Podcasts about skupaj

Piše Sanja Podržaj, bereta Maja Moll in Igor Velše. Pesnitev v prozi Zgodba, ki se je morala zgoditi je nekaterim bralkam in bralcem že znana iz zbirke Naplavine, ki je izšla leta 2004, morda pa tudi iz izbora Brvarjevih Retrospektiva, ki je tri let zatem izšel v knjižni zbirki Kondor. Pred nami pa je zdaj prva samostojna izdaja, posvečena avtorjevemu osemdesetemu jubileju in hkrati osemdesetletnici konca druge svetovne vojne. Spomnimo se, Andrej Brvar je svojo poetiko razvijal v desetih pesniških zbirkah, prvo z naslovom Slikanica je objavil leta 1969. Poleg pesmi za odrasle je ustvaril tudi nekaj del za otroke in mladino, v knjigah Odzivi in Novi odzivi pa lahko prebiramo njegove pogovore in zapise o literaturi, umetnosti in družbenih vprašanjih. V Mariborski knjižnici je petnajst let deloval kot akcesor-lektor, nato pa se je usmeril v uredniško delo, najprej pri založbi Obzorja, kasneje pa pri mariborski Študentski založbi Litera. Brvarja poznamo tudi kot člana znamenite Peterice, ki so jo poleg njega tvorili še Tone Partljič, France Forstnerič, Drago Jančar in Marjan Kramberger. Leta 1973 so objavili manifestni zbornik Skupaj, v katerem so opozarjali, da se kultura dogaja tudi zunaj nacionalnega središča. Tako kot je Andrej Brvar je pustil svoj pečat na Mariboru, se je mesto Maribor pomembno vtisnilo v njegovo delo in tudi Zgodba, ki se je morala zgoditi se začne prav tam. Maribor ni pesnikovo rojstno mesto, kljub temu pa tja sega njegova predzgodovina, saj sta v njem živela in se spoznala njegova starša. Mama je delala v tiskarni, oče pa je bil klarinetist v vojaški godbi, glasbenik-narednik. Mlada človeka, ki sta se zaljubila, hodila v gledališče, na plese, v kino in na romantične sprehode v park … to bi bila popolna ljubezenska zgodba, če je ne bi prekinjale novice o mrtvih in ranjenih v Barceloni, o Hitlerjevih pritiskih na Češko, o bombnikih, tankih in nemškem škornju, ki v neusmiljenem ritmu koraka po Evropi in nazadnje vkoraka tudi v Maribor. Pesnitev z novo postavitvijo, kjer na desni knjižni strani beremo o osebni zgodbi pesnikovih staršev, na levi pa bolj hladno izpisano občezgodovinsko dogajanje, dobi tudi novo dinamiko, ki še dodatno poudari usodno moč zgodovine, da usmerja potek posameznikovega življenja. Tako sta se mlada zaljubljenca znašla na vlaku in se oddahnila, ko je zavil južno, v izgnanstvo v Srbijo, in ne severno, v koncentracijsko taborišče Dachau. Končna postaja je bilo mesto Čačak ob Zahodni Moravi, ki je prišleke sprejelo z odprtimi rokami. Tam sta se Brvarjeva starša poročila, si našla stanovanje in delo ter si nazadnje ustvarila družino. Čeprav jih bojevanje ni doseglo, so občutili strah, ko so se med preletavanjem letal skrivali po zatohlih in vlažnih zakloniščih, še posebej pa so občutili pomanjkanje. Ker niso imeli dostopa do zdravil, sta Brvarjeva starša v pičlih treh mesecih izgubila dva otroka, najprej nekaj mesecev starega Petra, zatem še dve leti staro Marijanko. To je najbolj srce parajoč del pesnitve, saj beremo o nemoči, ki sta ju čutila mlada starša ob besedah zdravnika, ki bi ljudi lahko pozdravil, če bi le imel penicilin. Kljub temu pa zaključek ni temačen in črnogled, temveč pomirjujoč, v Brvarjevem slogu vitalističen in optimističen. Vojne je konec in rodi se nov otrok, pesnitev pa se zaključi z besedami: »Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.« Z vzklikom »O nedoumljiva določenost naših življenj!« lahko povzamemo Brvarjevo poetiko, ki je polna čudenja nad življenjem. Gre za eksistencialno čudenje, kot pravi sam, do tega, da vse preprosto je in da je, kakršno je. Morda je to tudi razlog, da se pesnik ne zateka v abstrakcijo in metafore, temveč stvarnost opisuje neposredno. V pesnitvi ni patosa, kot tudi ne olepševanja, niti moraliziranja. Posamezne kitice delujejo kot besedne podobe, ki jasno in nedvoumno slikajo prizor za prizorom, in se nazadnje povežejo v tekočo pripoved brez zastranitev. Pripovednost sicer ni nujna sestavina pesmi v prozi, hibridne zvrsti, ki se izmika določitvam in omejitvam. A Andrej Brvar te pesniške oblike ni izbral po naključju, saj pesem v prozi vidi kot matrico sodobnega pesništva in se je v svoji poetiki zanjo zavestno odločil. Leta 2011 je izšla prva antologija slovenske poezije v prozi z naslovom Brez verzov, brez rim, ki jo je uredil prav Brvar in v njej postavil tudi trditev, da je poezija na poti v prozo, saj je trend sodobne poezije pripoveden, četudi je ta pripoved razsekana v navidezne verze. Njegova pesnitev Zgodba, ki se je morala zgoditi, ima navidezne kitice, ki so pravzaprav sklopi ali bolje prizori. Čeprav gre za pripoved, ni tistega epskega zamaha, ki bi te posamezne prizore povezal, ni psihologizacije oseb niti podrobnih opisov dogajanja. Pesnitev je odprta, zračna, bralcu je dopuščeno, da sam zapolni praznine in vrzeli. Še ena oblikovna posebnost knjige so fotografije, ki dodatno poudarjajo, da gre za zgodbo resničnih ljudi, za pesniško sublimirano resničnost, kot je v spremni besedi zapisala slovenistka, urednica in velika poznavalka Brvarjeve poezije Darka Tancer-Kajnih ter poudarila pomen osebnih zgodb za dojemanje velike svetovne zgodovine. Zgodba, ki se je morala zgoditi ne nosi sporočila samo o naši preteklosti, temveč tudi o naši sedanjosti. Vojna v Ukrajini, genocid v Gazi, zaostrovanje odnosov med svetovnimi velesilami in vse večje oboroževanje držav v Evropi in drugod po svetu … ob vsem tem, kar spremljamo v novicah, nas Brvarjeva pesnitev opominja, kako nenadno in usodno lahko dogodki, ki bodo krojili veliko zgodbo zgodovine, posežejo v male zgodbe naših življenj. Jubilejna izdaja Zgodbe, ki se je morala zgoditi je presežen knjižni izdelek, ki je nastal s sodelovanjem avtorja, oblikovalca Saša Urukala in urednice Milene Pivec. Z njo se je mariborska založba Pivec poklonila Andreju Brvarju, ki je Mariboru s svojim literarnim ustvarjanjem in drugim kulturnim delom veliko dal, s tem pa centralno pesnitev Brvarjevega opusa, ki prepleta zgodovinsko dogajanje z družinsko sago, ponudila tudi novi generaciji bralk in bralcev.

Nikolaj je bil ruski politični zapornik v času Stalinove strahovlade. Bil je tudi globoko veren kristjan. Skupaj s tisoči, pravzaprav milijoni svojih rojakov ...Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Stranka Slovenska skupnost pod geslom »S ponosom naprej« praznuje 50 – letnico delovanja. Kot pojasnjuje predsednik Damijan Terpin, niso stranka opozicije, temveč stranka, ki zastopa interese slovenske manjšine v Italiji. Kaj to pomeni? Ustavimo se v Zagrebu, kjer so na gimnaziji Lucijana Vranjanina dobili novo profesorico slovenščine. Vnovič se je pokazalo, da ustrezna usposobljenost za poučevanje jezika ostaja velik izziv. Spomnimo se pomembne vloge Joška Tischlerja, ustanovitelja slovenske gimnazije v Celovcu. Povabimo vas na prireditve, ki jih na avstrijskem Koroškem skupaj s krovnima slovenskima kulturnima zvezama pripravlja Urad za slovensko narodno skupnost in potekajo pod imenom Kulturni tandem. Skupaj z gornjeseniško folklorno skupino pa praznujemo 40-letnico njihovega delovanja.   Foto (Vida Toš): 40 letnica Folklorne skupine Gornji Senik

Potrebuje zdravljenje v Združenih državah Amerike. Do konca oktobra nameravajo zbrati 3,2 milijona evrov za zdravljenje. Drugi poudarki: - Prebivalci ljubljanske Linhartove ob prenovi jezni, župan Jankovič pravi, da je varnost na prvem mestu. - S celjske Prešernove bodo umaknili avtomobile, po prenovi bo postala sodoben mestni trg. - Na mariborski Osnovni šoli Martina Konšaka je slovesno. Praznujejo namreč 70-letnico.

Polona Novak je coachinja, changemanagerka, HR managerka in strateška poslovna partnerka z več kot 18-letnimiizkušnjami v mednarodnih, hitro rastočih podjetjih. Verjame, daključ do uspeha leži v odklepanju potenciala ljudi skozi prava vprašanja incoaching. Je ICF certificirana coachinja in PROSCI certificirana ChangePractitionerka, predana rasti in odpornosti posameznikov ter organizacij. Trenutno je zaposlena v mednarodnikorporaciji SAS, z več kot 12.000 zaposlenimi, ki usvarijo več kot 3 milijardeevrov prihodkov. Polona je del globalne ekipe za Changemanagement, katere naloga je vpeljava sprememb znotraj korporacije, bodisivpelejevanje novega poslovnega modela v Aziji ali pa postavljanje novihvodstvenih ekip v Evropi.Zasebno je mama 14-letnice, dvempsom, zaročena s čudovitim partnerjem, vsako leto že 13 let zapored osvajaMangart s cestnim kolesom in uči jogo, čeprav tega na prvi pogled ne birekli. in ve, da je ravnotežje nekaj, kar se gradi tako na blazini kot vživljenju. Končno se je lotila tudi svojedolgoletne želje – disrupcije slovenskega mindseta. Skupaj z Markom in BeyondLeadership pripravlja prvo konferenco na temo upravljanja sprememb inkonkurenčnosti: Change Makers – voditeljstvo v času sprememb, ki bo 21. oktobrav Kristalni palači.

Polona Novak je coachinja, change managerka, HR managerka in strateška poslovna partnerka z več kot 18-letnimi izkušnjami v mednarodnih, hitro rastočih podjetjih. Verjame, da ključ do uspeha leži v odklepanju potenciala ljudi skozi prava vprašanja in coaching. Je ICF certificirana coachinja in PROSCI certificirana Change Practitionerka, predana rasti in odpornosti posameznikov ter organizacij. Trenutno je zaposlena v mednarodni korporaciji SAS, z več kot 12.000 zaposlenimi, ki usvarijo več kot 3 milijarde evrov prihodkov. Polona je del globalne ekipe za Change management, katere naloga je vpeljava sprememb znotraj korporacije, bodisi vpelejevanje novega poslovnega modela v Aziji ali pa postavljanje novih vodstvenih ekip v Evropi.Zasebno je mama 14-letnice, dvem psom, zaročena s čudovitim partnerjem, vsako leto že 13 let zapored osvaja Mangart s cestnim kolesom in uči jogo, čeprav tega na prvi pogled ne bi rekli. in ve, da je ravnotežje nekaj, kar se gradi tako na blazini kot v življenju. Končno se je lotila tudi svoje dolgoletne želje – disrupcije slovenskega mindseta. Skupaj z Markom in Beyond Leadership pripravlja prvo konferenco na temo upravljanja sprememb in konkurenčnosti: Change Makers – voditeljstvo v času sprememb, ki bo 21. oktobra v Kristalni palači. Naljubši citat: Če misliš, da lahko, lahko. Če misliš, da ne moreš, imaš tudi prav. MINDSET je pomemben.Najljubša glasba: čisto odvisno od dneva in emocij. Moja fav// theme song: Unstoppalbe od SIANajljubša knjiga: Življenjska: "Galeb Jonathan Livingston // Poslovno: Radical CandorNajljubša serija: Friends ali Suits – spet odvisno kaj rabim v danem trenutku – smeh ali inspiracijoHobiji: organiziranje konferenc in delati svet boljši

Pandemija debelosti med otroki je neposredno povezana z oglaševanjem nezdrave hrane otrokom. Kako dobiti vojno, ki jo proti zdravju otrok bijejo podjetja, ki denimo za zajtrk prodajajo prave sladice? Otrokom oglašujejo tudi s pomočjo podatkov, ki jih ti puščajo v digitalnem prostoru. Ciljajo na čustveno raven in napadejo, ko so otroci najbolj ranljivi. Sogovorniki, s katerimi smo se pogovarjali ob mednarodni konferenci ZPS "Zaščitimo otroke: Skupaj za prepoved promocije nezdrave hrane": - Agustin Reyna, direktor Evropske potrošniške organizacije BEUC, - dr. Emma Boyland, Univerza v Liverpoolu, - Jeff Chester, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - dr. Kathryn Montgomery, Center za digitalno demokracijo (ZDA), - Breda Kutin, ZPS, - dr. Evgen Benedik, Pediatrična klinika v Ljubljani in Biotehniška fakulteta

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je med drugim minil ob pogovorih o pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta razpravljala tudi o vojni v Gazi in Ukrajini. Vang Ji se je ločeno srečal tudi s premierom Robertom Golobom in predsednico države Natašo Pirc Musar. Z Golobom sta se zavezala krepitvi sodelovanja, s Pirc Musar pa sta poudarila pomen multilateralizma.

Obisk kitajskega zunanjega ministra Vang Jija v Sloveniji je minil ob pogovorih o vojnih konfliktih ter pomembnosti odnosov med Pekingom in Brusljem. Skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon sta poudarila tudi pomen multilateralizma ob zdajšnjih razmerah v svetu. V oddaji tudi o tem: - Izrael nadaljuje pregon Palestincev iz mesta Gaza. Območje zapustilo že več kot 250 tisoč ljudi - Novoizvoljeni predsednik NSi Jernej Vrtovec: Razvojna koalicija bo koalicija preslišanih v treh letih Golobove vlade - Slovenski odbojkarji za začetek svetovnega prvenstva s prepričljivo zmago. Čile so premagali s 3:0

Profesor Paul Nurse je biolog in eden najpomembnejših znanstvenikov na področju razumevanja delovanje celice in celičnega cikla svojega časa. Skupaj z Llelandom Hartwellom in Timom Huntom je prav za odgovore na vprašanje, kako se celice rastejo in delijo, leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino. Paul Nurse je bil v svoji karieri na čelu največjih in najuglednejših raziskovalnih institucij na svetu, vodi Inštitut Francis Crick v Londonu, decembra pa bo že drugič stopil na čelo slovite britanske Kraljeve družbe. Leta 1999 je prejel viteški naslov, tri leta pozneje pa tudi britanski red za zasluge. Pred radijski mikrofon Prvega je Sira Paula Nursa med njegovim septembrskim obiskom v Sloveniji povabila Mojca Delač.

Na koncertu, zaznamovanem s prepletom impresionizma in romantike, bosta nastopila argentinska pianistka Martha Argerich in švicarski dirigent Charles Dutoit. V ljubljanski Cukrarni bo skupaj z nekaj nekdanjimi nagrajenkami in nagrajenci nastopil letošnji lavreat Vilenice bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov. V mariborskem Lutkovnem gledališču se začenja 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, ki jih letos posvečen področjem lutkovne tehnologije.

15. september, na god Žalostne Matere Božje v Katoliški cerkvi, je od lani tudi dan žalujočih. Naš gost bo pater dr. Ivan Platovnjak, profesor na Teološki fakulteti in duhovni spremljevalec žalujočih. O žalovanju je lani napisal knjigo Preobrazba bolečine: Skupaj na poti žalovanja. Kako lahko duhovnost pomaga človeku, da ne obstane v žalosti, temveč gre naprej? Se je kaj spremenilo v odnosu do žalujočih?

V tokratni epizodi  se Domnu in Andražu ponovno pridruži Jure Makovec.  Skupaj pregledajo in analizirajo dogajanje na dirkaškem vikendu v Monzi.Podprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show

Dotaknili smo se tem, ki pogosto ostajajo v ozadju, a so za mnoge izmed nas izjemno pomembne – starost, sprejemanje staranja, osamljenost in življenje v domu za starejše. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Skupaj s poslušalci smo razmišljali o tem, kako se soočiti s spremembami, ki jih prinaša staranje, kako ohraniti dostojanstvo in smisel v poznejših letih, kaj pomeni živeti v osamljenosti, kako jo preseči ter kako lahko domovi za starejše postanejo prostor topline, ne le bivanja.

Skupaj s Primorskim poletnim festivalom se spominjamo tržaškega pisatelj Borisa Pahorja s ponatisom njegovega prvenca Moj Tržaški naslov, ki je izšel pri Cankarjevi založbi. V Mariboru se je sinoči začel 19. Festival sodobnega plesa Platforma, ki bo s predstavami in spremljevalnimi dogodki trajal vse do sobote. Bili smo tudi na razstavi mladega vizualnega umetnika Jona Derganca, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Equrna.

Zvezda dneva je slonica Ganga, ki praznuje letos 50 let. Skupaj z njo pa je letos pozornost usmerjena v številne druge prebivalce Živalskega vrta Ljubljana, ki tako kot Ganga izvorno prihajajo iz Azije, kot so denimo azijski levi, svinjski jeleni, v naravi izumrli indokitajski sika jeleni, sibirski tigri, zlatolični giboni in indijski ježevci. Posebne dobrodošlice pa sta deležna najnovejša prebivalca Živalskega vrta grivasta volka iz južne Amerike.Kakšna je danes vloga živalskih vrtov tako pri ohranjanju ogroženih vrst kot pri izobraževanju javnosti ter kako velike spremembe se obetajo v ljubljanskem, je predstavila direktorica Barbara Mihelič.

Alenka Šoštarič je v sklopu društva Samooskrbni.net več let tesno sodelovala s Sanjo Lončar, eno najvidnejših zagovornic naravnega načina življenja v sobivanju z naravo pri nas. Dvajset let je vodila največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave. Raziskovala je naravne rešitve za težave sodobnega človeka, bila urednica in soavtorica triindvajsetih knjižnih uspešnic, od katerih je sedem prevedenih v nemški jezik. Bila je tudi priznana in uveljavljena predavateljica, publicistka, urednica, novinarka in raziskovalka. Vodila je seminarje za strokovno in splošno javnost v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji. Vodila tudi informacijsko središče Zazdravje.net.

Pred dnevi je umrl lutkovni ustvarjalec Tine Varl. Rodil se je leta 1940 v Mariboru, že kmalu je deloval v različnih mariborskih lutkovnih gledališčih. Leta 1974 je bil pobudnik in soustanovitelj Lutkovnega gledališča Maribor, v letih od 1991 do 1998 je bil njegov direktor in umetniški vodja. Dolga leta je kot predsednik odbora za lutkarstvo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije pomagal razvijati lutkarstvo doma in v zamejstvu. Od šestdesetih let je organiziral letna srečanja amaterskih in poklicnih lutkarjev. Skupaj z ženo Bredo Varl sta ustvarjala v lutkovnih gledališčih v Sloveniji in Avstriji, na nacionalni televiziji in za slovenski program avstrijske televizije. Posebej pomembno je bilo njegovo pedagoško in mentorsko delo. V Mariboru je ustanovil mednarodni lutkovni festival – Poletni lutkovni pristan, ki ga letos prirejajo že šestintridesetič. Tine Varl je prejel številna stanovska priznanja, med njimi Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na področju lutkarstva, Glazerjevo nagrado za življenjsko delo, bronasti grb mesta Maribor, Tišlerjevo nagrado za življenjsko delo med koroškimi Slovenci in zlati znak Republike Avstrije za kulturno delovanje. Z lutkovnima ustvarjalcema Bredo in Tinetom Varlom se je leta 2000 pogovarjala Vida Curk.

Trepetamo pred vojno v Ukrajini, lakoto v Sudanu in genocidom v Gazi. Pred tišino ob nasilju na poti do športnega cilja. Pred položnicami. Pred nevihtami in realnostjo. Ampak, kakor pravi pesnik Gojko Božović: “Če nas bičajo isti vetrovi in nas zaliva isti dež, se vprašajmo tudi o vetrovih in udarcih zgodovine, ki si jo delimo in skozi katero bomo v vsakem primeru šli skupaj, ne glede na to, kakšne meje bodo postavili med nas.” Skupaj lahko premagamo tudi trepetanje.

Tuina masaža je tradicionalna kitajska terapevtska metoda, ki združuje masažne tehnike, akupresuro in manipulacijo sklepov z namenom uravnavanja pretoka življenjske energije »qi« po telesu. Njeno ime pomeni »potiskanje in prijemanje«, kar dobro opisuje osnovne prijeme te tehnike. Uporablja se za lajšanje bolečin, odpravljanje napetosti, spodbujanje krvnega in limfnega obtoka ter krepitev splošnega počutja. O njej smo se pogovarjalo z Barbaro Kavčič, mojstrico tradicionalne kitajske medicine in Tuina masaž ter eno od strokovnjakinj, ki bo letos vodila počitnice na Ižu.Tuina ni namenjena le sprostitvi, temveč deluje globinsko – na energijskih poteh (meridianih), ki so povezane s posameznimi organi. Tako lahko terapevt s pritiskom na določene točke uravnava delovanje notranjih organov in podpira naravno sposobnost telesa za samozdravljenje.Pomemben vidik Tuine je tudi povezava s prehrano. Tradicionalna kitajska medicina namreč verjame, da prehrana močno vpliva na energetsko ravnovesje telesa. Uporaba toplih ali hladnih živil, glede na konstitucijo posameznika in trenutno neravnovesje, lahko okrepi učinek masaže. Skupaj z uravnoteženo prehrano Tuina masaža prispeva k boljšemu delovanju prebave, večji vitalnosti in dolgotrajnemu ohranjanju zdravja.

Kaj bi pomenil hud zobobol sredi vesoljske misije na poti proti Marsu? Ali pa krvni strdek v vratni veni tisoče kilometrov od doma?V tokratni Xkurziji predstavimo dva projekta, ki bosta astronavtom v prihodnosti omogočili daljše in varnejše misije. Prvi je SpaceDent, pri katerem so raziskovalci zasnovali posebno zobozdravstveno komoro in orodja iz nevnetljivih materialov, da bi astronavti lahko sami poskrbeli za osnovna zobozdravstvena zdravljenja. Drugi projekt pa povezuje srčno-žilne strokovnjake in strojne inženirje. Skupaj razvijajo sistem za zgodnje zaznavanje sprememb v vratni veni, kjer lahko nastanejo nevarni krvni strdki. Kako takšne raziskave potekajo in zakaj so ključne za prihodnost vesoljskih odprav? Sogovorniki: Tine Šefic, absolvent dentalne medicine na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, projektni vodja projekta Spacedend dr. Aleš Fidler, profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in zobozdravnik specialist na Stomatološki kliniki UKC Ljubljana Hana Prtenjak, študentka na Fakulteti za strojništvo, inženirka strojništva dr. Janez Urevc, docent na Fakulteti za strojništvo, so-vodja projekta: Razvoj tehnologij za varnejše vesoljske misije

Klemen Kovačič je bil za svojo magistrsko predstavo Agmisterij nagrajen na 55. Tednu slovenske drame, Bienalu sodobne plesne umetnosti Gibanica in 60. Festivalu Borštnikovo srečanje. Skupaj s sodelavci je za predstavo v trajanju prejel tudi Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani. Osemurni performerjev obračun s samim seboj je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije razglasilo za najboljšo uprizoritev leta 2024. Kot član Slovenskega mladinskega gledališča je v sezoni 2024/25 ustvaril atraktivne in različne vloge, s katerimi se uveljavlja kot eruptiven ustvarjalec in pronicljiv premišljevalec gledališča. Tonski mojster Jernej Boc.

Sem velik ljubitelj tehnik in principov, ki nižajo stopnjo stresa v življenju; obenem pa se dobro zavedam, da v celoti odstraniti stres iz našega vsakdana enostavno ni mogoče. Zato sem navdušen, da vam lahko v današnjem podkastu razložim navdihujoče znanstveno stališče: to, kakšen odnos izoblikujete do stresa, je za vaše zdravje bolj pomembno kot količina samega stresa!Skupaj bomo pregledali nekaj zanimivih znanstvenih raziskav na to temo, potem pa se naučili preprostih tehnik, s pomočjo katerih lahko stresni odziv postopno oblikujete v svojega močnega zaveznika.V podkastu omenjam knjigi Znanost mirnega življenja (D. Zupančič) in The Upside of Stress (K. McGonigal).Omenjene raziskave / viri / dodatno branje:Kaj je to stresin kako deluje stresni odziv: https://www.nature.com/articles/nrendo.2009.106Raziskava o tem,kako prepričanje, da je človek manj fit od vrstnikov, vpliva na življenjskodobo: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28726475/Raziskava ohotelskih snažilkah in fizični kondiciji: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/17425538/Sprejemanjestresa je pomembnejše od nižanja stresa: https://news.stanford.edu/stories/2015/05/embracing-stress-is-more-important-than-reducing-stress,-stanford-psychologist-saysRaziskava onegativnem vplivu burnih čustvenih odzivov na stresorje: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5794509/Povezava medpozitivnim afektom in daljšim življenjem (sploh pri ljudeh, ki imajo vživljenju veliko stresa): https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5555349/Posamezniki, kiimajo v življenju veliko stresa IN ga hkrati smatrajo kot nekaj negativnega inškodljivega imajo večje tveganje za prezgodnjo smrt: https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC3374921/

Tokrat smo se pogovarjali s SANJO LONČAR. Jo že poznate?Sanja Lončar že od leta 2005 vodi največje slovensko nevladno gibanje – projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, ki raziskuje številne naravne rešitve za težave sodobnega človeka. Njen spekter znanj s področja zdrave prehrane, spopadanja z boleznimi, samooskrbe je resnično širok, zato z veseljem sodelujeta z Jasmino Kandorfer. Je urednica in soavtorica 23 knjižnih uspešnic, od katerih je 7 prevedenih v nemški jezik.Vse to pa pomeni, da smo bili izredno izredno navdušeni, da je bila pripravljena sesti za tale pogovor. Hvaležni.

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca. Pred letom dni so začeli tudi s pripravami na praznovanje jubileja, kar se je obrestovalo. Na koncertu pred K in K centrom v Šentjanžu v Rožu so se skupini Bališ pridružili gosti; Noreia Strig Quartet, pianist Tonč Feinig, kitarista Helmut Bibl in projektni mladinski pevski zbor. Skupaj so nas popeljali skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od priredb znanih blues in rock skladb v obirskem narečju do uspešnic U nebese in Fajn se mej, s katerimi so navdušili občinstvo, ki zna njihove pesmi na pamet. Prisluhnite prvemu delu koncerta!

Pogovor s posebno poročevalko Organizacije združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju

Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

Slovenska akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je predstavila zbornik Na obeh straneh Alp, ki obravnava slovensko-avstrijsko zgodovino. Uredniki so med drugim zapisali, da delitev in nasprotij med Slovenci in Avstrijci, ki so v vzhodnoalpskem prostoru stoletja živeli skupaj in oblikovali svojevrstno jezikovno in kulturno pokrajino, v predmodernih in prednacionalnih obdobjih ni bilo. V Črneči vasi nad Kostanjevico na Krki pa so v prenovljeni stavbi nekdanje osnovne šole odprli razstavo Črnétjani in Črnétja vas: skupaj držijo kakor veriga o šoli in kraju. Ta je zanimiv tudi zaradi posebne govorice prebivalcev, ki jo ohranjajo kot potomci Uskokov. Na stalni razstavi, ki so jo pripravili s Posavskim muzejem Brežice, so predstavili posebnosti iz življenja svojih prednikov.

V letošnjem letu je v iniciativi Moje podjetje (že 12 let poteka pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih oz. Junior Achievement Slovenija) sodelovalo rekordno število udeležencev. Skupaj je bilo vključenih 28 šol, 69 učiteljev ter 900 dijakov, ki so skupaj ustanovili kar 190 dijaških podjetij. Na zaključno nacionalno tekmovanje se je prijavilo več kot sto dijaških podjetij (103), ki združujejo 441 dijakov iz 25 srednjih šol. Zmagovalec vodilne kategorije »Podjetje leta« je postalo dijaško podjetje Sound & Round d.d., ki prihaja s Šolskega centra Škofja Loka, Srednje šole za lesarstvo. Njihov izdelek, ki so ga razvijali skozi vse šolsko leto, so leseni zvočniki – cenovno dostopni, izdelani iz naravnih materialov slovenskega porekla ter zasnovani tako, da so preprosti za uporabo tudi starejšim uporabnikom. Uspešno so jih že predstavili in prodajali na različnih sejmih, kjer so navdušili s svojo inovativnostjo. Ambiciozno razmišljajo tudi o predstavitvi na platformi Kickstarter. Na svoji razvojni poti so sodelovali z vrtcem, kateremu so podarili nekaj zvočnikov za predvajanje pravljic otrokom, ter z Zavodom za gluhe in naglušne, kjer so uporabniki preizkusili njihove izdelke in podali dragocene povratne informacije, ki so jih vključili v nadaljnje izboljšave. Poseben poudarek dajejo tudi družbeni odgovornosti – del izkupička od vsakega prodanega zvočnika namenijo za pomoč otrokom. Mladi lavreati, podjetniki pa so bili tokratni gostje Gymnasiuma: Jan Bernik, Ažbe Jereb, Matic Demšar in Tobija Štalec.

To je le prvi pogovor iz serije s Framcom Šturmom, zato ne zamudite naslednjih epizod. Resnično smo hvaležni, da smo lahko s takim strokovnjakom in poznavalcem, raziskovalcem biopolj preživeli trenutke v oddaji in da jih lahko delimo z vami. Skupaj spoznajmo delček starodavnih tehnologij in njihov pomen za obstoj.Ko raziskujemo duhovne razsežnosti narave vedno najdemo kačje črte, to so pasovi energije, ki potekajo skozi pokrajino. Ti pokažejo navzočnost duhovnih naravnih sistemov, saj jih povezujejo med seboj. Te sisteme oblikuje narava po svojih algoritmih, ki so jih poznali tudi naši posoški staroverci.Naravni sistemi so: dvojnik, tročan (vodni, ognjeni in zemeljski), binkelj, dvojni tročan, truj (vodni, ognjeni in zemeljski) in megalitski krog. Elementi naravnih sistemov pa so kačje črte (skrajšano kače) in potenciali moči. Na kačji črti so lahko ojačevalci, ki so jim predniki rekli »kačji vahtarji«, in kretnice. Kače lahko potekajo horizontalno, po površini zemljišča ali pa vertikalno, iz neba. Tiste, ki prihajajo od zgoraj navzdol, so posoški staroverci imenovali pajkove niti. Potenciale moči pa lahko okrepimo z matjarji in kamnitimi kačjimi glavami. V naravi se le redko pojavi izoliran naravni sistem, praviloma so sistemi povezani v funkcionalno celoto. Lahko so majhni, binkelj na primer uravnotežuje le eno hišo ali le nekaj njih, lahko pa so tudi veliko večji, kot na primer tročan, ki je lahko obsežen kakor mesto, njegovo polje lahko prekriva vso dolino. Če se posamezni duhovni naravni sistem poveže z drugimi sistemi se njegova duhovna moč pomnoži, hkrati pa povezani sistemi kot celota generirajo večjo duhovno moč. Ta sčasoma preide v ljudi in živali, ki se z njo uskladijo, zato tudi sami pridobijo večjo duhovno moč oziroma večjo splošno odpornost telesa. To je temeljni namen vseh naravnih sistemov.

Ivan Salatić je vzel po naključju najden fragment iz črnogorske zgodovine in ga pretvoril v čudovito filmsko razmišljanje o naravi in bistvu človeške zgodovine. Uradna zgodovina se sicer piše v debelih bukvah, o krutih dogodkih in zmagovitih vladarjih, črnogorski avtor pa je ob pomoči izostrene filmske govorice vse skupaj postavil na glavo. Izhodišče ni debela knjiga, ampak rokopis, ki so ga na kotorski tržnici našli na papirju, v katerega je ribič zavil svojo robo. Glavni junak filma je njegov domnevni avtor Đuko, najbolj zvest podanik Morlaka, vodje gorskega ljudstva, ki se na začetku 19. stoletja upira turškemu zavojevanju. Đukovo pričevanje je zgodba o misteriozni transformaciji njegovega vladarja, ki jo ta doživlja ob bolezni in življenju, prepredenem s smrtjo. Film tako ne govori o velikih zgodovinskih dejanjih, ampak o poeziji in filozofiji, ki izraščata iz gole eksistencialne krize in temeljnega dvoma o oblasti ter privilegijih in dolžnostih, ki jih ta prinaša. O vsem, skratka, kar uradna zgodovina velikokrat zakriva, utiša, duši in ubija. Tej osnovni kontemplativni zastavitvi primerno je razvita tudi čudovita filmska govorica. Skozi dovršeno fotografijo, scenografijo in kostumografijo se film poglablja v eksistencialne teme o ujetosti, ranljivosti in smrti. Ujetost v domačo ozkost je prikazana z majhnimi, zaprtimi prostori, ki pa jih kot kontrast domačnosti vedno znova oživijo človeku najbližje stvari: sanje, ogenj, ljubezen, gore. Ko se vladarjeva odprava – njegova hčerka, Đuko in zvesti oproda Božo – poda na pot Morlakove ozdravitve, se slika odpre in razsvetli. V zdravilišču na jugu Italije naravo počasi zamenjajo človeške konstrukcije – tako fizične kot mentalne –, v katerih se vladar izgublja in se jim predaja. Hkrati se zbližuje s črnogorskim intelektualcem, ki ga sreča na poti, in se odmika od svojega zvestega Đuka, čigar pogled in redke besede izražajo vse večjo odtujenost od izseljenstva in vladarja. Ob tem lahko omenimo dva monumentalna prizora. Morlak in intelektualec sta potopljena v nepregledno množico knjig v starodavni knjižnici, medtem ko ju Đuko opazuje na vhodu in ne upa ali ne želi vstopiti. V drugem prizoru dvojica uživa ob prepevanju srce parajoče žalostinke pod velikimi oboki neprepoznavno velikanske zgradbe, Đuko pa tega preprosto ne zdrži več in uporabi nasilje. Skupaj z Đukom tako drsimo v domotožje, neučakanost in jezo, hkrati pa se z Morlakom čudimo lepoti človeških in božanskih stvaritev, pri čemer vse bolj slutimo človeško majhnost in končnost. Medtem ko pogled prvega predstavlja tradicionalno zavezanost domovini in ljudsko skeptičnost do vsega, kar jo presega, pa drugi zastopa prav predanost temu presežku. Morlak se tako vse bolj prepušča umetnosti in znanju, kar izraža tako v besedah kot gibih, a pri tem pozablja na svoje dolžnosti do ljudstva in domovine. Đuko pa, kot bi želel uravnovesiti vladarjevo razpuščenost, postaja vse bolj surov in nasilen, s čimer želi izsiliti vrnitev domov. Pri tem se film nikoli prav ne opredeli do ene ali druge skrajnosti. Prva namreč zapade v ozkosrčnost, nestrpnost in nasilje, druga pa v vzvišenost, odtujenost in melanholijo. Odnos med Đukom in njegovim vladarjem tako simbolizira dvoumen odnos človeka do svoje preteklosti: medtem ko se je treba zavedati svojih korenin in zgodovine, pa je pri tem treba tudi razpuščati in ubijati njene junake ter mite, sicer lahko vodijo v nevarne predsodke in zanke, v katere oblast vedno znova ujame ljudstvo. In takšen odnos do zgodovine lahko razvijejo samo tisti, ki so bili te oblasti doslej najmanj deležni. Piše: Žiga Brdnik Bere: Igor Velše

Palestinska interdisciplinarna umetnica in filmska ustvarjalka Noor Abed je prejela veliko nagrado 36. grafičnega bienala Ljubljana. Na bienalu sta predstavljeni dve fotografiji iz njenega kratkega filma Noč, ko sva držala med seboj iz leta 2024 in skice. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani so ob odprtju bienala prikazali tudi omenjeni film in Naše pesmi so bile nared za vse prihajajoče vojne, kratki film izpred štirih let. Z Noor Abed, ki preučuje, kako se ideologija uteleša v gibanju v kontekstu družbene koreografije, se je o njenem ustvarjanju pogovarjala Tesa Drev Juh.

Študenti, ki bi želeli tudi v prihodnjem študijskem letu bivati v študentskem domu ali za bivanje pri zasebniku dobiti subvencijo, ter tisti, ki bi to radi izkoristili prvič, se bodo lahko kmalu posvetili prijavnemu postopku. Ta poteka prek spletnega portala, prošnjo za podaljšanje bivanja je treba oddati do najpozneje 18. avgusta. Skupaj je razpisano nekaj več kot 12 tisoč 20 mest. Tematiki študentskih domov se bomo posvetili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja. Veliki koncert, na katerega so se pripravljali leti dni, je navdušil občinstvo. Gostimo doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, ki ugotavlja, da je za raziskovanje manjšine pomembno delo na terenu. Sara Koleš Ribeiro pa predstavi čezmejni projekt Regio taste, namenjen ohranitvi kulinarične dediščine obmejnega območja in povezovanju prekmurskih in porabskih osnovnih šol. Prisluhnite!   Foto (Mateja Železnikar): Praznovanje skupine Bališ 

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.Z direktorjem celovške Mohorjeve Karlom Hrenom se pogovarjamo o dvojezični predšolski vzgoji na avstrijskem Koroškem. Zanimanje je, kar dokazuje tudi odprtje tretjega oddelka dvojezičnih jasli. Kako pa je s kadri? V Pliberku na vaji zmotimo rock skupino Bališ, ki se že več kot pol leta intenzivno pripravlja na koncert ob 25 letnici delovanja. Skupaj s člani zasedbe, ki so postali družina, se spominjamo začetkov pred več kot četrt stoletja. Ustavimo se v Briščikih na Tržaškem in prisluhnemo ponovitvi koncerta Za mir bom govoril, ki je potekal v okviru programa Kultura osvoboditve – Osvoboditev kulture. V Števanovcih pa čestitamo domačemu cerkvenemu pevskemu zboru, dobitniku priznanja madžarske vlade za izjemne dosežke na manjšinskem področju.    Foto (USZS): Vabilo na Dobrodošli doma

V tokratni epizodi Kulturosfere se potopimo v živahno razpravo z dogodka WellBIEN 2025, programske enote Mednarodnega bienala tekstilne umetnosti BIEN 2025 v organizaciji Zavoda Carnica. V razpravi odpiramo prostor premisleku o presečiščih umetnosti, zdravja in skupnosti. Osredotočamo se na tekstilne prakse kot orodje za promocijo zdravja, kulturno predpisovanje ter na izzive in potenciale, ki jih prinaša sodelovanje med umetniki, terapevti in zdravstvenimi delavci.Osrednja gostja epizode je Pamela Whitaker (Irska), predavateljica likovne psihoterapije na Univerzi v Ulstru, ki raziskuje tekstil kot prostor refleksije, skupnostne solidarnosti in skrbi za duševno zdravje. Njeno delo naslavlja preplet umetniške prakse, socialne angažiranosti in ustvarjalnega zdravja v kontekstih travme, neenakosti in družbenega okrevanja.Ob njej se v pogovoru predstavijo še članici tekstilnih skupnosti Aleksandra Šuler in Jasmina Ferček ter vodja strokovne pisarne Asociacije in predstavnica konzorcija Kultura za duševno zdravje Polona Torkar, ki raziskujejo, kako lahko lokalne ustvarjalne pobude postanejo pomemben dejavnik izboljšanja kakovosti življenja.Skupaj razmišljamo:- Kako tekstilna praksa lahko deluje kot terapevtsko in emancipatorno orodje?- Kje so stičišča in razlike med socialno angažirano umetnostjo, umetnostno terapijo in praksami ustvarjalnega zdravja?- In kako lahko izkušnje iz tujine osmislimo v našem kulturnem in zdravstvenem prostoru?Prisluhnite pogovoru, ki tke nove niti med umetnostjo in zdravstvenim varstvom.

V tem mesecu se v Sloveniji spominjamo največjega genocida v zgodovini slovenskega naroda. Predsednica republike Nataša Pirc Musar se bo na povabilo ministra za obrambo Boruta Sajovica, teden dni pred tradicionalno slovesnostjo v Kočevskem rogu, udeležila spominske slovesnosti, kjer se bo poklonila žrtvam na kraju spomina Jama pod Macesnovo gorico.Vse bolj jasno je, da želi biti predsednica države Nataša Pirc Musar prvorazredna – a ne prvorazredna za vse, temveč samo za izbrane, tiste, ki so po njeni meri. Svojo vključevalnost si razlaga kot ekskluzivni klub ideološko všečnih, v katerega ne sodi vsak državljan, ampak le tisti, ki poklekne pred njenimi vrednotami.Gremo lepo po vrsti. Predsednica, ki ji letos mandat vstopa v drugo polovico, se šele zdaj očitno zaveda, da ji voda teče v grlo, če ne želi končati mandata kot Danilo Türk, ki je delil državljane na prvo in drugo razredne. Do danes se Nataša Pirc Musar še ni zmogla, kot prva med državljani, pokloniti žrtvam komunizma. Ima polna usta obsodb fašizma, nacizma, Srebrenice in zdaj Gaze, a največjega povojnega genocida na Slovenskem – množičnih pobojev pred in v letu 1945 – se izogiba kot maček vode.Mirno sedi z ideološkimi dediči krvnikov, jim podeljuje državna odlikovanja v imenu vseh državljanov – tudi tistih, katerih sorodniki so bili brez sodbe pobiti. Organizacijam, kot sta Nova slovenska zaveza in Združeni ob Lipi sprave, ki si leta prizadevajo za resnično, enakovredno in celostno spravo, pa obrne hrbet. Ne, ona gre raje po svoje. Po poti samovoljnosti in selektivnega spomina.S svojim ravnanjem postaja predsednica, ki je s par zamahi – kot slon v trgovini s porcelanom – uničila dolgoletna prizadevanja njenega predhodnika Boruta Pahorja za spravo. Skupaj z vlado je, tudi za ceno obiska pri pokojnem papežu Frančišku izsilila »začasni pokop« žrtev iz Macesnove gorice, ne da bi prisluhnila željam tistih, ki si prizadevajo za njihov dostojen pokop v slovenski prestolnici.Na naše vprašanje ali se bo udeležila slovenski v Kočevskem Rogu, ki jo 7. junija pripravlja Nova Slovenska zaveza so med drugim odgovorili, da je že ob začetku letošnjega leta potrdila udeležbo na 80. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki bo na isti dan ob 10. uri in kjer bo tudi slavnostna govornica. Zato je nemogoče, da bi se udeležila obeh. Ob tem pa ni pokazala niti kančka želje, da bi si prizadevala, da bi bila ena ali druga slovesnost malo prilagojena, da bi se lahko udeležila obeh slovesnosti. Zanimiv je tudi izgovor: kajti že več desetletij je slovesnost v Kočevskem Rogu postavljena v ta čas.Njeno govorjenje o spravi je tako kot ogledalo, ki odseva samo njen obraz – ne pa obraze vseh Slovencev. Sramotno. Žalostno. In predvsem – globoko ponižujoče do vseh, ki so zaradi komunizma izgubili življenje, dostojanstvo ali resnico, prav tako pa ponižujoče tudi do vseh, ki si iskreno prizadevajo za spravo med Slovenci. Predsednica, ki ima polna usta pravičnosti, a ne zmore niti enega iskrenega stavka obsodbe komunističnih zločinov, ne združuje – temveč razdvaja. In to ne z močjo resnice, ampak s silo selektivnega spomina.Da je mera polna pa vidimo tudi pri njenem nedržavotvornem delu, ko že nekaj časa blokira delovanje demokratičnih institucij. Do danes še ni našla primernega in za dvotretjinsko večino sprejemljivega kandidata ali kandidatke za varuha človekovih pravic. Če so v njen ožji izbor izmed 14-ih prijavljenih kandidatov prišli zgolj trije, o ostalih sploh ni pojasnila, zakaj jih ne predlaga – med temi so tudi ugleda imena kot sta denimo nevrolog dr. Zvezdan Pirtovšek in nekdanja varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, pa sedaj želi na to mesto kandidatko, ki se sploh ni prijavila za to mesto. Nekako se vse bolj izrisuje, da si pač želi na tem mestu nekoga, ki bo delal zgolj njej po všeči.Neuspešna je tudi pri kandidaturi za guvernerja Banke Slovenije. Naša država je tako v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic in to v času, ko se evropska unija sooča s poslabšano finančno sliko, naše države pa pri ukrepih ni zraven. Žalostno.Kaj kmalu pa bo jasno, koga bo izbrala na kmalu izpraznjena mesta ustavnih sodnikov. Dve imeni bo morala ponuditi. Bo tokrat bolj taktna ali pa bo tudi tukaj ustavnemu sodišču pomagala s še bolj ideološko skrajno levimi kandidati in tako pomagala pri razgradnji pravne države? Mislim, da sem naštel kar nekaj zadev, ki jasno kažejo, da predsednica ni kos nalogi, ki bi jo morala opravljati. Ne povezuje, si za povezovanje ne prizadeva, še več, namesto dialoga vnaša razdor, namesto sprave dodatne delitve. Bi bil čas, da bi odstopila ali pa morebiti sklicala predsedničin forum na temo svojega vladanja? Na to si odgovorite sami!

Danes se je na Kongresnem trgu in v Parku Zvezda v Ljubljani začel že 19. mednarodni festival »Igraj se z mano«, ki predstavlja največji dogodek socialnega vključevanja oseb s posebnimi potrebami v Srednji Evropi. S številnimi inovativnimi, ustvarjalnimi, umetniškimi in športnimi delavnicami za otroke in mlade ter njihovimi nastopi na Janezovem in Aničinem odru, kjer domujejo gledališče, glasba in ples, ter večernim koncertom, ki bo v četrtek, in dvema strokovnima dogodkoma - današnjim »Ustvarjanje inkluzivnih šolskih okolij« in »Skrbništvo za odrasle – varstvo ali omejevanje pravic?« v petek, Mednarodni festival »Igraj se z mano« razvija pomemben in prepoznaven prostor, kjer inkluzija ni le tema, temveč dejanje. Utrip dogajanja na 19. mednarodnem festivalu »Igraj se z mano« je povzela Petra Medved

700 let bo minilo od prve pisne omembe Juda iz Ljubljane, datirane 6. junija 1325. O dolgi, a pogosto prezrti zgodovini judovske navzočnosti v Ljubljani in širše na Slovenskem bo spregovoril naš gost Boris Hajdinjak, direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Skupaj bomo osvetlili, kako so Judje živeli, kje so delovali, kako so vplivali na družbeni, kulturni, gospodarski in verski razvoj mest ter zakaj se zdi, da so izvzeti iz kolektivnega spomina. Slika: Boris Hajdinjak v svoji pisarni v srednjeveški mariborski sinagogi. V ozadju je kopija naslovnice Sarajevske Hagade (Aragonija/Barcelona, ok. 1350, Zemaljski muzej, Sarajevo)

Skupaj smo se podali na Bližnji vzhod, natančneje v Združene arabske emirate. Puščavo in megalomanske urbanistične oaze v objemu peska je s svojimi fotografijami predstavila tokratna gostja Mateja Mazgan Senegačnik, ki je hkrati govorila tudi o osebnih vtisih potovanja z družino. Prav tako smo imeli možnost izvedeti več praktičnih nasvetov v zvezi s potovanji v omenjeno regijo.S06E06Gostja: Mateja Mazgan Senegačnik - Aktivna družinaModerator: Tilen NipičPremiera: Facebook Popotniško združenje Slovenije, 19. 05. 2025Projekt poteka v sodelovanju z MKC Maribor/Mladi Maribor. Oddajo si lahko v živo ogledate tudi na njihovih Facebook straneh.PovezaveSpletna stran PZS: ⁠www.youth-hostel.si/si⁠Facebook PZS: ⁠www.facebook.com/popotnistvo⁠Instagram PZS: ⁠www.instagram.com/higlobetrotter⁠Popotniški snep Youtube: https://www.youtube.com/popotnistvo

Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Podali smo se v mesto, kamor so se v času nekdanje Jugoslavije vile kolone. V mesto ob meji, kjer nisi želel, da te miličnik vpraša "imate kaj za prijaviti?". V Gorico, ki je dom tudi Andree Bellaviteja. Teolog, publicist in popotnik, ki je pred dvajsetimi leti na Jakobovi poti prvič začutil, da ne bo več duhovnik. Goričan, ki se je slovenščine želel učiti že ob prihodu, a to takrat ni bilo mogoče. Zdaj je to veliko lažje. Tudi zato, ker je njegova življenjska sopotnica profesorica italijanščine v Ljubljani. Skupaj z Evo Furlan spoznajte zanimivega vodnika, ki zares živi Gorico in njeno širše območje.

Piše Jelka Kernev Štrajn, bere Eva Longyka Marušič. Roman Anje Radaljac Prst v prekatu je po svoji zunanji in notranji zgradbi zanimiv, izviren spoj »knjige podgobja« in »knjige korenine«. Ob branju lahko opazujemo vsestransko razraščanje pripovednih zastranitev, ki se slejkoprej ujamejo v mrežo pomenskih vozlišč. Ta skrbijo, da se rdeča nit ne izgubi, čeprav se rada nekoliko natrga; in da lahko sledimo pripovedi, sestavljeni iz treh poglavij: Prst, Znotranjščina, Prekat. Besedilo, uvedeno s pesmijo o devetkrat umorjeni in desetkrat rojeni mitski Matildi, se žanrsko umešča v tradicijo poetičnih romanov; saj nas že na prvih straneh sooči s svojevrstnim prepletom proze in poezije. V oči padejo grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki jih je mogoče opazovati od začetka do konca obsežnega besedila. Odlomki, ki se na zunaj kažejo kot poezija, pogosto govorijo o stvareh in dogodkih iz oprijemljive realnosti. Vpeti so v kronologijo pripovednega toka; tisti, v obliki nevezane besede, pa bralstvo pogosto potegnejo bodisi v protagonistkine sanje bodisi v njene dialoško razgibane notranje monologe. Toda temu pravilu nikakor ne kaže dosledno slediti. Romaneskno pisavo Prsta v prekatu namreč odlikuje ravno to, da sproti spodbija pravila, ki jih sama implicitno postavlja, zato od bralstva pričakuje nenehno budnost. Gre za zahtevno branje, ki ga kljub pogosti in ne vselej dosledni rabi substandarda vseskozi lajša ritmično valovanje povedi. Hkrati ta pisava ravno v pravi meri posega v skladnjo in nam s tem že vnaprej prepreči, da bi se predali anestetičnemu učinkovanju prebranega ter pozabili na žgoče aktualno problematiko romana. K temu po svoje prispevajo tudi pogosti neologizmi; na primer: pokoljevalnica, fragmentiranka, znotranjščina, zaporuna itn. Ob njih se nehote ustavljamo, saj gre za izraze, ki kar kličejo po politično angažirani interpretaciji. Poleg tega bi v knjigi zaman iskali zapise z veliko začetnico. Lastna imena in stavčni začetki – povsod same male črke! Ta odločitev je v popolnem skladju z osnovno etično naravnanostjo besedila kot celote, ki zagovarja odsotnost sleherne hierarhije med bitnostmi, vključno z vsemi »bitji iz tujih svetov«. V tem pogledu je roman pozornosti vredno nadaljevanje tiste tradicije, ki jo je v slovenskem prostoru vzpostavilo pesniško in aktivistično mišljenje Jureta Detele. Glede na to ne more biti nikakršnega dvoma, da je v osnovno temo romana vtkan aktivizem, skrb za skupnost, v tesnem prepletu z živalskim vprašanjem, nič manj pa tudi s feministično, LGBT in kvirovsko tematiko. Na pravopisni ravni na to dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo. Romaneskno dogajanje se začne na točki, ko se odloči prekiniti svoje triletno sobivanje z Erjonom, zaposlenim v klavnici. Njegova ilegalna naloga je snemanje spornega dogajanja za klavniškimi zidovi in tudi drugod, saj je tajni preiskovalec. Višnja mu pri tem pomaga. To počneta zato, da bi gradivo objavila in tako nekaj prispevala k »osvoboditvi živali«. Toda Erjon sčasoma postane žrtev svoje naloge. Njegove duševne motnje, podložene z alkoholom, se kažejo v čedalje pogostejših izbruhih nasilja, zato Višnja sama nadaljuje »misijo«. S seboj vzame ključek, kjer je shranjeno njuno posneto gradivo, in Frido, svojo najboljšo prijateljico, za katero se kmalu izkaže, da je kokoška, ena izmed nekoč rešenih in osvobojenih »pernatih fragmentirank«. Po spletu naključij, ki implicirajo tudi mistično razsežnost, si Višja najde novo zaposlitev, obe pa celo nov dom pri Fe in Emi, ki sta predana proživalska aktivista oz. aktivistki in hkrati nebinarni osebi. V tej simpatični skupnosti biva tudi maček Sarival. Pozneje se jima začasno pridruži še Višnjina sestra, prav tako aktivistka. Skupaj izpeljejo načrtovano akcijo osveščanja o javnosti skrbno prikritem dogajanju z nečloveškimi živalmi. Svoj »karneval« v obliki razstrelitve neke klavnice in objave posnetega gradiva udejanjijo na način, da tvegajo resne obtožbe tako s strani medijev kot tudi oblasti. Na tem mestu se v romanu odpre idealen prostor za povečanje suspenza, vendar ostane premalo izkoriščen. Akciji namesto zadoščenja sledi razočaranje, zato akterji in akterke doživijo krizo. Premaguje jo vsak po svoje, Višnja tako, da resno zboli. Iz njenega pripovedovanja, kjer se intenzivno oglašajo spomini na otroštvo, je mogoče sklepati, da kompleksna obolelost njenega telesa ni naključje. Sledimo dolgotrajni in zapleteni diagnostiki v sedanjosti in zastranitvam v obliki reminiscenc. V njeno »znotranjščino« skupaj z njo vstopamo skozi »zrcalo« in potem sestopamo v globino »kristalnega jajca« do liminalnih stanj. Tu se ob preigravanju različnih motivov in mnogoterih identitet, vselej skozi prizmo pretanjenih relacij z drugim, zgodi obrat, ko začne »gnoj«, ki se je nabral, teči »nazaj ven in v mesnato žrelo črnega vorteksa«. Tako se zgodi, da se »še en krog steče v svoj začetek«, pripovedovalkina zaskrbljenost za lastno telo se transformira nazaj v skrb za druge, skrb za vse tisto, kar je večje od nje. Toda idejna razsežnost romana daleč presega to poanto. Premišljeno tkanje raznolikih prvin, utopičnih, distopičnih, realnih in mitskih, namreč ne ponuja samo izvirne kritike sodobne družbe, temveč »šiv v tapiseriji civilizacije, ki se skuša iztakniti in izvesti neko drugo, novo podobo«.

Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.

V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.

Ob današnjem dnevu žalovanja za umrlimi rudarji, ki ga zaznamujemo po državi, je v črnino najbolj zavita Šaleška dolina. V Velenju je molk žalujočih opoldne dodatno poudarila sirena, ki se bo drevi znova oglasila ob času, ko se je zgodila tragedija. Takrat bodo v mestu ugasnile luči. Druge teme: - Številni srbski sindikati in podjetniki so podprli poziv študentov k splošni stavki. Predsednik države Aleksandar Vućić medtem pripravlja shod nekakšnega svojega gibanja. Protivladni protesti bodo danes tudi na Slovaškem, na Hrvaškem pa zaradi draginje bojkotirajo trgovine. - Časovno prilagojen študij, ki bo glede na predlog nadomestil zdajšnjega izrednega, razburja nekatere zasebne fakultete in izredne študente. Na del kritik minister za visoko šolstvo Igor Papič odgovarja, da tisti, ki so zaposleni, ne morejo imeti statusa študenta. Socialne pravice imajo namreč plačane v službi, zato jih ne morejo imeti še iz naslova študija. - V pričakovanju drevišnje odločilne tekme naših rokometašev za nadaljnje sodelovanje na svetovnem prvenstvu se slovenski športni navdušenci z veseljem spominjajo dopoldanske zmage smučarske skakalke Nike Prevc. Tudi sama se je razveselila prevzema vodstva v svetovnem pokalu, ki ga ne namerava izpustiti iz rok.

Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.

Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel. Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. Obletnici Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.

V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu

Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.Studio Radia Ga Ga – Nova generacija, bodo zadnji dan pred volilnim molkom prevzeli tisti, ki imajo zdaj največ časa – domači glasbeni legendi Jan Plestenjak in Helena Blagne ter politična odpadnika, Miro Cerar in Matej Lahovnik. Skupaj se bodo spraševali o kvaliteti kampanje za evropske volitve in s katero pesmijo bi Helena navdušila v katerem strankarskem taboru. V tehnični kabini bosta skupaj s Katono tokrat rolala Nataša "DJ" Sukič in Luka Mesec, ki bosta skupaj z MC Žižo predstavila tudi novi EU DISS rap komad. Uroš Slak bo končno soočil Tivolskega hrošča in Magnifica, Igor Bergant bo skupaj z Golobom računal, koliko stanovanj dobiš za milijardo evrov, Marcel Štefančič pa bo s Katancem analiziral prve nasprotnike Slovenije na prihajajočem evropskem prvenstvu v nogometu. Vse to in seveda še Kanglerjeve prometne informacije v petek dopoldne na Prvem.