Podcasts about februarja

Violinistka Lana Trotovšek je mlajša slovenska vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. (Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Kraljevem kolidžu za glasbo in na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity L'aban v Londonu, kjer je že vrsto let profesorica violine.) V duih s klavirjem in v klavirskem Triu Greenwich ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah. Kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri. Februarja letos je prejela nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se je z violinistko Lano Trotovšek pogovarjala o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih. Foto: Alenka Slavinec

Februarja je minilo sto let od rojstva igralca, ki se je s svojo igro in markantno pojavo vtisnil globoko v spomin gledališkega, predvsem pa filmskega občinstva druge polovice prejšnjega stoletja. Bert Sotlar je dal tudi ime nagradi, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev za življenjsko delo na področju filmske igre. Tone Frelih je za oddajo Razgledi in razmisleki priklical v spomin najbolj znane filme, v katerih je nastopil Bert Sotlar, in dodal svoje lastne spomine nanj.

Februarja se za lovske pse galge začne v Španiji kruto obdobje. Ko je konec lovske sezone, lovcem postanejo odveč in znebijo se jih na različne krute načine. Da je odslužene hrte mogoče posvojiti tudi pri nas, je tudi zasluga nočne gostje, Dorotee Verše Paič. Skrbnica in ne lastnica dveh hrtov, prostovoljka na področju pomoči živalim, občudovalka in spoštovalka narave, jamarka, ki je poskrbela, da je varstvo jam postalo del usposabljanja mladih jamarjev. Na nočni obisk jo je povabila Alenka Terlep.

Februarja še ni konec, a dnevne temperature v zadnjih dneh so marsikoga zvabile na vrt in v sadovnjak. V sredinem Svetovalnem servisu se bomo po sadovnjaku vsaj v besedah sprehodili z Romanom Mavcem, vodjem Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije. Dobrodošla so vaša vprašanja o prvih pomladnih opravilih – rezi in cepljenju sadnega drevja, spomladanskem gnojenju in škropljenju … Zapišite jih na spletni strani radioprvi.si, pošljite na e-naslov radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.

Februarja je fuzbal še posebej... Em... Ni nujno lep, sploh ne kvaliteten, samo rezultati poskrbijo, da je lestvica zelo pestra. Kar imamo v Ofsajdu še posebej radi. Uvodna tema pripada trenerskim menjavam. In to pred tednom, ko se lahko zgodi še kakšna. Uf! Ofsajd lahko tudi podprete: urbani.si/ofsajd Lahko se naročite tudi na naš newsletter: urbani.si/listek ***Sodnikov podaljšek*** Če se znajdete v Ofsajdu, ga lahko aktivno podprete na urbani.si/ofsajd. Hvala vsem in vsakomur posebej! Oddajo #Ofsajd o fuzbalu slovenskem snemamo od septembra 2015, skoraj vsak fuzbal sezonski ponedeljek. Pa še kdaj vmes. Hvala!

V torek, 16. Februarja je potekal zaključni dogodek letošnje akcije S kmetije za vas, ki je pred 25 leti nastala na pobudo kmetijskih svetovalcev in novinarjev, in katere glavni namen je poiskati in nagrajevati tiste kmetije, ki na inovativni način pristopajo k promociji in trženju svojih pridelkov, izdelkov oz. storitev.

Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.

Danes poslušamo violončelo, in sicer posnetek koncerta cikla Zvoki mladih na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili Ema Grčman in Olena Miso. Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir Gabriel Faure: Po sanjah Franz Schubert: Noč in sanje št. 2, op. 43 Violončelistka Ema Grčman je na svojo glasbeno pot stopila pri šestih letih z učenjem violončela pri Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Milana Vrsajkova ter Karmen Pečar Koritnik, nato pa je leta 2014 uspešno opravila sprejemne izpite za glasbeno akademijo v Zagrebu ter začela študirati pod vodstvom Valterja Dešpalja. Od leta 2016 je študentka Juliana Arpa na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu. Poleg tega se redno udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih, kot so Christoph Richter, Martin Ostertag, Giovanni Gnocchi in drugih. Tako solistično kot tudi v komornih zasedbah je za svoje nastope že prejela različna, tudi najvišja, priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Antonia Janigra in Petarja Konjovića. Nastopa kot solistka, od leta 2016 pa sodeluje tudi v godalnem duu z violinistko Majo Horvat, s katero se je predstavila na festivalih Tartini, Bled, Lent in Soboški dnevi ter v okviru Festivala Ljubljana, Imaga Sloveniae ter festivala Stift na Nizozemskem. Februarja 2017 sta kot solistki z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedli znameniti dvojni koncert Johannesa Brahmsa. Olena Miso je doma iz Lvova v Ukrajini, klavir je začela igrati pri svojih šestih letih, zdaj pa študira v razredu Milane Šemjavske na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer se je torej spoznala z violončelistko našega rodu. Tudi ona se izpopolnjuje na seminarjih pri različnih priznanih profesorjih in je prejemnica številnih prvih nagrad in priznanj na mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje v različnih komornih ansamblih, redno nastopa kot solistka, poleg tega pa deluje tudi kot profesorica, in sicer poučuje klavir na različnih glasbenih šolah ter spremlja koncerte na strokovnih seminarjih.

Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!

Februarja je minilo 90 let od rojstva pisatelja Saša Vuge. Rodil se je v Mostu na Soči, maturiral na gimnaziji v Šempetru pri Gorici, se leta 1949 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1956 diplomiral iz slovenistike in primerjalne književnosti. Že leta 1949 se je na RTV Ljubljana zaposlil kot napovedovalec in voditelj oddaj, pozneje pa je bil televizijski dramaturg in urednik za igrani program. Njegovo prvo objavljeno delo je bila mladinska povest Škorenjček Matevžek leta 1955. Napisal je vrsto romanov, med njimi Veter nima cest (1958), zgodovinski roman Erazem Predjamski (1978), Opomin k čuječnosti (1997); Vugov zadnji roman Sveti Anton Prašičkar je izšel 2015. Saša Vuga je prejel več nagrad, med njimi leta 1998 Prešernovo. Umrl je decembra 2016. Vabimo vas, da v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom prisluhnete razmišljanju Saše Vuge, ki smo ga posneli leta 1988.

Ada Škerl (1924-2009) je bila pesnica, prevajalka in lektorica na Radiu Slovenija. Februarja 1950 (z letnico 1949) je izšla njena prva pesniška zbirka Senca v srcu. Ob 70. obletnici izida zbirke, s katero se je začel intimizem v povojni slovenski poeziji, bosta več o pesnici in njeni poeziji povedali literarna zgodovinarka dr. Irena Novak Popov in Tanja Petrič, urednica knjige zbranih pesmi Ade Škerl z naslovom Speči metulji, z njima se bom pogovarjal, v živo, Marko Golja. Zelo zgovorna pa bo tudi pesničina izjava o njeni pesniški usodi. Vabljeni k poslušanju.

Tokratno oddajo posvečamo tolkalnemu duu Dendrocopos, enemu od letošnjih prejemnikov Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Duo sestavljata tolkalca Jan Čibej in Luka Poljanec, ki sta aprila 2017 sprejela izziv svojega profesorja in mentorja Simona Klavžarja, in se kot duo začela pripravljati na prestižno tekmovanje za tolkalne komorne skupine International Percussion Competition Luxembourg, ki poteka vsake tri leta oziroma za duo vsakih devet let. Februarja 2018 sta na tekmovanju prepričala žirijo in občinstvo ter dosegla izjemen uspeh – postala sta lavreata tekmovanja. Prejela sta prvo nagrado in posebno nagrado občinstva ‘Jean Gieres’. Sledila je vrsta koncertov, nato pa še nagrada, ki je bila povod za pogovor o njunem glasbenem ustvarjanju, najljubših delih, pticah in načrtih za naprej. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V D-MOLU K141 PETER ŠAVLI: ETUDE ŠT.3: MODE 7 (ZA DVE TOLKALI) MATEJ BONIN: TRASH ME OUT!

Februarja 1954 je bila v argentinski prestolnici Buenos Aires ustanovljena Slovenska kulturna akcija kot organizacija “zamejskih in zdomskih kulturnih delavcev, ki žele z ustvarjalnim delom pomagati pri ustvarjanju in širjenju kulturnih vrednot, posebej slovenskih”. SKA je postala osrednja kulturna ustanova povojne politične emigracije in je pomembno prispevala k t. i. “slovenskemu čudežu v Argentini” – Slovenci so tam namreč ustanovili kulturna središča, založbe, časopise, osnovne in srednje šole, gledališča itd. V SKA so sodelovali številni pomembni razumniki in ustvarjalci, med njimi Tine Debeljak, Zorko Simčič, Vinko Brumen, France Papež, Vladimir Kos in mnogi drugi. Takoj po ustanovitvi je začela izhajati kulturna revija Meddobje, ki sicer v večjih intervalih izhaja še danes. O preteklosti in sedanjosti Slovenske kulturne akcije se je avgusta Staša Grahek pogovarjala s sedanjim predsednikom Damianom Ahlinom. Foto: Prva številka revije Meddobje iz leta 1954.

Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir Felix Mendelssohn: Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Robert Schumann: Adagio in allegro, op.70 Ema Grčmanje glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem violončela pri prof. Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Milana Vrsajkova ter prof. Karmen Pečar Koritnik. V letu 2014 je uspešno opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo Univerze v Zagrebu ter začela študij v razredu prof. Valterja Dešpalja. Od leta 2016 nadaljuje študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. Juliana Arpa. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih Christophu Richterju, Martinu Ostertagu, Marku Ylönenu, Giovanniju Gnocchiju, Claudiu Bohorquezu in drugih. Tako solistično kot tudi v komornih zasedbah je prejela različna, tudi najvišja, priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih: TEMSIG (2014, 2017, 2018); GCEW glasbena teorija (2011); Antonio Janigro (2012), Petar Konjović (2013), HDGPP Zagreb (2015). Od leta 2016 igra v godalnem duetu z violinistko Majo Horvat, s katero se je predstavila na festivalih Tartini, Festival Bled, Festival Lent, Soboški dnevi, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae ter Stift festival na Nizozemskem. Februarja 2017 sta kot solistki z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedli znameniti dvojni koncert Johannesa Brahmsa. Ema je članica nemškega komornega orestra Deutsche Kammerakademie Neuss am Rhein in je štipendistka Mestne občine Ljubljana.

Oddajo tokrat posvečamo violončelistu Nejcu Rupniku, ki je decembra nastopil kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, in sicer ob klavirski spremljavi svojega starejšega brata Anžeta Rupnika. V njuni interpretaciji boste lahko slišali Peter Iljič Čajkovski: Pezzo capriccioso, op. 62 Astor Piazzolla: Le grand tango (Veliki tango) Astor Piazzolla: Ave Maria Nejc Rupnik (2000) je začel igrati violončelo na Glasbeni šoli Vrhnika in Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik pri prof. Almiri Hamidullin in prof. Damirju Hamidullinu. Sedaj je dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Nejc je prejemnik prvih nagrad državnih tekmovanj (TEMSIG 2012, 2015 in 2018) in mednarodnih tekmovanj (Stringfest, Srbija 2012, 2013) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano, Italija 2018), v katerem deluje s sestro in bratom. Solistično se je predstavil v ciklu Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Februarja 2017 je kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom KGBL v Slovenski filharmoniji ter nato še na gostovanju v Dresdnu. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri profesorjih Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar Koritnik, Igorju Mitroviću in Reinhardtu Latzku, Giovanniju Gnocchiju in Mariu Brunellu. Nejc je član ansambla violončel Cello attacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015. Igra na violončelo goslarske mojstrice Katharine Abbühl (l. 2011) iz Cremone. Anže Rupnik (1998) se je pričel učiti klavir na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Sijavušu Gadžijevu. Sedaj je študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Anže je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj (Trst, Gorica, Novi Sad, TEMSIG 2013, 2016) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano 2018, Italija), v katerem deluje s sestro in bratom. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih Sijavušu Gadžijevu, Tatjani Ognjanovič, Edvardu Popitu, Denisu Masliuku, Selmi Chicco, Konstantinu Boginu in Aleksandru Mndojantsu. Letos se je solistično predstavil s koncertom Franza Liszta s Simfoničnim orkestrom Cantabile v Logatcu in Ljubljani. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015.

Februarja bosta sočasno odšli specialistki radiologije v kranjskem zdravstvenem domu. Na ultrazvočni pregled zdaj čaka 320 pacientov, ki bodo lahko pregledani tudi pri koncesionarju. Pacientov ne vpisujejo več. Novega radiologa še ni na obzorju. Kljub prizadevanjem ni znano, ali bodo imeli v kranjskem zdravstvenem domu pacienti čez mesec in pol sploh na voljo rentgen in ultrazvok. Negotovost je velika tudi zato, ker so v Kranj prihajali tudi pacienti iz Škofje Loke, Kamnika in Medvod, kjer so prav tako ostali brez radiologov.

Februarja vam v SloFlow predstavljamo kolektiv društva Film Factory, ki pod zastavo neodvisnega filma deluje že krepko čez desetletje, pri tem pa jim pomaga velika doza cinefilije in pa neugnana štajerska dobra volja. Režiserja Miha Šubic in Mitja Mlakar skupaj s producentko Mojco Pernat v pogovoru s FilmFlow ekipo klepetajo o gimnazijskih začetkih, prvih korakih […]