POPULARITY
Še nekaj dni in od izginotja pančenlame, druge najvišje verske avtoritete v tibetanski hierarhiji, bo minilo 30 let! Skupaj z družino je izginil 17. maja 1995, za njim se je takrat izgubila vsaka sled. Na ta dogodek smo spomnili v Torkovem kvizu, ko nas je na "streho sveta" popeljal Dragan Potočnik, prof. neevropske zgodovine (predvsem zgodovine Azije in Afrike), ki predava na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.
Podali smo se v mesto, kamor so se v času nekdanje Jugoslavije vile kolone. V mesto ob meji, kjer nisi želel, da te miličnik vpraša "imate kaj za prijaviti?". V Gorico, ki je dom tudi Andree Bellaviteja. Teolog, publicist in popotnik, ki je pred dvajsetimi leti na Jakobovi poti prvič začutil, da ne bo več duhovnik. Goričan, ki se je slovenščine želel učiti že ob prihodu, a to takrat ni bilo mogoče. Zdaj je to veliko lažje. Tudi zato, ker je njegova življenjska sopotnica profesorica italijanščine v Ljubljani. Skupaj z Evo Furlan spoznajte zanimivega vodnika, ki zares živi Gorico in njeno širše območje.
Piše Jelka Kernev Štrajn, bere Eva Longyka Marušič. Roman Anje Radaljac Prst v prekatu je po svoji zunanji in notranji zgradbi zanimiv, izviren spoj »knjige podgobja« in »knjige korenine«. Ob branju lahko opazujemo vsestransko razraščanje pripovednih zastranitev, ki se slejkoprej ujamejo v mrežo pomenskih vozlišč. Ta skrbijo, da se rdeča nit ne izgubi, čeprav se rada nekoliko natrga; in da lahko sledimo pripovedi, sestavljeni iz treh poglavij: Prst, Znotranjščina, Prekat. Besedilo, uvedeno s pesmijo o devetkrat umorjeni in desetkrat rojeni mitski Matildi, se žanrsko umešča v tradicijo poetičnih romanov; saj nas že na prvih straneh sooči s svojevrstnim prepletom proze in poezije. V oči padejo grafično zaznamovani razmiki med vezano in nevezano besedo, ki jih je mogoče opazovati od začetka do konca obsežnega besedila. Odlomki, ki se na zunaj kažejo kot poezija, pogosto govorijo o stvareh in dogodkih iz oprijemljive realnosti. Vpeti so v kronologijo pripovednega toka; tisti, v obliki nevezane besede, pa bralstvo pogosto potegnejo bodisi v protagonistkine sanje bodisi v njene dialoško razgibane notranje monologe. Toda temu pravilu nikakor ne kaže dosledno slediti. Romaneskno pisavo Prsta v prekatu namreč odlikuje ravno to, da sproti spodbija pravila, ki jih sama implicitno postavlja, zato od bralstva pričakuje nenehno budnost. Gre za zahtevno branje, ki ga kljub pogosti in ne vselej dosledni rabi substandarda vseskozi lajša ritmično valovanje povedi. Hkrati ta pisava ravno v pravi meri posega v skladnjo in nam s tem že vnaprej prepreči, da bi se predali anestetičnemu učinkovanju prebranega ter pozabili na žgoče aktualno problematiko romana. K temu po svoje prispevajo tudi pogosti neologizmi; na primer: pokoljevalnica, fragmentiranka, znotranjščina, zaporuna itn. Ob njih se nehote ustavljamo, saj gre za izraze, ki kar kličejo po politično angažirani interpretaciji. Poleg tega bi v knjigi zaman iskali zapise z veliko začetnico. Lastna imena in stavčni začetki – povsod same male črke! Ta odločitev je v popolnem skladju z osnovno etično naravnanostjo besedila kot celote, ki zagovarja odsotnost sleherne hierarhije med bitnostmi, vključno z vsemi »bitji iz tujih svetov«. V tem pogledu je roman pozornosti vredno nadaljevanje tiste tradicije, ki jo je v slovenskem prostoru vzpostavilo pesniško in aktivistično mišljenje Jureta Detele. Glede na to ne more biti nikakršnega dvoma, da je v osnovno temo romana vtkan aktivizem, skrb za skupnost, v tesnem prepletu z živalskim vprašanjem, nič manj pa tudi s feministično, LGBT in kvirovsko tematiko. Na pravopisni ravni na to dosledno opozarjajo specifični zapisi glagolskih obrazil, na podlagi katerih lahko sklepamo, da se ima Višnja kot prvoosebna pripovedovalka in hkrati protagonistka romana za nebinarno osebo. Romaneskno dogajanje se začne na točki, ko se odloči prekiniti svoje triletno sobivanje z Erjonom, zaposlenim v klavnici. Njegova ilegalna naloga je snemanje spornega dogajanja za klavniškimi zidovi in tudi drugod, saj je tajni preiskovalec. Višnja mu pri tem pomaga. To počneta zato, da bi gradivo objavila in tako nekaj prispevala k »osvoboditvi živali«. Toda Erjon sčasoma postane žrtev svoje naloge. Njegove duševne motnje, podložene z alkoholom, se kažejo v čedalje pogostejših izbruhih nasilja, zato Višnja sama nadaljuje »misijo«. S seboj vzame ključek, kjer je shranjeno njuno posneto gradivo, in Frido, svojo najboljšo prijateljico, za katero se kmalu izkaže, da je kokoška, ena izmed nekoč rešenih in osvobojenih »pernatih fragmentirank«. Po spletu naključij, ki implicirajo tudi mistično razsežnost, si Višja najde novo zaposlitev, obe pa celo nov dom pri Fe in Emi, ki sta predana proživalska aktivista oz. aktivistki in hkrati nebinarni osebi. V tej simpatični skupnosti biva tudi maček Sarival. Pozneje se jima začasno pridruži še Višnjina sestra, prav tako aktivistka. Skupaj izpeljejo načrtovano akcijo osveščanja o javnosti skrbno prikritem dogajanju z nečloveškimi živalmi. Svoj »karneval« v obliki razstrelitve neke klavnice in objave posnetega gradiva udejanjijo na način, da tvegajo resne obtožbe tako s strani medijev kot tudi oblasti. Na tem mestu se v romanu odpre idealen prostor za povečanje suspenza, vendar ostane premalo izkoriščen. Akciji namesto zadoščenja sledi razočaranje, zato akterji in akterke doživijo krizo. Premaguje jo vsak po svoje, Višnja tako, da resno zboli. Iz njenega pripovedovanja, kjer se intenzivno oglašajo spomini na otroštvo, je mogoče sklepati, da kompleksna obolelost njenega telesa ni naključje. Sledimo dolgotrajni in zapleteni diagnostiki v sedanjosti in zastranitvam v obliki reminiscenc. V njeno »znotranjščino« skupaj z njo vstopamo skozi »zrcalo« in potem sestopamo v globino »kristalnega jajca« do liminalnih stanj. Tu se ob preigravanju različnih motivov in mnogoterih identitet, vselej skozi prizmo pretanjenih relacij z drugim, zgodi obrat, ko začne »gnoj«, ki se je nabral, teči »nazaj ven in v mesnato žrelo črnega vorteksa«. Tako se zgodi, da se »še en krog steče v svoj začetek«, pripovedovalkina zaskrbljenost za lastno telo se transformira nazaj v skrb za druge, skrb za vse tisto, kar je večje od nje. Toda idejna razsežnost romana daleč presega to poanto. Premišljeno tkanje raznolikih prvin, utopičnih, distopičnih, realnih in mitskih, namreč ne ponuja samo izvirne kritike sodobne družbe, temveč »šiv v tapiseriji civilizacije, ki se skuša iztakniti in izvesti neko drugo, novo podobo«.
Ime tedna je postal Marijan Kogej, najizkušenejši član idrijske godbe, ki enega najstarejših pihalnih orkestrov v Evropi s svojim klarinetom bogati že 75 let, sam pa pravi, da mu muziciranje pomeni vse, sicer bi se mu že zdavnaj odrekel. Godbeno društvo rudarjev Idrija letos obeležuje 360 let glasbe, tradicije in tovarištva. Kandidata sta bila še: Jernej Barbič, računalniški znanstvenik in profesor na Univerzi Južne Kalifornije ter prvi Slovenec, ki je prejel oskarja za znanstvene in tehnične dosežke na področju filma. Skupaj z ekipo je razvil programsko opremo, ki omogoča realistično animacijo digitalnih likov v filmih. Uporabili so jo že v več kot 60 svetovno znanih filmih. Tim Marovt, mladi športnik, ki navdihuje s svojo zgodbo o vztrajnosti in nepopustljivosti. Po hudi poškodbi hrbtenjače pri 12-ih letih in zdravniški napovedi, da nikoli več ne bo hodil, danes teče na največjih maratonih sveta. Na Londonskem je postavil tudi nov mejnik svoje športne poti – prvič je pretekel razdaljo 21 kilometrov. Foto: Robert Zabukovec
Drugi poudarki oddaje: - V Kisovcu bo zrasel Center za razvoj, demonstracije in usposabljanje za uporabo brezogljičnih tehnologij - Srečanje Skupaj gradimo kariere potrdilo sloves Škofjeloškega po dobrem povezovanju izobraževanja z gospodarstvom - V Krškem po prvomajskih praznikih javna razgrnitev sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta - Občina Piran subvenconira tudi vgrajevanje dvigal v objekte
Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne se tudi po zamejstvu vrstijo različne prireditve. Ženska pevska skupina Stu ledi se je poklonila ženskam, ki so pred, med in po drugi svetovni vojno odigrale pomembno vlogo pri ohranjanju narodne zavesti in boju za svobodo. Skupaj z Anico Kralj Malalan, upokojeno učiteljico, obujamo spomine na osvoboditev Trsta. Na Reki si ogledamo razstavo z naslovom Slovenci med prvimi protifašisti v Evropi, 1921-1941, ki jo je pripravilo društvo TIGR Primorske. V K in K centru v Šentjanžu v Rožu se pridružimo praznovanju 30 letnice delovanja, v Porabju pa čestitamo Marijani Kovacs, ki je za ohranjanje slovenske kulturne dediščine prejela spominsko plaketo Avgusta Pavla. Pridružite se nam! Foto(Karl Vouk): Prve štiri stele Valentina Omana z dvojezičnimi kraji na avstrijskem Koroškem, postavljene pred celovškim Domom glasbe v okviru projekta 800 +
Murska Sobota je danes gostila Prvi program Radia Slovenija v sklopu projekta Talenti EU-regij. Tema? Beg možganov. A na terenu smo spoznali nekaj ljudi, ki možganov niso posojali drugim.Spoznajte dr. Mitjo Lainščaka, vrhunskega kardiologa in svetovno priznanega raziskovalca srčnega popuščanja, ki kljub globalnim priložnostim ostaja zvest rodnemu kraju – Murski Soboti. Je znanstveni gigant, ki svojo svetovno kariero gradi na periferiji – in dokazuje, da tudi Prekmurje lahko bije v svetovnem ritmu.In potem sta tu Katja Fras Čibej in Boris Čibej – ona, socialna delavka, on, legendarni novinar, Delov dopisnik iz Moskve, Washingtona, Kijeva in Dunaja ter ustanovitelj prve slovenske spletne strani Mat’kurja. Danes živita na Goričkem. On piše o vojnah z domačega vrta, ona kulturno prebuja vasico s projektom Košček sreče. Skupaj dokazujeta, da se svet ne konča, kjer se konča asfalt. Poslušajte pogovore, ki razbijajo stereotipe o življenju na robu. Je lahko obrobje novo središče sveta? Kako ostaneš pronicljiv novinar iz Domanjševcev? In zakaj bi Putin moral poslušati Kuzle? »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.« Poglavja: 00:02:25 Pogovor z dr. Mitjo Lainščakom 00:07:52 Pogovor s Katjo Fras Čibej in Borisom Čibejem
Velikonočna kulinarika je dragocen del slovenske kulturne dediščine, saj združuje tradicionalne okuse, domače recepte in praznične običaje, ki se prenašajo iz roda v rod. Na prazničnih mizah zadiši po šunki, hrenu, kruhu, pirhih in seveda potici, v petkovem Svetovalnem servisu pa vam postrežemo tudi z receptom za drobnjakove štrukeljce in velikonočno pletenico z marcipanom. Skupaj s preostalimi kuharskimi triki nam jih bo pred mikrofonom zaupala tokratna gostja, učiteljica kuharstva Majda Rebolj s srednje šole za gastronomijo in turizem v Ljubljani.
Naše telo deluje v hormonskih ciklih, ki se spreminjajo dnevno in mesečno. Dnevni hormoni sledijo cirkadianemu ritmu – kortizol zjutraj naraste za budnost, melatonin pa se ponoči zviša za spanje. Inzulin uravnava krvni sladkor čez dan. Mesečni hormoni pri ženskah vključujejo estrogen in progesteron, ki nihata med menstrualnim ciklom, vplivata na energijo, razpoloženje in metabolizem. Pri moških testosteron rahlo niha dnevno in sezonsko. Ščitnični hormoni (T3, T4) in stresni hormoni (adrenalin) delujejo na daljše obdobje. Ravnovesje teh hormonov je ključno za zdravje, energijo in počutje.Simone Godina je detektivka za ščitnico, ker tako kot pravi detektivi odkriva vrzoke za težave s ščitnico, hormoni in črevesjem ter uči, kako z vplivanjem na vzroke podpremo in „pozdravimo“ ščitnico. In njenim bogatim izkušnjam in nasvetom je vredno prisluhniti.
Skupaj s slovenskimi rojaki iz Bosne in Hercegovine se v oddaji na kratko prepuščamo planiškemu vzdušju in razpoloženju pod Poncami, ki so ga doživljali tudi slovenski otroci in mladi iz različnih bosansko hercegovskih krajev ob spremljanju smučarskih poletov na velikanki bratov Gorišek. Prek radijskih valov gostimo tudi slovenskega rojaka s Štajerske Aljošo Klajderiča, ki se v Švici ukvarja z računalništvom, ustavljamo se pri Slovencih v Beogradu, ki so pomladno dejavnost društva Sava začeli s fotografsko razstavo in predstavitvijo knjige z naslovom Niti, ki povezujejo – Med Slovenijo in Srbijo osebne izpovedi žensk, seznanjamo pa vas tudi s podrobnostmi glede pridobitve štipendij za Slovence po svetu za sodelovanje na letošnji Poletni šoli slovenskega jezika v Ljubljani.
Skupnost je ključna za preživetje civilizacije. V krščanski skupnosti, ki povezuje ljudi med seboj in z Bogom, pa se gradi tudi duhovna sinergija. Veliko moč lahko pokaže takrat, ko zmanjka človeških besed. V težkih trenutki, ob smrti, se začuti moč takšne skupnosti, ki temelji na Jezusovi obljubi “Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi. Na materinski dan avtor poudarja vlogo Marije kot stebra skupnosti apostolov in njenega vpliva na njihovo povezanost in pogum.
Rok Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bil gost tokratne Svetovalnice, govorili pa smo o omejevanju čezmernega pitja alkohola.
Naša država bo konec tedna izdala za 250 milijonov evrov tako imenovanih ljudskih obveznic. Ročnost obveznic je tri leta, obrestna mera pa znaša 2,75 odstotka. Vpis je bil nekaj manjši kot lani, ko jih je država v izdala v skupnem obsegu 261 milijonov evrov. Skupaj je bilo sicer v prvi in drugi izdaji skupaj na novo odprtih približno 8600 trgovalnih računov, kar kaže na dvig finančne pismenosti malih vlagateljev. Zakaj torej letos nekoliko manjši interes med vlagatelji za vpis državnih obveznic pa član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar v pogovoru z Urško Jereb
Neki mož se je izgubil v gozdu. Več dni ni mogel najti poti iz goščave. Končno je ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
V Ljubljanski operi bo nocoj premiera predstave Opera za tri groše v režiji Mateje Koležnik, ki bo prvič v zgodovini povezala dve osrednji gledališki hiši, ljubljansko Dramo in Opero. Gre za eno izmed slikovitejših odrskih del 20. stoletja dramatika Bertolta Brechta in skladatelja Kurta Weilla, edinstven spoj dramskega in glasbenega gledališča. Režiserka Mateja Koležnik je za glasbeni del uprizoritve povabila dirigenta Marka Letonjo. Skupaj sta zasnovala uprizoritev dveh nacionalnih gledališč hiš z igralskim ansamblom, opernim zborom in orkestrom.
V soboto, 8. marca, se je na RTV Slovenija začela kampanja proti medvrstniškemu nasilju z naslovom Odpikajmo nasilje. Trajala bo do 22. marca in v tem času na RTV Slovenija, torej na televiziji, radiu in MMC-ju pripravljamo vsebine, s katerimi ozaveščamo družbo in opogumljamo vse, da jasno in glasno povedo, da medvrstniškega nasilja ne podpirajo. Kampanja s sabo nosi jasen simbol, to so štiri pike, narisane na dlani. Vsaka pika predstavlja zavezo, in sicer: Nasilja ne podpiram in pri njem ne sodelujem; Ko opazim medvrstniško nasilje, o tem spregovorim; Nikogar namerno ne izključujem, vsak je pomemben ter Skupaj lahko odpikamo nasilje. O medvrstniškemu nasilju, okoliščinah, posledicah in pojavnih oblikah bo govorila dr. Katja Košir, psihologinja in profesorica. Pred mikrofon jo je povabila Darja Groznik. Foto: Sherpa
Teolog, katoliški duhovnik Matevž Mehle bo delil svoja spoznanja in razumevanje postnega obdobja. Skupaj bomo raziskali tradicionalne in sodobne poglede na to posebno obdobje, ter njihov vpliv na življenje in duhovno rast. Spregovorili bomo tudi o običajih v današnjem hitrem tempu življenja in kako se mladi soočajo s tem.
Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): "Mestoma" - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku
V Novem Sadu so sinoči doživeli verjetno največji protest v zgodovini mesta. Več 10 tisoč ljudi je zasedlo tri mostove in se pozneje usmerilo zgolj na enega - most svobode, ki bo ostal zaprt do 15-ih. Iz varnostnih razogov se je blokada nadaljevala pred mosom in v ulicah okoli njega. Skupaj so simbolično razsvetlili državo, celo noč je potekal kulturni in šporni program, zbrane je nagovorilo več znanih osebnosti. Medtem je srbski predsednik Aleksandar Vučić ponovil, da gre za napad na državo od zunaj in da ne bo privolil v prehodno vlado, ki jo zahteva opozicija. V oddaji tudi: - Rusija in Ukrajina druga drugo obtožujeta za napad na internat. - Kanada, Mehika in Kitajska po uvedbi carin napovedale povračilne ukrepe. - Na Evrovizijo odhaja Klemen Slakonja.
Letos praznujemo 1700 let od nastanka nicejsko-carigrajske veroizpovedi, molitve, ki jo kristjani pri bogoslužju molimo vsako nedeljo in na slovesne praznike. Ta obrazec, ki se začne z besedami »Verujem v enega Boga«, je eden najpomembnejših izrazov krščanske vere in eden redkih, ki povezuje skoraj vse kristjane – katoličane, pravoslavne in mnoge protestante. Skupaj z molitvijo Očenaš je ta postala temelj ekumenizma in vere v Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Nicejski koncil leta 325, ki ga je sklical cesar Konstantin, je bil pomemben (če ne ključen) trenutek v zgodovini Cerkve. Takrat so se škofje zbrali, da bi razrešili teološke spore, ki so razdelili zgodnjo Cerkev, predvsem zaradi naukov duhovnika Arija, ki je trdil, da Jezus ni Bog, temveč le ustvarjeno bitje. Koncil je s sprejetjem veroizpovedi jasno izjavil, da je Jezus Kristus »istobiten« (homoousios) z Očetom in s tem utrdil vero, ki jo Cerkev izpoveduje od začetka. Interpretacija zgodovine krščanstva se je v zadnjem stoletju iz literature preselila tudi na filmska platna. V filmu Da Vincijeva šifra, ki temelji na romanu Dana Browna, je upodobitev nicejskega koncila zelo kratka, vendar dramatična in polna zgodovinskih netočnosti. Filmski lik Leigh Teabing v filmu razlaga, da je Konstantin pripravil koncil, da bi z uvedbo krščanstva okrepil svoj imperij. Teabing trdi, da so na koncilu »glasovali o Jezusovi božanskosti« in s tem prvič določili, da je Kristus Bog. V filmu celo izpostavi, da je bila odločitev (glasovanje) o tem tesna in bolj politična kot teološka. Čeprav je to fikcija, je Brownov roman spodbudil javno zanimanje za dogodke, kot je nicejski koncil, in razkril, kako so naša teološka prepričanja oblikovala zgodovino. Resnica pa je drugačna: škofje niso odločali o Jezusovi božanskosti na novo, ampak so potrdili vero, ki je bila že od začetka temelj krščanske skupnosti. Nicejsko veroizpoved je oblikovalo razumevanje Boga, razodeto v Svetem pismu in oznanjeno skozi izročilo Cerkve. Nicejski koncil ni bil brez napetosti. Arij, eden glavnih zagovornikov zmotnih naukov, je bil opisan kot karizmatičen govorec in prepričljiv pridigar, ki je s svojo teologijo povzročil veliko zmedo. A Cerkev, podprta s Svetim Duhom, je skozi razprave koncila potrdila resnico: da je Jezus Kristus večni Božji Sin, enega bistva z Očetom, in da nas njegova božanskost odrešuje. Danes nicejsko-carigrajska veroizpoved ostaja most, ki povezuje kristjane različnih časov in krajev. Ko jo molimo, izpovedujemo svojo vero v Boga in se vključujemo v stoletja bogoslužja ter izročila. Ta molitev ni samo formalni obrazec, ampak globoka izpoved vere, ki združuje Cerkev v njeni poklicanosti k svetosti in enosti. Naj nas obhajanje 1700-letnice spodbudi k premišljevanju o daru vere, ki je živa dediščina krščanskega občestva. Naj nas spominja, da smo poklicani k občestvu z Bogom in drug z drugim, z vero, ki je zakoreninjena v ljubezni do Kristusa, našega Boga in Odrešenika.
Odkrivali bomo pomen praznika-Gospodovega darovanja- svečnice. Naša gostja bo dr. Cecilija Oblonšek in nam bo osvetlila simboliko in tradicije, povezane s tem posebnim dnem. Skupaj bomo spoznavali skrivnost in sporočilo tega praznika, ki ga obhajamo prav 40 dni po božiču.
Ob današnjem dnevu žalovanja za umrlimi rudarji, ki ga zaznamujemo po državi, je v črnino najbolj zavita Šaleška dolina. V Velenju je molk žalujočih opoldne dodatno poudarila sirena, ki se bo drevi znova oglasila ob času, ko se je zgodila tragedija. Takrat bodo v mestu ugasnile luči. Druge teme: - Številni srbski sindikati in podjetniki so podprli poziv študentov k splošni stavki. Predsednik države Aleksandar Vućić medtem pripravlja shod nekakšnega svojega gibanja. Protivladni protesti bodo danes tudi na Slovaškem, na Hrvaškem pa zaradi draginje bojkotirajo trgovine. - Časovno prilagojen študij, ki bo glede na predlog nadomestil zdajšnjega izrednega, razburja nekatere zasebne fakultete in izredne študente. Na del kritik minister za visoko šolstvo Igor Papič odgovarja, da tisti, ki so zaposleni, ne morejo imeti statusa študenta. Socialne pravice imajo namreč plačane v službi, zato jih ne morejo imeti še iz naslova študija. - V pričakovanju drevišnje odločilne tekme naših rokometašev za nadaljnje sodelovanje na svetovnem prvenstvu se slovenski športni navdušenci z veseljem spominjajo dopoldanske zmage smučarske skakalke Nike Prevc. Tudi sama se je razveselila prevzema vodstva v svetovnem pokalu, ki ga ne namerava izpustiti iz rok.
Sestra Nikolina je povedala tudi nekaj kratkih nasvetov za kuharice, ki pripravljajo segedin. Meso naj bo dobro prepraženo na čebuli, prijetno mora biti začinjeno - dodamo sesekljan česen, narezano papriko in nato ga dušimo - lahko tudi s krompirjevo vodo. Pokrito ga dušimo, da se zmehča. Zelje naj naj ne bo prekislo, sicer ga še enkrat operemo. Prav tako predolgo zelje narežemo. Skupaj kuhamo30-45 minut. Po želji lahko dodamo malo paradižnikove mezge.
Tokrat nas bo pot najprej vodila iz Slovenije do Danske in Afrike. Antropologinja Polona Zabret, ki študira na univerzi v Kobenhavnu, bo razložila, kako daleč smo v Sloveniji v primerjavi z Dansko na področju trajnostne mobilnosti, opisala pa bo tudi izkušnje s 3-mesečnega terenskega dela v Ugandi, kjer je preučevala vrednostno verigo oglja. Govorili bomo tudi o evropski prestolnici kulture, ki jo gostita Nova Gorica in Gorica, ter o tem, kolikšno je zanimanje za stalno vrnitev izseljencev in zdomcev v Slovenijo – o tem smo se pozanimali na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Skupaj s sogovornico iz Svetovnega slovenskega kongresa pa bomo potegnili črto pod minulo leto ter pogledali proti načrtom v letošnjem.
Če vas mika misel na enoletno potovanje okoli sveta, boste v 51. epizodi podkasta izvedeli vse o tem, kako sta to uresničila Simona in Jure Čuček. Simona in Jure Čuček sta par, ki ju združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur. Jure, ki je med potovanjem delal na daljavo, dokazuje, da je mogoče združiti profesionalno življenje s popotniškimi sanjami. Simona, navdušena raziskovalka in ljubiteljica lokalne hrane, pa prinaša toplino in radovednost v njuna doživetja. Skupaj sta se podala na enoletno potovanje, ki je postalo zgodba o življenjskih spominih, dogodivščinah in posebnih trenutkih. Simona in Jure sta svojo pustolovščino začela v Južni Ameriki, kjer sta raziskovala bogate kulture in dih jemajoče pokrajine. Njuno potovanje ju je nato vodilo do Miamija. Iz Miamija sta se podala na križarjenje po Bahamih in doživela rajske plaže, ki jih vidimo na razglednicah. Po vrnitvi na celino sta obiskala Las Vegas in se od tam z avtobusom odpravila v Los Angeles – izkušnja, ki jo opisujeta kot manj udobno, a vseeno vredno doživetja. Naslednja postaja so bili Havaji, kjer sta uživala v tropskem vzdušju, preden sta odletela v Avstralijo. Prav Avstralija je bila njun glavni cilj, saj sta želela tam pričakati novo leto. Po mesecu dni raziskovanja dežele kengurujev sta bila navdušena nad edinstveno naravo in sproščenim življenjskim slogom. Pot sta nadaljevala na Baliju, nato pa raziskovala številne azijske države. Izmed vseh destinacij ju je najbolj očarala Japonska. Tam sta uživala v izjemni hrani, raziskovala tradicije in, kot pravi Jure, uživala v odličnem pivu. _____ V tem pogovoru boste izvedeli:
Transatlantski odnosi, sredstva za obrambo, končanje vojne v Ukrajini in ostali konflikti – to bodo teme 61. münchenske varnostne konference, ki jo vsako leto obiščejo svetovni voditelji, diplomati in varnostni strokovnjaki. Letos jo še zadnjič vodi veleposlanik Christoph Heusgen, ki je bil zunanjepolitični svetovalec nekdanje kanclerke Angele Merkel. Heusgnovo izhodišče je vedno spoštovanje mednarodnega prava. Kako vidi bodočega ameriškega predsednika in ali je mogoče doseči mir v Ukrajini, ga je med drugim v Berlinu vprašala dopisnica Maja Derčar.
Operna pevka Milena Morača, nekdanja prvakinja ljubljanske Opere, se je rodila leta 1954. Ob okrogli obletnici poslušamo pogovor, ki ga je leta 2013 z umetnico posnel Dejan Juravić. V bogati umetniški karieri je Milena Morača poustvarila številne nosilne vloge z opernega repertoarja v ljubljanski operno-baletni hiši. Pevka je znala očarati občinstvo z velikim smislom za odrsko igro tako s komičnimi vlogami kot tudi z interpretacijo najbolj tragičnih likov klasične operne literature.
Ogromno božičnih pesmi obstaja, ki so se stoletja med generacijami pretakale v obliki ljudskega izročila, sporočilo božiča je bilo v zgodovini v navdih tudi mnogim skladateljem. V teh dneh ga skoraj ni mesta po Sloveniji, kjer se ne bi na tradicionalnih koncertih slišale domače in tuje božične pesmi. Mi smo se z Valovim mikrofonom odpravili v Litijo, kjer že 27 let pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič deluje Zbor svetega Nikolaja, ki združuje pevce od blizu in daleč in se ponaša z vrsto nagradami.
Skupaj z rojaki v Zagrebu praznujemo 95-letnico njihovega kulturno prosvetnega društva Slovenski dom. V celovškem Ikultu si ogledamo Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, najnovejšo predstavo letos zelo uspešnega Teatra Rampa. Ustavimo se v Špetru, na dvojezični šoli dr. Pavla Petričiča, kjer so pred štirimi desetletji postavili temelje institucionalnega poučevanja slovenskega jezika v Videmski pokrajini. Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk pove nekaj več o ciljih. V Monoštru pa se pridružimo literatom, ki so sodelovali na letošnjem natečaju Porabske litere.Foto (Mateja Železnikar): Teater Rampa in cirkus Sakešvili
Letošnja raziskovalna pot krasoslovcev iz Slovenije na južnokitajski kras province Guangši (angl.transcript: Guangxi) je bila že 30. po vrsti. Z ekipo smo šli na obhod po južnokitajskem krasu za katerega je značilen t.im. »kopasti kras« (glej fotografijo). Z nami so bili raziskovalci in doktorski študenti z Inštituta za geologijo krasa Kitajske akademije za geološke znanosti v mestu Guilin, kasneje pa so se nam pridružili njihovi kolegi iz Laboratorija za okoljsko geokemijo z Inštituta za geokemijo Kitajske akademije znanosti v mestu Guiyang. Skupaj smo odkrivali podobnosti in razlike našega dinarskega in njihovega, v milejših subtropskih pogojih nastalega krasa. Žal posnetkov z njimi nimamo, saj so na prošnjo novinarja za opis videnega v angleškem jeziku odgovorili, da nimajo dovoljenja uprave in lokalnih oblasti sedeža inštituta za dajanje izjav (sic!). Že tako in tako smo imeli občasne vzajemne težave pri razumevanju mednarodne sporazumevalne govorice, saj je njihov jezik tako drugačen od indoevropskih, da smo imeli občutek, da se morajo dobesedno vseh, tudi sintaktičnih pravil angleščine naučiti na pamet in ne do neke mere intuitivno, kot govorci indoevropskih jezikov. Ugotovitve in izkušnje naše poti v prvi oddaji s terena povzemata krasoslovca, prof.dr. Martin Knez in predstojnik postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU prof.dr. Tadej Slabe. FOTO: Lep primer do zadnjega kotička obdelanega dolinskega dela kraškega polja v Nacionalnem geoparku Xingyi s »kopastim krasom« oziroma kopastimi griči kot kraškimi pojavi- pokrajina, ki se rasteza stotine kilometrov na jugu Kitajske. VIR: Goran Tenze – Program Ars
V tokratni epizodi se Domnu in Žigi pridružita še Andraž Martinšek in Rok Kostanjšek. Skupaj pregledajo in analizirajo dogajanje na finalni dirki sezone v Abu Dabiju.Rok Kostanjšekwww.kostanjsekrok.cominstagram.com/kostanjsekrokyoutube.com/@kostanjsekrokAndraž Martinšek x Cestni Dirkačinstagram.com/martinsekandrazinstagram.com/cestni_dirkacyoutube.com/@cestni-dirkacPodprete nas lahko na: patreon.com/F1_FanatikiPovezava do Discorda: https://discord.gg/eVXv3FFKEhPovezava do Instagrama: https://www.instagram.com/f1_fanatiki/Support the show
Tradicionalni ekskluzivni decembrski koncert Izštekanih 10 iz polnega Kina Šiška v Ljubljani. V glavni vlogi je bila legendarna zasedba Elevators, ki je proslavila izid albuma, ki so ga posneli z Big bandom RTV Slovenija. Skupaj s številnimi gosti so Elevators odstrli svoje začetke in zaobjeli bogato razvejeno dejavnost članov. Z Elevatorsi so bili na odru Lara Love, Buda (Elvis Jackson), Tokac (Dan D), Simon Avsec (Ana Pupedan), Jernej Dirnbek (Mi2, Dimek in Davor Klarić), Aleksandra Ilijevski, člani skupine Manouche, Klemen Klemen in Vlado Kreslin. Big Band je vodil Tomaž Gajšt. Seznam odigranih skladb: MLADI METRI PRVA POMOČ HIŠNI LJUBIMEC ŠE JE CEJT ŽULEJNE J KRMPJIR (Simon Avsec) SAJ SI MOJA (Dimek, Aleksandra Ilijevski, Tomaž Gajšt) O NAJU (Lara Love) MEN SI FENSI (Petra Trobec) SKUOČI, SKUOČI (Buda) STILL LOVE HER (Klemen Klemen) MLADI MARKO (Vlado Kreslin, Aleksandra Ilijevski) V AORTO ČEDO LJUBAVI (Tokac) RIFF NA KRILIH LJUBEZNI (Lara Love)
Prvi dan uradnega mandata nove Evropske komisije, ki jo znova vodi Ursula von der Leyen, sta se v Kijevu mudili nova visoka predstavnica Unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas in komisarka za širitev Unije Marta Kos. Skupaj z njima je v ukrajinsko glavno mesto pripotoval tudi novi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. Glavni namen obiska je bil tudi na simbolni ravni pokazati, da bo Unija še naprej vsestransko podpirala Ukrajino. V oddaji tudi: - Po napovedi sirskega predsednika al Asada o zatrtju upora, v zračnem napadu sirske in ruske vojske ubitih najmanj 25 ljudi. - V Gruziji nadaljevanje protivladnih protestov, na parlamentarnih volitvah v Romuniji zmaga socialdemokratom. - Umrl je Vinci Vogue Anžlovar, režiser prvega celovečerca v samostojni Sloveniji Babica gre na jug.
Hello. Danes bi skoraj da lahko imele čajanko – pa ne samo zaradi stopinj, ampak ker gremo v London. Ker je mesto izjemno zanimivo, zgodovinsko in kulturno bogato, blizu in za nas tja peljejo dobre in poceni povezave, zato gremo danes kar tja.
Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je pod naslovom Zrcalo sedanjosti, vizija prihodnosti slovesno obeležil pol stoletja svojega delovanja. Nastavljati zrcalo narodni skupnosti in jo hkrati spodbujati k novim pristopom pri soočanju s spremembami, je vse prej kot lahko, priznava predsednica Inštituta dr. Sara Brezigar, ki smo jo junija gostili v oddaji Intervju. Koroški Slovenci se sprašujejo, kakšna bo njihova narodna skupnost leta 2034. Ena od ugotovitev z delavnice, ki so jo pripravili, je, da so lahko ponosni na svojo skupnost. Kot ugotavlja Veronika Kušej, pobudnica razprave, ki je potekala pod vodstvom strokovnjaka za upravljanje s spremembami, se je treba včasih tudi čemu odreči. Kako pa naprej? Skupaj s porabskimi osnovnošolci z Gornjega Senika in Števanovcev si privoščimo slovenski zajtrk. Učenci slovenskega pouka v podružnični osnovni šoli Roč v hrvaški Istri pa med drugim pojasnijo, zakaj so se odločili za učenje slovenščine. Foto (Silva Eöry): Slovenski zajtrk v porabskih dvojezićnih osnovnih šolah
Skupaj z Alojzijem Gonzago, Malo Tereziko, Dominikom Saviem, Marijo Goretti, Carlom Acutisem in še kakim svetniškim najstnikom tvorite …
V Rimskih Toplicah se končuje nacionalna strokovna konferenca Kreativna učna okolja. Šolski center Celje jo je pripravil petič, namenjena pa je predstavitvi novih, drugačnih ter zanimivih učnih pristopov v razredih. Tokrat so med drugim člani društva Ambasadorji nasmeha prikazali delo s terapevtskimi psi v šolah.
Janko Rožič je arhitekt, urbanist, predavatelj in esejist. Je pobudnik in arhitekt večkrat nagrajenega in svetovno znanega Hostla Celica. Skupaj s sodelavci je za različne projekte dobil več slovenskih in mednarodnih nagrad. Skozi teoretično in praktično delo, ki temelji na prostorskih principih, semiotičnih vzorcih in jezikovnih uvidih, lastno ustvarjalnost povezuje z najsodobnejšimi umetniškimi, znanstvenimi in filozofskimi spoznanji ter z najstarejšo modrostjo umeščanja v prostor in rabe jezika. Zaveda se, da bistvo prostora zares odpira šele prostost, podobno kot izvirno misel v svetu podpira le smisel. Objavil je več esejev o Kocbeku, Pahorju, Starčeviću, Svetini, Hamvasu, Premku, Ravnikarju idr. Razmišljanje Pesem Krasa in »poiesis« Zemlje je pripravil za simpozij ob 120. Obletnici Srečka Kosovela in Edvarda Kocbeka. Organizirala ga je Neža Zajc v okviru ZRC SAZU 15. oktobra 2024.
Strokovnjaki ocenjujejo, da naj bi v Evropi in tudi v Sloveniji že vsak tretji prebivalec, prebivalka, imel vsaj občasno znake in simptome alergijeLjudje smo lahko preobčutljivi na različne alergene, vendar pa najtežje reakcije povzročajo hrana, zdravila in strup čebele ali ose. Da bi alergije lahko še hitreje prepoznali in zdravili, si prizadevajo številni zdravniki in raziskovalci. Med njimi je tudi molekularni biolog doc. dr. Matija Rijavec s Klinike Golnik. Skupaj s kolegi, kolegicami, išče odgovor na vprašanje: v kolikšni meri so za alergijo krivi geni. O genetskem ozadju alergij je z dr. Rijavcem ob letošnjem Golniškem simpoziju govoril Iztok Konc. Foto: Klinika Golnik
Bil je turoben zimski dan, ko sem stopila v podeželsko lekarno in po pozdravu malo hudomušno vprašala farmacevtko: »Ali imate kaj za dolgo življenje brez trpljenja?« V isti sapi sem nadaljevala, da imam vneto grlo in sem ostala skoraj brez glasu. Oborožena z raznovrstnimi pastilami brez sladkorja sem nadaljevala pot v bližnji center starejših, v katerem me je že čakala skupina starostnikov. Vsi po vrsti so že dočakali svetopisemsko starost. Skupaj z menoj jih je bilo dvanajst. Svetopisemsko število. Le da sem bila jaz tako v vlogi učenca kot učitelja. Skoraj tri mesece sem v center starejših na mestnem obrobju prihajala vsak petek. Prihajala zato, da bi z njimi preživela uro ali dve po strogo začrtanem programu. A moj program je kmalu začel ubirati vzporedne poti, po katerih me je zapeljalo in odpeljalo enajst modrih, skoraj že dozorelih ljudi. Ljudi, ki so se zaradi starosti in bolezni ter nemoči morali začeti učiti novih receptov življenja, ne samo tistih, ki jih predpisujejo ljudje v belih haljah in zaradi katerih jim je olajšana neznosna bolečina. Rdeča nit srečanj so bili pregovori: bakreni novci znanja. Ljudska književna zvrst, ki kratko, navadno v prispodobi, izraža življenjsko izkušnjo. Hitro sem se navadila na prijetno sobo delovne terapije v tretjem nadstropju, v kateri je bilo ravno dovolj prostora za naše modrovanje. Čeprav so bile v obdobju naših srečanj na pohodu vsakoletne zimske bolezni in so bili obiski omejeni, mojih enajst učencev ni omagalo. Le dva izmed njih sta na srečanja lahko prišla brez opore ali pomoči popoldanskega strežnega osebja. Navadila sem se tudi na vonj – vonj po raznovrstnih razkužilih in čistilih – ter okušala njihovo hrano. Ne, starosti se ne bojim, vsaj starosti drugih ljudi ne. Z njo sem se srečevala že kot deklica, ki je z velikimi rjavimi očmi vedno občudovala sive lase in požirala modrost življenja. A vendarle mi to, da se ne bojim starosti in bolezni, ni bilo kar položeno v zibelko. K mojemu posluhu sta zagotovo pripomogla mamina vzgoja in njen zgled. Slovenski domovi ali centri za starejše, kakor jim dandanes radi pravimo, so pogosto tarča kritik medijev in svojcev. Sama ob svojih obiskih nisem iskala institucionalnih napak, niti nisem srečevala slabovoljnega osebja. Pred očmi sem imela vedno samo svojih enajst učencev in njihove kreposti. Brez njih, kljub dolgemu življenju, ne bi nič pomenili in nazadnje bi bila njihova starost brez časti. Čeprav sem po številu svojih dni v primerjavi s starostniki še mlada, se nisem obotavljala in bala, da bi jim povedala, kar vem. Tudi oni ne. Njihova starost je še kako govorila in vrsta njihovih let je pokazala modrost.
V Franciji bo potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah. V prvem je največ glasov zbral skrajno desni Nacionalni zbor, ki se mu zmaga obeta tudi v drugem krogu, sledita mu levosredinska Nova ljudska fronta in liberalna koalicija Skupaj predsednika Macrona. Po napovedih sicer noben politični pol v parlamentu ne bi osvojil absolutne večine. V oddaji boste slišali tudi: - V izraelskem napadu na šolo v Nuseiratu številni mrtvi - Slovenska Istra ni prenasičena s turisti, zaradi omejenih namestitev tega ni pričakovati - V polfinale evra še nogometaši Anglije in Nizozemske. Slovenskih košarkarjev ne bo v Parizu
Radio Ga Ga – nova generacija vsak petek dopoldan razkriva aktualno družbeno-politično dogajanje pri nas in v svetu ter vam postreže s pestrim naborom unikatnih imitacij. S svojo duhovitostjo in ostrim pogledom prinaša zabavo, smeh in razmislek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.Studio Radia Ga Ga – Nova generacija, bodo zadnji dan pred volilnim molkom prevzeli tisti, ki imajo zdaj največ časa – domači glasbeni legendi Jan Plestenjak in Helena Blagne ter politična odpadnika, Miro Cerar in Matej Lahovnik. Skupaj se bodo spraševali o kvaliteti kampanje za evropske volitve in s katero pesmijo bi Helena navdušila v katerem strankarskem taboru. V tehnični kabini bosta skupaj s Katono tokrat rolala Nataša "DJ" Sukič in Luka Mesec, ki bosta skupaj z MC Žižo predstavila tudi novi EU DISS rap komad. Uroš Slak bo končno soočil Tivolskega hrošča in Magnifica, Igor Bergant bo skupaj z Golobom računal, koliko stanovanj dobiš za milijardo evrov, Marcel Štefančič pa bo s Katancem analiziral prve nasprotnike Slovenije na prihajajočem evropskem prvenstvu v nogometu. Vse to in seveda še Kanglerjeve prometne informacije v petek dopoldne na Prvem.
Skupaj sodelujeta pri številnih slikanicah. Andrej kot pisatelj in Rok kot ilustrator. In čeprav ustvarjata tudi vsak zase, najbolj uživata, ko gre za skupni projekt. V kratkem bosta predstavila novo slikanico Bovši cirkus, Andrej je avtor zgodbe, ki pa je prvič nastala po likovni podobi brata Roka. Končno jima je uspela tudi dogoletna želja, da bi ustvarila animiran film. Skupaj s producentom Miho Černcem so se odločili za legendarno pravljico Muco Copatarico, pisateljice Ele Peroci. Andrej je priredil scenarij, Rok pa se je lotil filmske animacije in režije, po ilustracijah Ančke Gošnik Godec. Muco Copatarico zagotovo čaka zanimiva filmska pot!
Začel se je Teden družin, v katerem se brezplačno odprejo vrata številnih muzejev in drugih kulturno-umetniških ustanov za družine. O izzivih družinske dinamike pa bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami dr. Nada Mirnik Trtnik, zakonska in družinska terapevtka ter psihoterapevtka. Eden pogostih razlogov za terapijo družinskih članov je težava, da ko so skupaj, so vendarle vsak zase – eden bere, drugi gleda televizijo, tretji je na tablici.
Prvega maja 2004 so marsikje po Sloveniji poleg slovenske trobojnice zaplapolale tudi evropske zastave. Slovenija je poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je potekala v Novi Gorici. Na slovesnosti z naslovom 'Dve Gorici - eno mesto: skupaj v Evropi' je bil slavnostni govornik tedanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Gorica in Nova Gorica sta med evropskimi državami zagotovo posebni saj je nekdanja meja potekala med dvema mestoma, dobesedno med dvema ulicama. Kakšni so spomini na nekdanjo mejo, zakaj je bilo na slovesnosti pred 20imi leti tako čustveno vzdušje in kako je vstop v EU vplival na prebivalce Goriške? Zvočno razglednico iz Nove Gorice pošilja Nataša Uršič. V Gornji Radgoni so vstop v Evropsko unijo dočakali ob Odi radosti, dvigu zastav, ognjemetu in spustu 25-ih ladjic po Muri. Kako je to vplivalo na delovanje obmejnega mesta in na povezovanje ter druženje sosedov? Kako se pri mladih pozna, da je Avstrija tako blizu? Kako gledajo na ti desetletji domačini? Obetali so si napredek, hiter razvoj in blaginjo, se je vse to izpolnilo? Iz Gornje Radgone je radijsko razglednico poslala Sara Zmrzlak. Skupaj s Slovenijo je v Evropsko unijo vstopila tudi naša vzhodna soseda Madžarska, kar je svoj pečat pustilo tudi v Prekmurju. Lendava je naše najvzhodnejše mesto, občino sestavlja 23 naselij. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je v njih živelo nekaj več kot 12, danes pa zgolj dobrih 10 tisoč ljudi. Z najvišjim razglednim stolpom in drugimi atrakcijami, zlasti razstavami svetovnih likovnih umetnikov, pa je vse bolj privlačna tako za domače kot tuje turiste. Lendava je dvojezično območje, na katerem poleg pripadnikov madžarskega naroda živijo še Hrvati in Romi, svoj pečat puščajo tudi Primorci, potomci Judov in drugi. Multikulturnosti Lendave je vstop naše in okoliških držav v Evropsko unijo ponudil še več možnosti za razvoj, ki pa so jih nadgradili s širitvijo schengenskega območja. Razglednico iz Lendave pošilja Lidija Kosi.
Potem ko je državni zbor včeraj odločil, da bodo trije posvetovalni referendumi potekali skupaj z evropskimi voltivami 9-ega junija, volilna komisija že pripravlja vse potrebno za njihovo izvedbo. Nekateri evropski poslanci ne odobravajo skupne izvedbe volitev in referendumov, opozicijski SDS in NSi sta zaradi tega napovedali ustavno presojo. Ostali poudarki oddaje: - Inšpektorat za delo o navedbah glede slabih odnosov: prijav o mobingu ni bilo, delo je stabilno. Minister Luka Mesec inšpektoratu izrazil zaupanje. - Predlogu za višje trošarine za tobačne izdelke se v državnem zboru obeta podpora. - Ameriška vojska ob obali Gaze gradi pomol za dostavo humanitarne pomoči. - Vipavska dolina pripravljena na eno največjih tekaških prireditev pri nas, Ultra trail. Kraljevska disciplina kar 165 kilometrov.
Zunanji ministri članic Evropske unije bodo v Luxembourgu razpravljali o razširitvi sankcij proti Iranu po napadu na Izrael in po dobavi brezpilotnih letalnikov Rusiji. V sankcije bi lahko vključili še rakete in dobavo orožja iranskim zaveznikom v regiji. Skupaj z obrambnimi ministri bodo govorili še o nadaljnji podpori Ukrajini. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell naj bi ministre pozval k dobavi dodatnih sistemov zračne obrambe. Druge teme: - Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo gostila kolege vseh štirih sosed; med drugim bodo govorili o nadzoru na notranjih mejah Evropske unije. - Svetovni dan Zemlje letos s pozivi k zmanjšanju uporabe plastike; pri nas tudi v znamenju pobude za uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač. - Prvi kolesar sveta Tadej Pogačar odlično formo pred dirko po Italiji potrdil s 70-to poklicno zmago in šesto na najprestižnejših enodnevnih klasikah.
Tjaša Črnigoj, gledališka režiserka in dramatičarka je avtorica dokumentarne predstave Punce, ki temelji na pričevanjih oziroma zgodbah žensk treh različnih generacij. Gre za Tjašino drugo sodelovanje z reškim Kolektivom Igralke, prvo, igra Babice je bilo leta 2020. Skupaj se lotevajo tem odraščanja, prvih seksualnih izkušenj in spolne vzgoje, ki so jo bile deležne različne generacije žensk. Predstavlja pa tudi družbeni izrez od leta 1957 pa vse do časa nekdanje Jugoslavije. Predstavo Punce je navdihnil članek gimnazijke Vite Tilan, ki ga je naslovila: "Moje telo je moja last" in je izšel v časopisu Kult Prve reške gimnazije. "V projektu Borba, ustvarjalke rekonstruirajo prizadevanja za reproduktivne pravice v Jugoslaviji, ki so se spolnih pravic dotikala zgolj implicitno, a so utrla pot za to, da danes lahko sploh govorimo o pravici do seksualnega užitka," pravi režiserka Tjaša Črnigoj, ki deluje tako na neodvisni kot tudi na institucionalni gledališki sceni. Režirala je Gilgalovanje v Gledališču Glej, Hamletovanje v Lutkovnem gledališču Ljubljana, Smrčuljčico v produkciji SNG Nova Gorica in druge. Tjaša Črnigoj je dobitnica nagrade "Ženske ženskam 2024", ki jih je že peto leto podeluje festival Mesto žensk za trajen prispevek k ozaveščanju o ženskih vprašanjih. Ob podelitvi nagrade je komisija zapisala:Tjaša Črnigoj je neprecenljiv glas v sodobnem gledališču, ki ne le ustvarja umetnost, temveč s svojim delom osvetljuje pomembna vprašanja, ki so pogosto družbeno in umetniško prezrta.
Sebastjan Plevnjak je edini slovenski žirant najstarejšega mednarodnega avtomobilskega izbora na svetu - Evropski avto leta. On je tisti avtomobilski novinar, ki včasih tudi šest mesecev pred vso ostalo sedmo silo sede za volan najnovejših modelov ali celo predserijskih prototipov. Polovico leta preživi na letalih, v avtomobilskih tovarnah in na cestah po vsem svetu. Atmosferci ponosno oznanjamo, da je "Seba", človek s tetovažo Forda Mustanga, postal četrti član naše bencinske bratovščine. Skupaj z njim bodo atmosferski brlog napolnile besede in občutki vseh večjih svetovnih, pogosto ekskluzivnih avtomobilskih novosti in inženirskih skrivnosti. Evropa in svet, prihajamo! Aja, Seba je tudi motorist, v prostem času jezdi Harleya Davidsona in je, tako kot Ciril in Saša, velik ljubitelj košarke. #dobrodošel . ZAPISKI: -ATMOSFERCI KOT ŠTIRIVALJNIK: https://ibb.co/WWVFLGt -MUSTANGI V AMERIKI: https://ibb.co/9r1w47B , https://ibb.co/0QHpnkC -POČITNIŠKI HOTELČEK V TANNISU NA DANSKEM: https://ibb.co/NsYQbc9 -TABLA Z AVTOMOBILSKIMI KLJUČI: https://ibb.co/FW7pPyf -SEBA NA PLAŽI S FINALISTI IZBORA ZA EVROPSKI AVTO LETA: https://ibb.co/pXrkchJ -VOŽNJA Z WRANGLERJI PO PLAŽI: https://ibb.co/x3Xdr9Z -PEŠČENE PLAŽE NA DANSKEM: https://ibb.co/ZJtcL2J -SPLETNA STRAN ORGANIZACIJE "CAR OF THE YEAR": https://www.caroftheyear.org/index.php -AKCIJA "NAJBOLJŠI ZA VOLANOM": https://www.amzs.si/najboljsi-za-volanom . IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2 PODPRI ATMOSFERCE - https://app.vibeit.co/en/atmosferci PODPRI KOMOTAR MINUTO - http://shop.komotarminuta.com/en SAŠA KAPETANOVIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/sasa_kapetanovic/ JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - https://www.instagram.com/jure_gregorcic/ CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - https://www.instagram.com/komotar_minuta/ Atmosferce najdeš na: Spletna stran: https://atmosferci.com/ YouTube: https://www.youtube.com/@Atmosferci Instagram: https://www.instagram.com/atmosferci/ Facebook: https://www.facebook.com/atmosferci
Skupaj z nami stopite v domišljijski svet in se tudi sami preizkusite v pripovedovanju zgodb. Za izhodišče je lahko 4. del pravljične nanizanke v oddaji Lahko noč, otroci! Brodolomci. V okviru skupnega projekta Prvega programa Radia Slovenija in A1 Slovenija nas v pravljici Nine Mav Hrovat čakajo nove dogodivščine gozdnih prijateljev, ki se znajdejo tam, kjer se ne moremo sporazumevati z besedami. Lahko pa se, kako zabavno, pogovarjajo z rokami in gestami. Še vi brodolomcem brez besed pokažite, kako pridejo domov … Nastopajo: Jožica Avbelj (pripovedovalka), Maja Končar (miš), Marijana Brecelj (veverica), Ivo Ban (medved), Željko Hrs (jazbec), Zvone Hribar (zajec). Avtorica besedila: Nina Mav Hrovat po kreativni zasnovi izr. prof. dr. Barbare Baloh in Samante Kobal v sodelovanju z urednikom Žigo Koscem. Dramaturginja: Samanta Kobal. Fonetičarka: Mateja Juričan. Napovedovalec: Aleksander Golja. Mojstra zvoka: Matjaž Miklič in Urban Gruden. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje: Alja Verbole. Vodja projekta: Špela Šebenik. Pravljična nanizanka, ki spodbuja pripovedovanje, v okviru projekta Lahkonočnice v oddaji Lahko noč, otroci! Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, avgust 2023.