego što eksplodira. Za razliku od prošlog leta, sada su se makar držali malo duže...ali krajnji rezultat je isti. „Azuri“, predvođeni srčanim Đanmarkom Pocekom sa klupe, idu dalje, a naši momci se vraćaju za Beograd. Nije stvar tako loše krenula. Držala je Srbija rezultat u svojim rukama skoro dvadeset i pet minuta, i u navratima igrala dosta atraktivno i efikasno. Međutim, Italija je vrebala svoju šansu, i na kraju i uspela da je materijalizuje – slomili su nas šutevima za tri, a mi na to nismo imali pravi odgovor. Naravno, najviše će priče biti o ovome, i probaćemo da analiziramo šta je to pošlo kako ne treba za reprezentaciju Srbije (mnogo toga, da preciziramo, ali okej). Ali red je spomenuti i ostalih sedam četvrtfinalista, jer nadalje će se podkast baviti primarno njima! Prvog dana osmine finala viđeno je nekoliko baš zanimljivih utakmica. U „matineu“, Turci su imali Francuze, ali su na gotovo identičan način kao protiv Amerike 2019. ispustili sigurnu pobedu – u produžetku su, pomalo i očekivano, slavili izabranici Vensana Kolea...Belgija se solidno držala protiv Slovenaca i na kraju ipak izgubila, dok je Crna Gora posle nekih interesantnih sudijskih odluka ipak morala da prizna poraz i čestita Nemcima na prolazu dalje. Derbi meč gledali smo u večernjem terminu – Španci su dali sve od sebe i junački odigrali 45 minuta košarke, a njihov trud nije ostao nenagrađen, pa su u meču protiv Litvanije „spasili čast“ grupe A i po dvadeset i prvi (!) put zaredom ušli u osam najboljih starog kontinenta. Drugi dan videli smo jednu zabavnu statističku anomaliju – sva četiri pobednika postigla su po 94 poena, dok su gubitnici postigli tri puta po 86 – i samo je Češka „pokvarila“ prosek sa 88. Prvi meč doneo je odličnu, napetu košarku i trijumf Poljske nad Ukrajinom – odlični Poljaci, od strane mnogih (pa i nas) prežaljeni još u grupi, sada igraju četvrtfinale protiv Slovenije. Ispašće da je poverenje ukazano Mateušu Ponitki ipak bila prava odluka...Hrvati su birali Finsku i to je, ispostaviće se, bio loš izbor. Niko nije mogao da zaustavi moćnoga Laurija Markanena, i Finci će za plasman u polufinale igrati sa Špancima. Za kraj, ni Grčka, sada jedan od glavnih favorita, nije imala lak posao sa Česima. Odlično je selektor Ginzburg pripremio utakmicu, Janis nije briljirao u procentima, kao ni inače odlični Dorsi, ali „pojavili“ su se neki drugi momci pa je i za hrabre Čehe turnir završen. U četvrtfinalu, dakle, imamo parove Španija-Finska i Nemačka- Grčka u utorak, to jest Francuska-Italija i Slovenija-Poljska u sredu. A mi se vidimo u četvrtak da proćaskamo o tome. Sigurni smo da vas makar malo zanima...iako Srbije više nema na turniru.

Dobrodošli u najnoviju epizodu našeg podkasta gde smo razgovarali o Evrobasketu. Evrobasket se ove godine održava u Italiji, Nemačkoj, Gruziji i Češkoj od 1. do 18. septembra. Srbija igra grupnu fazu u Pragu protiv Češke, Holandije, Izraela, Finske i Poljske, a ukoliko prođe grupu seli se u Berlin. Što se ostalih tiče, biće zanimljivo gledati Grčku, Francusku, Sloveniju, Litvaniju, ali i zemlje koje mogu da iznenade poput Ukrajine, Nemačke, Hrvatske... U 170. epizodi su sa vama bili Stefan Nikolić, Petar Tadić i Igor Pavlović.

Ruska vojska razširja svojo invazijo v Ukrajini tudi na zahod države. Davišnji letalski napadi na vojaško bazo v neposredni bližini Poljske so zahtevali več deset žrtev. Kijev se medtem tudi s kopičenjem zalog hrane pripravlja na podobno blokado kot jo ruske sile izvajajo na Mariupolj. Danes poskušajo tja znova dostaviti humanitarno pomoč, je sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Drugi poudarki oddaje: - Na letalniku, ki je strmoglavil v Zagrebu, našli dele letalske bombe - Za neevropske turiste je vojna v Ukrajini vojna v Evropi - Pogačar znova kralj dveh mórij, Kranjec na Vitrancu tudi danes 10-ti

Ko je pri sedemnajstih, sredi ravninske Poljske, v kateri je živela, po naključju odkrila skalno plezanje, je vedela, da bo to njena pot, ki ji bo omogočila prepotovati svet. Na njej je spoznala ljubezen svojega življenja, Davida, in gore, v katerih je našla veliko še ne povedanih zgodb in o njih posnela dokumentarne filme. V večkrat nagrajenem filmu Stena senc je v ospredje postavila življenje Šerp, ki na najvišje vrhove sveta varno spravijo tudi alpinistično popolnoma neizkušene ljudi.

Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke. Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev zahodno-ruskih odnosov po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko so tam še pisali olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi kolajnami. Komentiramo, kakšen pečat je igram pustila pandemija, napovedujemo pa tudi sproščanje proti-covidnih ukrepov doma in ob odhodu v tujino – kar med skorajšnjimi počitnicami načrtuje veliko Slovencev. Ocenjujemo izplen stavke v našem zdravstvu in posledice razsodbe o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava v Uniji. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako postpandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna danes s Heleno Lovinčič. Kako smo čakali na ruski napad Ukrajine, kako smo sprejeli dobitnike medalj iz Pekinga, kaj je prinesla stavka v zdravstvu in ali so Berlinale res zavzele filmarke.Tudi ta teden je zaznamovala najhujša zaostritev odnosov med Zahodom in Rusijo po hladni vojni. Ugibali smo, kako verodostojni so ameriški obveščevalni podatki in ali bo Rusija res napadla Ukrajino po koncu olimpijskih iger v Pekingu. Medtem ko tam še pišejo olimpijske zgodbe, so se naši dobitniki medalj vrnili domov s sedmimi. Komentiramo, kakšen pečat je igram dala pandemija, napovedujemo pa tudi rahljanje protikoronskih ukrepov doma in ob odhodu v tujino, ki ga med počitnicami načrtuje veliko Slovencev. S strokovnjaki ocenjujemo posledice zavrnitve Madžarske in Poljske na Sodišču Evropske unije glede pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Sprašujemo se tudi, ali so Berlinale tokrat res zavzele (tudi slovenske) filmarke in kako popandemičen je tokratni festival. Kritični pregled tedna s Heleno Lovinčič.

Sindikati zdravstva in socialnega varstva so na prvi celodnevni stavki napovedali, da ne bodo odnehali in da si bodo še naprej prizadevali za višje plače in boljše delovne razmere. Stavka 50 tisoč zaposlenih iz številnih poklicev, ki so bili v pogajanjih doslej prezrti. Zahtevajo takojšnje sprejetje standardov in normativov ter višje izhodiščne plačne razrede za vse. Drugi poudarki oddaje: - Potrjeno 4,4-odstotno zvišanje pokojnin za vse prejemnike. - Zveza Nato v pričakovanju konkretnejših dokazov o umikanju ruske vojske od meje z Ukrajino. - Zavrnitev tožb Poljske in Madžarske na Sodišču Unije zelena luč Evropski komisiji za finančno kaznovanje članic, ki kršijo načela pravne države.