Podcasts about sedaj

Za vrtičkarje mesec maj pomeni, da je delo na vrtu že v polnem teku. Sedaj naj bi sadili rastline, ki so najmanj odporne na mraz. Lucija Vidergar je poizvedovala, katere vrste zelenjave in sadja je sedaj najbolje posejati ali posaditi, na kaj moramo biti pri tem pozorni, in v kolikšni meri je dobro upoštevati setveni koledar. Bere Darja Groznik.

Neki mlad kralj je želel modro vladati. Sklical je najmodrejše ljudi svojega kraljestva in jim ...Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Avtor se sicer z zamikom, a zato nič manj pronicljivo in poglobljeno odziva na dogajanje v letošnjih Dražgošah. Predvsem na besede in dejanja predsednice državnega zbora, niso mu ušle niti besede nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana, ob koncu se ustavi še ob izgubljenem zvitem nasmešku župana glavnega mesta.

Z vsem, kar presega vidno, empirično in predvidljivo, imamo ljudje od nekdaj težave. Zdravorazumska logika ima na to zadrego preprost odgovor: manj filozofirajmo in se bolj posvečajmo konkretnim problemom. Ranjen z istim nelagodjem, Shakespearjev alter ego – danski princ Hamlet –, ko uzre duha svojega očeta, rimskemu pesniku Horaciju navrže te znane besede: »Več je stvari na nebu in na zemlji, kot se lahko sanja tvoji filozofiji.« Ni potrebno, da kakor Hamlet verjamemo v duhove, saj se vsi bolj ali manj strinjamo, da svet ni zvedljiv zgolj na svojo pojavnost in empirično preverljivost. Od tod naprej pa se začnejo naša pota razhajati. Velika večina filozofov moderne dobe sicer prizna tisti »več«, vendar njegovega mesta ne vidi ločenega od naše prozaične človeške eksistence in tvarne substance. Tisti »več« je za sodobnega misleca le nekakšno miselno obnebje, ki mu s potrebne distance omogoča kritično mišljenje, to pa naj bi bila dandanes bistvena naloga filozofa. Prav filozofi, sposobni abstraktnega mišljenja in dvignjeni nad vrtince vsakdanjosti, naj bi javnost nenehno opozarjali na nevarnost enoumja. Šele tako, da kdo preseže dano realnost, pravijo filozofi, je mogoče upati na njeno nujno predrugačenje, ki nam brez poglobljene refleksije sicer omogoča blaginjo, a nas po drugi strani ogroža v samih temeljih. Filozofsko iskanje možnosti mišljenja, ki bi v družbi privedlo do potrebnih sprememb, je vsekakor pomembno. O drugačni možnosti preboja iz obstoječega stanja pa na tretjo nedeljo med letom govori starozavezna Nehemijeva knjiga. Nehemija ni bil Jud, temveč voditelj, ki ga je Judom po vrnitvi iz babilonskega izgnanstva za guvernerja postavil perzijski kralj Kir. Najbolj preseneča, da je od tujca nastavljen guverner Judom pri obnovi opustošene domovine pomagal na temelju njihovega duhovnega izročila. Po Nehemijevem naročilu je duhovnik Ezdra pred zbranim ljudstvom prebral odlomek iz Božje postave. Potem pa je Ezdra rekel: Ne žalujte in ne jokajte. Slišali ste besede postave. Sedaj se nasitite z mesom in se veselite. Pred tem dogodkom so malodušni Judje otožno pogledovali po svoji opusteli domovini, v katero so se vrnili. Na temelju Božje besede, ki so jo skupaj poslušali, so prepoznali svojo duhovno bit, svoje verske, narodne in kulturne temelje. Z veliko vnemo so se vrnili na svoja družinska polja, pozidali domove, posejali njive, obrezali vinsko trto, okopali smokve in začeli gradnjo drugega templja, ki je bil znamenje Božje navzočnosti med njimi. Poeksilski čas ob koncu 6. stoletja pred Kristusom, ko se je začela vsenarodna verska, družbena, kulturna in gmotna obnova, je bil v vseh pogledih najbolj cvetoče obdobje judovske zgodovine.

Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.

Večkrat se moram spomniti na pripoved znanke, ki kot turistična vodnica srečuje veliko ljudi in doživlja vedno kaj zanimivega. Tako je na primer pred leti vodila avtobus s skupino turistov na Dunaj. Več kot petnajst jih je prihajalo iz neke vasice na Primorskem in so bili med seboj sorodniki. Po sebi nič posebnega, saj se sorodniki ali prijatelji večkrat takole odpravijo na izlete. Ti pa so vendarle bili nekaj posebnega. Med svojimi sorodniki so imeli nekoga, ki je bil vojak na soški fronti med prvo svetovno vojno. Tam je bil ranjen in so ga prepeljali v lazaret na Dunaju. Potem je družina izgubila sled za njim. Veliko let pozneje, že po drugi svetovni vojni, pa so se v njihovi vasi pojavili turisti iz Avstrije, ki so potem prihajali vsako leto. Spoprijateljili so se in si vedno več povedali o sebi. Naenkrat se je začel razreševati tudi klopčič ugibanj o njihovem starem očetu. Ne samo to. Naenkrat je imel ta stari oče svoj grob na vojaškem pokopališču na Dunaju. In sedaj je skupina potomcev prišla na grob starega očeta prižgat svečko. Čutili so potrebo, da to storijo. Tako pomembno je bilo zanje, da vedo, da ima grob in kje je pokopan. Nam vsem, ki imamo grobove svojih pokojnih, se verjetno ne zdi nič posebnega, če lahko gremo na grob. Spominjam se ženske, ki je pripovedovala, kako je pred mnogimi leti rodila mrtvega otroka, ki ji ga niso dali v pokop. Sedaj trpi, ker temu otroku, ki ga je devet mesecev nosila pod srcem in se ga veselila, ne more prižgati svečke na grobu. To bi jo pomirilo. Verjetno je med nami veliko ljudi, ki nimajo groba svojih pokojnih. Vsi ti ljudje živijo z bolečino, ki jih gloda in jim otežuje življenje, pa se morda niti prav ne zavedajo, kaj je tisto, kar jih teži. Mogoče bi morali o takšnih stvareh večkrat razmišljati, da bi znali bolje razumeti drug drugega in da bi se tudi bolj spoštljivo srečevali s stiskami drugih ljudi.

Pozdravljeni.

Sveti Atanazij, katerega god danes obhajamo, je bil doma iz Aleksandrije. To ni bilo samo trgovsko cvetoče egipčansko mesto, ampak izjemno kulturno središče, ki se še danes ponaša z neprecenljivo starodavno knjižnico z neprecenljivimi rokopisi in zvitki. Atanazij je bil v 4. stoletju tamkajšnji škof, ki je med svojimi verniki utrjeval veroizpoved Nicejskega koncila iz l. 325. Ta cerkveni zbor je zatrdil, da je bil Vstali Gospod tudi Božji sin. To pomeni, da je bil Bog sam in ne zgolj človek, ki bi bil podoben nam, navadnim ljudem. Seveda pa je takšno pojmovanje Vstalega Gospoda kot Božjega sinu zahteval izjemen intelektualen napor. Veliko lažje bi bilo misliti, da je bil Kristus samo izreden človek, prerok, ki je prišel le na pol poti k Bogu. To je učil menih Arij. Atanazij se mu je zoperstavil kot sijajen mislec, s tem pa si je nakopal ne malo nasprotnikov, tudi med oblastniku. Ti so namreč iskali enostaven nauk, danes bi rekli enostavno ideolologijo, ki bi jo širili po Sredozemlju in s katero ne bilo težko vladati. Sedaj razumemo, zakaj so Atanazija večkrat izgnali iz Aleksandrije. Toda vedno znova se je vračal, saj ima resnica svoje dostojanstvo in se venomer znova pojavlja. A Atanazij pomeni tudi ločnico med Vzhodom in Zahodom, ki jo bomo zasledili tudi v kasnejših stoletjih. Zahod je bil vedno bolj nagnjen k praktičnim in uporabnim rešitvam, Vzhod pa se je znal zamisliti, biti tudi duhovno prodoren in seči prav tja v večnost. Prvi hip se nam zdi spor med Atanizijem in Arijem debata dveh mislecev, ki nima kaj velikega za povedati današnjemu človeku. Kakor da se ne bi v ničemer dotikala naših vsakdanjih tegob in upov. Toda resnica je ravno obratna. Tudi danes se pri vprašanju temeljne etike sprašujemo, ali je dovolj, da se sporazumemo, kako bomo uravnali vsakodnevno življenje, se pravi, kako bomo pregnali kar največ bolečin in truda, dosegli zadovoljstvo ter bili uspešni v gospodarstvu, znanosti in uporabni umetnosti. Lahko pa se zamislimo in rečemo, da vsi ti uspehi niso dovolj in se raje odločamo pogumnejše ter sprejmemo vero v Vstalega Gospoda, ki nas vabi, da nas popelje k neskončni ljubezni, preko katere se je mogoče že v tem življenju družiti s samim Bogom. To je vera v Božjega sina, ki nas tolaži in navdihuje ter daj moč, da lahko tudi najbolj šibak človek kljub svoji grešnosti postane izjemno visoko etičen in sposoben največji ljubezni, skratka daje možnost, da postane svetnik.

Kot strela z jasnega ena glavnih družbenih tem postane evtanazija. Promovirajo jo ljudje, ki prave medicine nikoli niso spoznali, in ljudje, ki poznajo zgolj družboslovje. Sedaj naj bi življenje, za katero se borim vso svojo medicinsko kariero, hote ugašal in s tem »odreševal« hudo bolne …

Zelo dobro se spominjam izjave neke socialne delavke, čeprav je od takrat, ko sem jo slišala, minilo že veliko let. Bila je na precej vodilnem položaju in je takole povedala, kako je doživljala svoje delo: »Imela sem občutek, da prenašam vodo v situ. V svojem življenju sem tako znosila veliko vode.« Ali se ne dogaja podobno mnogim ljudem? Vse življenje se z vsem srcem trudijo za nekaj, pa so nazadnje praznih rok in nimajo kaj pokazati. Ali je bilo potem sploh vredno truditi se za vse to? Morda bi kdo tudi rekel, da vse skupaj ni imelo smisla in mu je na koncu žal za ves njegov trud. Socialna delavka, katere izjave se spominjam, ni rekla tako. Veliko je delala, sedaj ima občutek, da nima kaj pokazati, pa vendar ji ni prav za nič žal. Zaveda se, da je vse imelo smisel in da je bilo v tistem trenutku potrebno. Ta zavest ji je dovolj, ne potrebuje drugih dokazov in potrdil. Zato govori tudi o situ in vodi z neko dobrohotnostjo in v njej ni začutiti nobene zagrenjenosti. Povsem drugače pa sem doživela starejšo žensko, ki je v času svojega aktivnega življenja tudi delala na vodilnem položaju. Sedaj skuša biti aktivna v župniji in pomagati na različne načine. Zelo odločno je večkrat ponovila: »Hočem videti efekt. Hočem videti, kaj je moje delo premaknilo, koliko je komu pomagalo. Če ne vidimo efekta, nimamo prave motivacije za delo.« Dva pristopa do dela, ki ju tudi sicer srečujemo v življenju. Prva ženska dela in živi zelo sproščeno. Ni obremenjena s tem, kakšen mora biti rezultat. Druga ženska je stalno nezadovoljna, ker učinek njenega dela ni nikoli takšen, kot bi želela. Vedno bi želela kaj več. Kaj pa je tisto, kar ljudem resnično pomaga, ostaja skrivnost. Včasih mimogrede izgovorjena beseda, drobno dejanje, ki se ne zdi omembe vredno ali kaj podobnega. Pomembno je, da prihaja iz srca in da živimo v zavesti, da ni nič, kar dobrega naredimo, zaman. Tudi če tega… ne vidimo.

Ko sem imel za majhne otroke verouk, sem jim želel približati tudi evharistično skrivnost, zato sem z njimi obhajal mašno daritev. Seveda so bili otroci veseli, da so se znova skupaj sestali, in svoje razigranosti niso mogli skriti. Hotel pa sem, da se v nekem trenutku malce umirijo, zato sem jim pred posvetilnimi besedami dejal: »Sedaj pa bomo čisto tiho, kajti Jezus bo prišel sem, v ta kruh, ki je na oltarju.« Prekinila me je punčka Aleksandra in dejala: »Ampak, pater, naredil se bo čisto majhnega, kajne?«

Mladenič je tako talentiran, da bi lahko uspel v več športih a se je nekdaj zelo uspešnen triatlonec sedaj osredotočil samo na tek. Če je triatlon izgubil perpektivnega tekmovalca, je slovenska atletika pridobila prvaka! V super debati mi Jakob razloži, kako se je znašel v športu, kako se je po naključju uvrstil na svetovno prvenstvo in kako se uči od boljših od sebe. Pa o tekmovalnosti, poškodbah, zmagi na Wingsih, sekundah, državnih rekordih in olimpijskih sanjah. Za vse ljubitelje atletike in teka nasploh!

Slovenska ljudska modrost je izoblikovala številne pregovore, ki izražajo dolgoletno življenjsko izkušnjo našega naroda. Tako npr. tudi pravi: »Če bi gorela naša zavist, trboveljskim knapom ne bi bilo treba kopati premoga!« Gre za tisto globoko nagnjenje, ki je pravzaprav v vsakem človeku, da drug drugemu ne privoščimo veselja in uspeha, če ju nimamo tudi sami v še večji meri. Toda judovski preroki so svojemu ljudstvu v babilonskem izgnanstvu hoteli razkriti še neko drugo modrost. Povedo jim, da jih v prihodnosti čaka novo veselje, takšno, ki je podobno svatovskemu slavju. Na svatbi je dovolj jedače in pijače za vse, kar pomeni, da si ju drug drugemu z veseljem privoščimo. Tudi svatje so veseli, da sta se našla dva mlada, ki bosta pogumno začela skupno življenjsko pot. Privoščijo jima to veselje in njuna radost pomeni tudi zanje globoko zadovoljstvo. Zato prerok Izaija govori o »sočnih in okusnih« jedeh in kar dvakrat omenja »žlahtno vino«, drugič celo »prečiščeno«, ki so ga vsi deležni. Takšno vino, ki se je poprej kar nekaj časa žlahtilo, omogoča, da mladeniči prepevajo in mladenke zaplešejo. Še danes na judovski poroki fantje delijo z ženinom veselje tako, da ga z navdušenjem mečejo v zrak. Preroki s prispodobo svatbe tolažijo svoje ljudstvo, da se bo kmalu vrnilo iz tujine, da bodo pozidali tempelj svojemu ljubemu Bogu, ki jih ni zapustil in je z njimi v izgnanstvu. Znova bodo zasadila trto po jeruzalemskih gričih in spet se bo slišala pesem svatov po jeruzalemskih ulicah. Toda poprej se morajo etično prečistiti, kot je prečiščeno tudi svatovsko vino. Gre za etično spreobrnjenje k prijateljstvu vseh narodov, vseh ljudi. Kot sta ženin in nevesta tako srečna, da privoščita veselje vsem ljudem, podobno morajo tudi oni privoščiti vero v njihovega Boga ljubezni vsem narodom. Zato bodo v prihodnje romali v Jeruzalem, mesto miru, vsi narodi iz vseh koncev sveta. Sedaj razumemo, kakšna grenkoba je lahko za mladoporočenca, če ljudje ne verjamejo v njuno ljubezen, če niso sposobni z njima deliti njune sreče in jih enostavno ni. Lahko se celo zgodi, da celo nekdo pride in ob vstopu v svatovsko dvorano odkloni svatovsko oblačilo, ki ga vsi povabljeni dobijo zastonj. Na svatbi je zato, da bi omaloževal srečo ženina in neveste. Evangelij je zelo stog do tistega, ki drugim ne privošči osnovne življenjske sreče. Ob trenutnih tragičnih dogodkih v Sveti deželi pa se zavemo, da so preroki in Kristus govorili predvsem o nebeškem Jeruzalemu ter sreči in svatbi v večnosti.

Tokrat smo na spejsu spregovorili o veliki (ekipni) zmagi proti Avstralcem, naslednjih nasprotnikih Nemcih, vseh presenečenjih in morebitnih nasprotnikih v četrtfinalu. Ali lahko na SP posežemo po medaljah?

Slovenija je nalogo v 1. krogu opravila brez napake in v 2. krog prenaša vse točke. Naši so nam s svojimi igrami dali dovolj razlogov za optimizem, pa tudi nekaj razlogov za skrbi. Smo sposobni premagati Nemčijo ali Avstralijo in se uvrstiti v četrtfinale?

Po Edu Muriću, je Slovenija sedaj na položaju krilnega centra ostala še brez Vlatka Čančarja, našega edinega NBA igralca poleg Luke Dončića. V podkastu tokrat vse o posledicah poškodbe Čančarja in kaj to pomeni za našo reprezentancona SP? Kako naprej? Kakšne so naše možnosti za dober rezultat? Kaj so pokazale dosedaj odigrane pripravljane tekme in kaj pričakujemo na naslednjih? Kdo so favoriti prvenstva in najboljši igralci? Vse to in še več v tokratnem podkastu.

Zdravo. V zadnjem poglavju četrte knjige stopamo na srednjo pot, zato debato v predigri začenjamo z notranjim mirom in se pripravljamo na konec sezone. Ugotovimo, da je opis, da se pogovarjamo o enem poglavju Štoparca IN vsak teden bolj o življenju, vesolju in sploh vsem, vedno bolj resničen. Tudi dejstvo, da ste vabljeni, da napišete recenzijo na Apple Podcasts (spet) omenimo (in ne moremo mimo Chat GPT-ja), na kratko očrtamo zgodovino Netflixa in HBO-ja in pozdravimo vse, ki so sredi decembra prekinili s poslušanjem in branjem, ter čakali na to poglavje, ki je glavna finta. Sedaj smo tu. Ni več poti nazaj. Torej: izkazalo se je, da sta Artur in Fenchurch prišla do prave romarske poti, na kateri sta srečala starega Arturjevega prijatelja, kupila nekaj spominkov in prebrala Poslednje božje sporočilo stvarstvu. Ob so občutili silno občutje miru, Fenchurch je ugotovila, da je bilo to tisto, kar je iskala, Marvin pa je menil, da mu je sporočilo dobro delo.

Simpatična Gorenjka tek jemlje kot sprostitev, mimogrede pa še zmaguje na gorskih tekih, krosih, cestnih tekih in trailih. Zanimivo debato sva napletla o njenih športnih začetkih, o družinski medicini, o koronskih časih in njenih najbolj zanimivih dirkah in zmagah. Če vas zanima, kje in koliko teče, kdaj bo šla na cestni maraton, kaj imata skupnega kolo in tek, kaj ji je všeč in kaj jo moti pri Stravi in kje jo lahko v kratkem srečate in se pomerite z njo, potem je to epizoda za vas! Sedaj grem preverit še ženski rekord na Blejski razgledni trail

Nova epizoda, nove teme, nova grafična podoba. Vam je všeč?SKOČITE NA NAŠO SPLETNO STRAN:https://iamwearealive.com/SUBSCRIBE TUKAJ: https://www.youtube.com/channel/UCUTjJQkUtrj-nHF7-YeFbCAFOLLOW I AM WE ARE ALIVE PODCAST:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/iamwearealive/TIKTOK: https://www.tiktok.com/@iamwearealiveFOLLOW MATJAŽ:INSTAGRAM: https://www.instagram.com/dovermatjaz/POSLUŠATE NAS LAHKO TUDI NA APPLE PODCASTS: https://podcasts.apple.com/si/podcast/i-am-we-are-alive-podcast/id1547806624Support the show

V oddajo se je tokrat odločil priti Klemen Piber. Človek, ki je izbral svobodo namesto ujetosti, človek ki je izbral alternativno zdravljenje namesto uradne medicine in človek, ki živi svoje življenje s polnimi pljuči. Klemen je imel 3 rake, in se odločil za zdravljenje s konopljo. In ker je izbral svoj način zdravljenja so ga preganjali celo policaji. Sedaj živi v pohorskih gozdovih, samoosrkben, brez televizije, samo z internetom. ŽIvi s tremi psi, v črni gradnji. A ima toliko znanja o naravi, da se lahko vsi učimo od njega. In povedal nam bo kako živi in, da ni edini, ki je izbral tako pot. Vedno več nas je.

Vse, kar je Klemnu Jančiču ostalo po požaru, ki je do tal uničil njegovo slaščičarno, je bil kup krp. Še v času epidemije je osem mesecev ustvarjal svojo zgodbo in v poslovnem svetu udejanjal svoje slaščičarske sanje. Nato se je ob koncu novembra 2011 vse to spremenilo in čez noč se je moral Klemen odločiti, ali bo svoje sanje zavrgel ali bo vztrajal. Dobrotniki, ki so mu takrat priskočili na pomoč, so »sokrivi,« da nikoli ni zares pomisli, da bi prenehal sanjati, ampak se je pogumno podal na novo pot ustvarjanja slaščičarsko – pekovskih izdelkov in njegova velika želja za prihodnost je ustvariti slaščičarsko akademijo. Sedaj je ponosen lastnik slaščičarne in kavarne Klemen, obenem pa prepričan, da je dobrota Slovencev neverjetno velika, za kar je neizmerno hvaležen. Kakšna je bila njegova pot, ki ga je preko Francije pripeljala do Trzina? Kako se je kot mlad podjetnik podal v nepredvidljivo slovensko poslovno okolje? Nakup kakšne slaščice priporoča vsem moškim za njihove žene? :)

Avtor potegne vzporednice aktualnega političnega dogajanja v Sloveniji z zgodovinskim primerom prilastitve denarja. Formula je vedno enaka le z razliko, da si je nova vlada v stotih dneh prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, ampak domnevno vse pod njenim nadzorom.

Zdravo. Ta teden, se sprašujemo, kdo je sploh še na morju in želimo vesel Marijin upload vsem, ki ga praznujete. V drugem delu 7. poglavja je noč dišala po dežju in tudi luna je bila nekam vodena. Artur se je spraševal kako je biti ovca, ki jo splaši leteči krožnik. Naš junak se spomi na Fenny, mi se pa spomnimo da smo mi kot Fenny, ker se spomnimo, kako je bilo včasih. Pričevalci. Artur se je vmes tudi preobrazil iz vesoljskega neandertalca v homo sapiensa v samo eni uri, kar je privedllo do spoznanja, da ni več isti. Sedaj čuti planet, čuti radost rastlin, čuti radost planet in stotisočih bitij v njegovi okolici, čuti tudi da je eno zlomljeno. On pa je začutil, kako se občutijo rožni grmi bližnjega soseda, nad katerimi se je znašel po nekem čudnem naključju.

Včasih smo po Touru imeli teden počitka. Sedaj se je koledar dopolnil z žensko izvedbo. Če smo pri moških govorili o nepredvidljivem dirkanju, se je pri ženskah to še potenciralo. Sicer so bile favoritke že vnaprej znane in rezervirane za najvišja mesta, a je dirka postregla z nepredvidljivimi potezami. In potem pride klasika San Sebastian. Remcov napad o daleč in gotova zmaga z dvema minutama. Predvidljivo ali ne? Presodi sam/a. Še prej pa... Prisluhni!

Tokratna gostja Nočnega obiska bo dr. Julija Sardelić, ki zadnjih nekaj let z družino živi na Novi Zelandiji in dela kot docentka na Univerzi Viktorija v Wellingtonu. Sedaj, ko se je po skoraj treh letih vrnila za nekaj dni vrnila nazaj v Slovenijo smo jo povabili pred mikrfonom v studiu v Lendavi. Spregovorili smo tudi o tem, kako je razmere v domovini v času pandemije spremljala z drugega konca sveta ter kako so pandemijo doživljajo na Novi Zelandiji. Povod za pogovor je bilo njeno zadnje akademsko znanstveno delo Robovi državljanstva: romske manjšine v Evropi in državljanska marginalizacija, ki prinaša nove vidike, izzive in težave tistih, ki v očeh sistema ne obstajajo. Nova knjiga pa ponuja tudi rešitve kako to spremeniti. Z dr. Julijo Sardelić se je pred nekaj dnevi pogovarjal Sandi Horvat.

Spoštovane poslušalke in cenjeni poslušalci. Nov delovni teden začenjamo skupaj z evangelistom Matejem, ki nam v evangeliju današnjega dne predstavi pogled tega, ki se odloči slediti Jezusu. Odlomek namreč govori o pismouku, ki pride k Jezusu in mu izrazi željo, da bi hodil za njim. Jezus ga zavrne, ker njegova odločitev še ni bila svobodna in srčna – tudi ni bila izvedljiva takoj. Ta, ki prosi, se je obotavljal in bi, preden bi zares šel, še kaj postoril. Mi vsi radi razmišljamo in govorimo o spremembah: ob začetku novega leta, ko pridejo kakšni prazniki, ko se zamenja mesec, ali če ne drugega – s spremembo bomo začeli, ko pride nov teden. Pa pride teden, mesec, novi prazniki in novo leto mi pa še vedno z istimi cilji in pobožnimi načrti. Zapopasti namreč hojo za Kristusom vendarle zahteva občutek za Božje reči – mi bi prosili za čudež česarkoli, v Boga, ki nas želi imeti po smrti ob sebi pa ravno ne bi verjeli. Nadejali bi se uspehov, Gospodovega dne pa ne posvečevali. Naš Gospod vendarle ni naiven. Ne drži, če bi preprosto rekli, da deluje po sistemu daj¬–dam. Kar res želi, je, da si z nami živi in deli z nami veselje in težo vsakdana. To pa je odnos. Odnos vedno zahteva od vseh vsaj kanček truda, prizadevanja in naklonjenosti. Sedaj lažje razumemo, v kakšnem duhu in prepričanju naj bi bila odločitev slediti Jezusu tako pismouka, za katerega vemo, da je bil sam Matej, kakor vsakega izmed nas. To je odločitev, ki pri vsakem predvideva dobro obeh, ne pa sebičnega lagodja oz. koristi mene samega. Podobno tudi doživljam duhovniški poklic – duhovnik namreč ni poklican in usposobljen samemu sebi podeljevati zakramente, temveč drugim. In na ta način sledimo Jezusu – posvečuje nas služenje drugim, tistim, ki potrebujejo besedo spodbude in upanja ter nenazadnje iskanje kako se nam Bog razodeva v vsakdanjem življenju – po Božji besedi in Evharistiji. Kar lahko storiš danes, ne prelagaj na jutri. Začnimo torej ta nov dan in ta nov teden z razmislekom o tem, česa si želimo, od koga to pričakujemo in kaj smo v zameno za to pripravljeni storiti. S pomočjo Jezusovega zgleda oz. njegove zavrnitve sebičnih želja se lahko naučimo, da je za svojo lastno dobrobit velikokrat potrebno prej poskrbeti za dobrobit drugega. Seveda le z iskrenim namenom in ljubeznijo do drugega – ne da bi kaj pričakovali v zameno. To je Jezusova žeja in zagotovo tudi koristna za naš vsakdan – pa naj bo ponedeljek ali nedelja. Vsak dan smo vabljeni na to Jezusovo pot.

Nikoli ne boš srečen, če se ne moreš veseliti toplega sonca, cvetočih rož, otroka, ki se ti smeji …Bodi srečen danes! Sedaj!

Nekateri ljudje so navijači določenega športnega kluba ali feni določene glasbene skupine in se identificirajo z njimi. Nosijo njihove majice, šale, včasih celo uniforme … Tudi Kristus želi, da bi se identificirali z njim in njegovim moštvom. Ker v njegovem času niso poznali majic, šalov in drugega propagandnega materiala, je svojim sledilcem priporočal preprosto prepoznavno sredstvo. Dejal je, da bodo ljudje vedeli, da smo njegovi učenci, če se bomo ljubili med seboj. Ne potrebujemo posebnih drugih znamenj, znamenje naše identifikacije je naša medsebojna ljubezen, saj pravi: »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli med seboj ljubezen,« (Jn 13,35). Lahko je govoriti o ljubezni, težko pa je ljubezen živeti v medsebojnih odnosih. Sin se je vrnil domov iz vietnamske vojne. Iz San Francisca je telefoniral staršem. »Oče, prihajam domov in bi te prosil za uslugo. S seboj bi pripeljal prijatelja.« »Seveda,« je odvrnil oče »zelo radi bi se srečali z njim.« »Toda moram ti povedati še nekaj,« je nadaljeval sin. »Med boji je bil težko ranjen. Stopil je na mino in izgubil je eno roko in nogo. Sedaj nima kam iti. Zato bi rad videl, da bi poslej živel z nami.« »Joj, sin! Kaj ne poveš! Morda bi mu lahko našli kakšen prostor, kjer bi živel.« »Ne, oče, rad bi videl, da živi z nami.« Na to je oče odgovoril: »Sin, ne veš, kaj govoriš. Tako invaliden človek bi bil za nas izredno težko breme. Imamo svoje življenje in ne moremo dopustiti, da bi nekaj takega vplivalo nanj. Pridi domov in pozabi na tega fanta. Se bo že kako znašel.« Tedaj je sin odložil slušalko. Starši ga niso več slišali. Čez nekaj dni jih je poklicala policija iz San Francisca in sporočila, da se je njihov sin smrtno ponesrečil pri padcu z zgradbe. Policija je domnevala, da gre za samomor. Starša sta se odpravila v mesto, da bi prepoznala truplo. Takoj sta videla, da je to njun sin. Toda, groza, odkrila sta: njun sin je imel samo eno nogo in samo eno roko! (Zgodbe za pogum, 23). Sveta Mati Terezija iz Kalkute je dejala, da največja bolezen našega časa ni tuberkuloza ne gobavost niti AIDS, ampak je največja bolezen nezaželenost, neljubljenost. Lahko nam je ljubiti ljudi, ki so dobri z nami ali nam ne povzročajo problemov. Izogibamo pa se ljudi, ob katerih se počutimo neugodno. Pogosto slišimo izgovor, da je nekdo nezaželen in nezadovoljen že celo življenje. Vendar ni mogel biti vedno tak, ampak se je odločil za to. Zato to lahko tudi spremeni. Ljubezni se lahko znova naučimo in lahko spremenimo svoje življenje. Ni treba, da ljudje trpijo zaradi nezaželenosti in neljubljenosti. Zavedajmo se, da nas Bog prvi ljubi, saj pravi Jezus v današnjem evangeliju: »Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj« (Jn 15, 34). Ljubljeni ljubijo. Mi potem lahko ljubimo druge, ker nas Kristus prvi ljubi.

Jan Peloza je inženir računalništva in informatike, ima magisterij iz strateškega tržnega komuniciranja s poudarkom na socialnem marketingu ter je zaključil MBA na ljubljanski Ekonomski fakulteti. Skozi svojo kariero je gradil uspešne zgodbe v nevladnem sektorju in socialni ekonomiji, zadnja leta se pa osredotoča predvsem na razvoj sektorja podjetij z družbenim in okolijskim učinkom. Jan je dobitnik številnih državnih in tujih nagrad, med drugim s področja zdravja, izobraževanja in trajnostnega razvoja, je One Young World ambasador in ustanovni kurator Global Shapers Community-ja v Kopru, ki deluje pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma. V prostem času igra košarko, sicer pa trenutno vodi Slovensko agencijo za mlade ter mednarodni organizaciji Zvezo evropskih mladinskih kartic in Mednarodno zvezo za zdravje mladih (International Youth Health Organization). Jan je bil tudi dolgo časa zaposlen pri Svetovni Zdravstveni Organizaciji (WHO). Trenutno je direktor SLOAMa – Slovenske agencije za mlade, kjer je vključenih 130.000 maldih, 100+ partnerjev in več kot 7 mio popustov po Evropi. Sedaj pa prevzema vodenje do zdaj zanj največjega projekt, pospeševalnika za podjetja z družbenim in okolijskim učinkom, Impact Hub Ljubljana, ki odpira svoje prostore na bivšem trgovalnem prostoru ljubljanske Borze. Naj quote: Impact first, profit second Naj knjiga: Simon Sinek - Infinite Game Naj serija: Karkoli triler ali strategy-wise - mogoče recently najbolj Casa de Papel, pred tem pa House of Cards, ampak tudi kaj bolj sci-fi kot je lost in sitcom kot je the Office, čeprav slednjemu v današnjem času ne bi dovolili posnet prvih epizod :) Hobiji: Košarka, meditacija, vsekakor potovanja Najljubša hrana: Kruhovi cmoki s slivami brez sliv ;) Samo okus sliv torej, slive sem vedno odmaknil. Najljubši podjetnik: Težko je imeti vzornika v tem primeru. Se pa dostikrat pošalim, da je dober socialni ali impact podjetnik neka mešanica med Elonom Muskom in Mati Terezo ;) Naj app: Najbolj pogosto osebno uporabljen sigurno kak trgovalni app, ampak poslovno pa EYCA Slovenija (Evropska mladinska kartica), ker ga pač razvijamo mi ;) Tvoji trije nauki za naše poslušalce · V življenju nisem šel k partnerju s finančno ponudbo brez, da bi imel win-win zgodbo - zelo nerad grem torej v partnerstva, kjer samo mi profitiramo, zato sem organsko proti donacijam, ki so enostranske. Razen seveda, če to ne gre v dobrodelne namene - s tem ne gradiš trajnostnega biznisa in platforme za dejanski uspeh. · V tridesetih letih (do 2050) tisti podjetnik, ki ne bo imel implicitno vkomponirane družbene in okoljske odgovornosti, mogoče celo net positive impacta na okolje in družbo, bo verjetno obubožal oz.ne bo uspel. Če seveda ostanemo v kapitalizmu, kot ga poznamo, ker je to edina logična rešitev, če želimo obdržati business as usual · Ne zamenjujte samozavest in odprtost za uspeh in odličnost vodenja. Sem sam že parkrat pristal na tankem ledu. Torej hire for attitude, train for skills.

V tej epizodi odgovarjam na vaša vprašanja: - vprašanja o premagovanju strahov in manjvrednostnih kompleksov, življenja brez slabe vesti in nasvetov, ki bi jih dala sebi pri dvajsetih letih; - katera knjiga je najbolj vplivala name, kako redna je moja jogijska praksa in tehnika dihanja, ki te bo umirila; - o spuščanju ljudi iz življenja, kako bi spremenila šolski sistem, kako v težkih trenutkih ne obupaš; - moji top podcasti in kako se pripravljam na podcast vsebine, goste in gostje, kako se odločim za sogovornike, koliko časa vzame priprava epizode; - kako pridobiti prve stranke, najpomembnejši nasvet za nove podjetnice in podjetnike, kako se predstaviti medijem; - kako v zrelih letih najdeš partnerja, kako po letih samskega življenja vanj spustiš partnerja, kako sva se spoznala in ali si želim poroke. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo vse informacije in dodatne povezave, ki sem jih omenila v epizodi. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/epizoda117/ Vabim te, da se prijaviš na e-novičnik. S prijavo boš dobila popust za nakup e-vsebin v spletni trgovini in dodatne vsebine, ki jih pripravljam le za naročnice novičk. Takoj ob prijavi boš v svoj nabiralnik prejela popust in moje počasne jutranje rutine, s katerimi poskrbim, da v vsak dan vstopim na najboljši način. Naročiš se lahko prek https://ninagaspari.com/newsletter/ V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/shop/ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari

V župniji in v cerkvi, kamor hodimo, se je v le nekaj letih zgodil eksodus. Še ne dolgo nazaj so predstavljali polovico udeležencev pri nedeljskih mašah otroci. Sedaj bi jih lahko našteli na prste in še ti so med ministranti. Mladi, ki so bili hrbtenica Cerkve, so ob polnoletnosti izginili. Ni jih več …

Avtorica komentarja razmišlja, da v Sloveniji poleg medijev velik problem predstavlja tudi sodstvo. Tranzicija še ni povsem izpeljana, lustracije pa ni bilo. Tako ugotavlja, da pravne država ne deluje, še več: ni pravne varnosti, ker ni enakosti pred zakonom. Da sodstvo ne deluje po pravnih normah kažejo primeri, kot so Patria, primer Franc Kangler in primer dr. Milko Novič. V komentarju omenja še primer Boštjana Turka, ki je v kolumni v Reporterju zapisal, da se je Jože Pirjevec še v času, ko to ni bilo več potrebno, podpisoval z Giuseppe Pierrazzi. Ustavno sodišče je namreč poseglo v oprostilno sodbo Vrhovnega sodišča. Besedo ima sedaj Evropsko sodišče za človekove pravice, na katero se je Turk obrnil zaradi kršitve svobode izražanja.

Koreograf, svetovni popotnik, plesalec in lastnik Hiše umetnosti Igen iz Celja in njegova prijateljica in sodelavka Eva Janković, sicer umetniški vodja Hiše umetnosti Igen ... Skupaj sta že 38 let, od tistega dne, ko je 4-letna navihanka začela plesati pri njemu ... Sedaj sta kot eno, nerazdružljiva prijatelja, kolega in med drugim zelo zabavna sogovornika ... Ker sta na obisk prišla ob desetih zjutraj, pač ni bilo tistega, na kar smo navajeni, Prosecca ... Nazdravili pa smo kar s kapučinom in piškotki.

tKadar moramo nekomu povedati kaj težkega, neprijetnega, to vedno občutimo kot veliko breme in bi se temu najraje izognili. Včasih, ne tako redko, se tudi zgodi, da sežemo potem po lažeh, ki se nam v tistem trenutku zdijo boljša rešitev, pa se potem vedno izkaže, da to ni dobro. To se dogaja na primer takrat, ko nekdo resno zboli, pa se prepričujemo, da bolnik resnice ne bi prenesel in jo zato raje zamolčimo. V resnici pa je problem v nas, ne v bolniku. tZnanka mi je pripovedovala, kako si je že kot mlada želela veliko otrok. Sama je bila edinka in zato si je rekla, da bo v njeni družini to čisto drugače. Poročila se je in tudi mož se je strinjal, da bosta imela veliko otrok. Potem pa otrok ni bilo. Z možem sta šla na preiskave in zdravnik jima je po končanih preiskavah rekel, da je samo en odstotek možnosti, da bosta imela otroka. Ona se zdaj, po več kot štiridesetih letih, tega spominja takole: »V začetku me je ta zdravnikova izjava zelo potrla. Potem pa sem ugotovila, da je bila zdravilna zame. Nisem si delala utvar, nisem ves čas pričakovala nečesa, kar ni mogoče. Še zdaj sem temu zdravniku hvaležna za njegovo odkritost. Z možem sva vedela, da si morava življenje urediti drugače, da ne smeva računati na svoje otroke. Veliko mirneje sva živela tako, kot pa če bi tekala od enega zdravilca do drugega in iskala vse mogoče načina, potem pa vedno znova razočarana ugotavljala, da nama spet ni uspelo.« tVeliko takšnih zgodb lahko slišimo okrog sebe. Takšnih, ko ljudje sprejmejo situacijo, kakršna je, in tudi takšnih, ko vendarle do konca upajo, da ni tako. Nikomur ne moremo predpisati, kako se mora odzvati na realnost življenja. Vsak človek ima pravico, da se odloča tako, kot čuti v sebi, da je to njegova pot. Zato tudi ne moremo reči, kaj je prav in kaj ni. Dejstvo je samo, da ljudje, ki svoje življenje sprejmejo takšno, kot je, laže živijo. Potem ne izgubljajo svoje energije v prazno. Usmerijo jo v to, kar je v njihovem življenju možno, uresničljivo, in naredijo iz tega enkratno mojstrovino.

Sedaj, ko prihajam v leta, večkrat o sebi razmišljam, kako sem vnovčil svoje …

Če kdo o maratonu v Sloveniji ve praktično vse, je to Roman Kejžar, državni rekorder, nekdanji profesionalni tekač, trikratni olimpijec, petkratni udeleženec svetovnih prvenstev in človek, ki je bil dve desetletji sinonim za slovenski maratonski tek. Sedaj trener vrhunskih atletov in paraolimpijskih tekačev je neverjetno zanimiv sogovornik, a vedno umirjen, premišljen, zabaven in neposredno iskren. Kar nekaj časa sva se menila za tale pogovor in uspela sva ga realizirati v idealnem - olimpijskem času. Res dolgo pričakovan in naravnost odličen intervju - všeč bo tudi vam!

SPORED: 00:15 - Pogačarjev zgodovinski bron 13:45 - Slovenija začenja OI proti Argentini VSEBINA: Tokrat smo prvi del podkasta namenili analizi izjemne dirke in finiša, v katerem je Tadej Pogačar v Tokiu priboril prvo medaljo za Slovenijo, drugi del pa smo namenili napovedniku tekme proti Argentini, s katero bo slovenska košarkarska reprezentanca začela svoj pohod proti novemu zgodovinskemu uspehu. Toda na poti do večnosti jih čaka nekaj visokih ovir. Od kod bodo na prvi tekmi prežale glavne nevarnosti in kaj je ključ do zmage naše reprezentance? O vsem tem več v podkastu. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Bogata zgodovina slovenskega športa je dobila novo poglavje. Košarkarska reprezentanca bo prvič v svoji zgodovini nastopila na olimpijskih igrah. Izjemne predstave v Kaunasu, skupaj s finalno proti Litvi, pa sedaj dvigujejo apetite igralcev in skupaj z njimi tudi vseh slovenskih navijačev. Mnogi poznavalci reprezentančne košarke trdijo, da je Slovenija resen kandidatov za medaljo v Tokiu. S čudežnim Luko Dončićem je namreč prav vse mogoče. V podkastu smo analizirali finalno tekmo Slovenija - Litva in se že zazrli proti olimpijskim igram, kjer bo Slovenija igrala v skupini z Argentino, Španijo in gostiteljico Japonsko. Bomo v deželi vzhajajočega sonca spisali novo poglavje slovenske košarkarske pravljice? Prijazno vabljeni k poslušanju.

Branko Lavrenčič je legenda ajdovskih tekačev, ustanovitelj in prvi predsednik ŠD Tekači Vipavske doline, maratonec, vaditelj, motivator in neumorni gibalec. Že pred štirimi desetletji je sodeloval v Brazdah vzdržljivosti, po upokojitvi pa si je zastavil cilj, da preteče maraton. Sedaj ima za pasom že štiri, na desetine polovičk in še nekajkrat več krajših tekov. Kot ena gonilnih sil v društvu pomaga pri organizaciji 100 ob Mrzli reki, je predsednik društva Most pod okriljem Univerze za tretje življenjsko obdobje, popotnik in raziskovalec. Letos, pri 71ih, načrtuje maraton pod 4 urami!

Ana se je podjetju Kalček pridružila že kot študenta, ki je opravljala obvezno prakso na Fakulteti za podjetništvo Gea Collage. Pred tem je zaključila gimnazijo v prelepi Beli krajini. V Kalčku je začela delati v trgovini in nato prešla v pisarno.Po opravljeni praksi je ostala v podjetju kot študentka v pisarni. Tako je po določenm času spoznala celoten proces od skladišča, trgovin in uprave. Leta 2016 se je zaposlila kot asistentka nabave, leta 2018 pa je prešla v vodjo nabave in veleprodaje. Leta 2019 pa je diplomirala in tudi leta 2020 postala direktorica podjetja Kalček. Sedaj vodi podjetje s 23 zaposlenimi, ki je preživelo 3 leta »težkih« preizkušenj. Podjetje je od lanskega leta v 80% v lastni Italijanskega podjetja in 10% od predsednika nadzornega sveta iz Hrvaške. V podjetju smo uvedli veliko sprememb, ki niso bile vedno sprejete dobro. Odprli smo trgovino v centru mesta na boljši lokaciji, preselili skladišče na boljšo bolj dostopno lokacijo. Uvedli smo našo novo blagovno znamko Superhrana. To poletje bodo prišli na trg z novo spletno trgovino. V planu imajo tudi odprtje trgovin na novih lokacijah izven Ljubljane še do konca leta 2022. Njena ekipa za njo pravi, da je ambiciozna, vsestranska, iznajdliva, nasmejana, organizirana, delovna, družabna, iskrena, odlično rešuje težave v celotnem podjetju in zna prisluhniti. Zanima jo še avtomobilistična industrija, ki je njena »skrita« strast, katero bo poskušala v prihodnosti tudi uresničit. Vse več ji pomeni družina in preživljanje časa z njo. Največja sreča je njena nečakinja, ki jo vedno spravi v dobro voljo. Je relativno mlada in ima še veliko ciljev. Naj quote: »Kjer je volja, tam je pot!; »Success doesn't come to you, you go to it« Naj knjiga: Joyful - The surprising power of ordinary things to create extraordinary happiness Naj serija: Prison Break – od ta starih. Nova: Who killed Sara? Hobiji: sprehod (Rožnik, Šmarna gora), fitness (upam, da spet začnem), igranje s svojo psička – Pini. Najljubša hrana: pečen sladek krompir in losos Najljubši podjetnik (domači ali tuji): iskreno nimam; vzor mi je moj mentor, brat in oče Naj app: (ne smej se) Outlook, Wolt – this is my life now Zaključni nauk: Če vztrajaš, se dokazuješ in imaš kanček sreče, da okolica prepozna tvoj talent, si na dobri poti uresničevanja svojih sanj. Zmagaš pa takrat, ko si ne samo uspešen, temveč tudi srečen v življenju. Takrat si res lahko ponosen nase.

Sedaj, ko se družimo že štiri tedne zapored, posebna predstavitev ni potrebna, a vseeno. Kaj je Disko Grupa? Gruppetto, avtobus, disco group. Na cestnih kolesarskih dirkah je avtobus ali grupetto skupina kolesarjev, ki tvorijo veliko skupino za vodilnim pelotonom. V naši izvedbi pa disko grupa predstavlja štiri "skoraj naključne" sogovornike. Disko grupa smo Matej, Blaž, Martin in Uroš. V tej epizodi smo "dirkali" po Baskiji. Prisluhni!   Veseli bomo vseh vprašanj, mnenj, kritik in predlogov. Tudi pohval. Predvsem pohval. V bistvu samo pohval.

Sedaj, ko se družimo že štiri tedne zapored, posebna predstavitev ni potrebna, a vseeno. Kaj je Disko Grupa? Gruppetto, avtobus, disco group. Na cestnih kolesarskih dirkah je avtobus ali grupetto skupina kolesarjev, ki tvorijo veliko skupino za vodilnim pelotonom. V naši izvedbi pa disko grupa predstavlja štiri "skoraj naključne" sogovornike. Disko grupa smo Matej, Blaž, Martin in Uroš. V tej epizodi smo predelali flamske dirke. Prisluhni! Veseli bomo vseh vprašanj, mnenj, kritik in predlogov. Tudi pohval. Predvsem pohval. V bistvu samo pohval. :)

Problematika zavajanja in slabega oz.napačnega navajanja in branja določenih študij me resno moti. Predvsem, ker lahko ljudem dejansko škoduje. Video je moj odziv na dokumentarec, ki bi ga sam označil, kot zelo nekvalitetnega (iz vidika podatkov, ki jih nudi). Uživaj ob gledanju. :D

Odgovori na vaša vprašanja. Polariziran trening, visoka ali nizka intenzivnost, FTP plateau,... Tokrat sem poklical tudi Žana, ki je kineziolog in je pomagal z odgovorom in nasvetom pri Nejčevi težavi. Prisluhni! Kaj te zanima? Kje se ti je zataknilo? Vprašaj! Vprašaj? Jup, pošlji nama s Simonom vprašanje na vprasaj@kofirajd.com ali odklikaj na www.kofirajd.com/vprasaj in pošlji svoje vprašanje. Obljubila sva sebi in tebi, da bova odgovarjala na vprašanja enkrat na mesec. Če bo vprašanj mnogo pa morda tudi večkrat. Sedaj si na vrsti ti. Kaj te zanima? Vprašaj!

Dr. Matej Drašček, vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d., Predsednik Združenja notranjih revizorjev IIA - Slovenski inštitut Dr. Matej Drašček je doktor znanosti. Naslov disertacije je bil “Analiza etičnih pristopov managerjev (področje poslovne etike)”. Leta 2006 prejel Prešernovo nagrado. Ima tudi ogromno certifikatov CIA (certified internal auditor), CRMA, CFSA (Certified financial service auditor, ISO 90001 notranji preiskovalec. Je tudi avtor veliko znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov. Zadnji strokovni članek “How to make a better ethical decision in unexpected moral dillemas”, je bil objavljen v The European Financial Review. Matej je tudi so-avtor Etičnega kodeksa menedžerjev za Združenje Manager Slovenije. Poslovna pot ga je vodila od direktorja kadrovske službe in varstva pri delu pr Otis lift d.o.o., do generalnega direktorja pri Biring Biro d.o.o., pa vse do trenutne zaposlitve, kjer je vodja službe notranje revizije pri Hranilnici Lon d.d. Ukvarja se z etiko, prevarami, tveganji in upravljanji ter vloge notranje revizije v teh vidikih organizacije. Matej je tudi predsednik Združenja notranjih revizorjev – IIA – Slovenski inštitut. Je tudi asistent na Ekonomski Fakulteti za predmet Strateški management, gostujoč predavatelj na FDV za predmet Kadrovski praktikum ter asistent na Fakulteti za informacijske študije, kjer pomaga pri predmetu Temelji ekonomije in osnove delovanja gospodarstva. Pravi, da so notranji revizorji velikokrat spregledani v organizacijah. Na splošno je znano, da notranji revizorji kot funkcija odkrijejo največ prevar (tudi najbolj znani žvižgači so bili notranji revizorji) in tudi organizacije z notranjo revizijo so na dolgi rok uspešnejše. So pa tudi zaradi tega velikokrat tarča povračilnih ukrepov uprave oz. vodstva in "ne bodi ga treba" v organizacijah. Sedaj so v Združenju notranjih revizorjev odločili, da to spremenimo. Spletna stran združenja: https://www.iia.si/, in pa globalna spletna stran: https://global.theiia.org/Pages/globaliiaHome.aspx Naj quote: Vsakogar, ki ga srečate, bije svojo bitko, o kateri ne veste ničesar. Zato bodite prijazni. Vedno. Robin Williams (Everyone you meet is fighting a battle you know nothing about. Be kind. Always) Naj knjiga: Antigona Naj serija: Absolutely Fabolous Hobiji: branje, hribi Najljubša hrana: italijanska Najljubši podjetnik: John Mackey (Wholefoods) Naj app: Curio Tvoji trije nauki: · Bodite pošteni, · Zabavajte se, · Ne jemljite stvari preveč resno. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

10 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 202010 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 2020Letošnje leto je bilo … Ah, kaj bi razpredala. Pač čudno. Sedaj, ko se počasi bliža koncu, se oziramo nazaj, premlevamo kaj smo se naučili in razmišljamo o tem, če nam je prineslo sploh kaj dobrega? Si zadel na lotu? Če nisi, to morda ni bilo ravno tvoje najboljše leto. Vseeno ne dvomim, da se […] Prispevek 10 dobrih stvari, ki jih je prineslo leto 2020 izvira s portala Student.si.

Odgovori na vprašanja, nasveti za vožnjo na trenažerju, kaj početi s samim seboj v času "off season-a". Raje, kot na watte, trening po občutku. Ja? Ne? Prisluhni! Kaj te zanima? Kje se ti je zataknilo? Vprašaj! Vprašaj? Jup, pošlji nama s Simonom vprašanje na vprasaj@kofirajd.com ali odklikaj na www.kofirajd.com/vprasaj in pošlji svoje vprašanje. Obljubila sva sebi in tebi, da bova odgovarjala na vprašanja enkrat na mesec. Če bo vprašanj mnogo pa morda tudi večkrat. Sedaj si na vrsti ti. Kaj te zanima? Vprašaj!

Sedaj pa je Filip Flisar na vrsti da ve! Tretji na vrsti! Pa saj biti tretji je še kar okej, to še vedno stojiš na stopničkah!!! Tokrat je Filip, Aleša navdušil nad smučanjem, Sašo je Filipa navdušil z znanjem fizike, oba Aleša in Sašota pa je Filip navdušil tudi nad Ciklinami!!! “Kdo ali kaj je […]

Dirkalno kolo živo rumene barve. Sestavil mu ga je oče, ko je bil star 8 let. Kasneje si je s prisluženim denarjem kupil Bianchi-ja, ki ga je oče v nemškem jeziku naročil s klicem v Italijo. Tudi Bianchi je rumen, a številko prevelik. Sedaj vozi Cervéla. Kljub temu ni prepričan, da je kolesar. Presodi sam/a. Tomato Košir. Prisluhni!

Lana Erzin is a young Slovenian living in Sydney, who just launched her first solo art exhibition. She studied at the Academy of Fine Arts and Design in Ljubljana. You can check out her work on Instagram: https://www.instagram.com/art_laer/ - Mlada Slovenka Lana Erzin je studirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Sedaj zivi v Sydneyu in konec julija je odprla svojo prvo solo razstavo v srediscu Sydneya. Njena dela si lahko ogledate na Instagramu: https://www.instagram.com/art_laer/

Sedaj, ko ste EP01 že prežvečili je na vrsti EP02! Govora je o Mathiangu, Eurocup skupini ter o mnogo več zanimivih aktualnih tematikah. Ker nama je obema jasno, da se učimo na napakah so več kot dobrodošle konstruktivne kritike. Vabljeni k poslušanju! -Robert & Tilen

Violeta Bulc, M. Sc. Violeta Bulc je magistra znanosti na področju informacijski sistemov. Diplomirala je iz računalništva in informatike in že v mladih letih pokazala izjemne sposobnosti za povezovanje ljudi, inoviranje, ustvarjanje in kreiranje novih poslovnih modelov, ter reševanje zahtevnih izzivov. Violeta Bulc je ena izmed pionirk na področju Ecocivilizacije. Je trikratna nosilka nagrade FENIKS, ter tudi prejemnica treh nacionalnih nagrad za inovativnost od Gospodarske Zbornice Slovenije. Vrsto let je bila del višjega managementa pri Telekomu in na koncu postala tudi podpredsednica. Je ustanoviteljica in evangelistka InCo gibanja, lastnica in direktorica podjetja Vibacom, bila med drugim tudi Podpredsednica Vlade Republike Slovenije, Ministrica odgovorna za kohezijo in razvoj medstrukturnih strateških projektov, ter postala Evropska komisarka za promet leta 2014, kjer je vodila ekipo skoraj 1.400 zaposlenih. Sedaj je svetovalka predsednikov ter članov Uprav, izvršnih direktorjev in evangelistka Ecocivilizacije. Je tudi redna gostujoča profesorica na tujih univerzah. Izdala je tudi dve knjigi z naslovi, The Magic of Contribution, in Ritmi poslovne evolucije, ter ogromno člankov. Hobiji: poezija, pohodništvo, vrt, prijateljska srečanja in poglobljeni pogovori Najljubša hrana: zdrava, domača, prezno vegetarjanska Naj app: Spotify, PeakFinder, SkyView,RadioGarden Trije nasveti: · Make yourself available to the cause of the events. Poslušaj svoj notranji glas, iskreno in brezkompromisno. · Iskrenost in ljubezen na koncu vedno zmagata, če še nista zmagali, še niste na koncu. Ni pa potrebno vse povedat na prvo žogico. · Ko se odločaš, se odločaj 3-5 korakov vnaprej. Ves čas jih prilagajaj. Svet je dinamičen sistem, z vsako potezo se vse prilagodi in spremeni. *Slovenian Research Agency, Program P5-0364 – The Impact of Corporate Governance, Organizational Learning, University of Ljubljana, School of Economics and Business, Slovenia.

Tokrat sva s Simonom epizodo namenila kolesarjem, ki bi želeli izboljšati svojo pripravljenost na kolesu, a ne najdejo oziroma nimajo dovolj časa za trening. Kaj so tiste malenkosti, ki ti pomagajo najti čas za trening? Načrtovanje urnika. Prisluhni! Kaj te zanima? Kje se ti je zataknilo? Vprašaj! Vprašaj? Jup, pošlji nama s Simonom vprašanje na vprasaj@kofirajd.com ali odklikaj na www.kofirajd.com/vprasaj in pošlji svoje vprašanje. Obljubila sva sebi in tebi, da bova odgovarjala na vprašanja enkrat na mesec. Če bo vprašanj mnogo pa morda tudi večkrat. Sedaj si na vrsti ti. Kaj te zanima? Vprašaj!

Če svojo osebno rast jemlješ resno, ti bo tale iskren intervju z mano zagotovo všeč. Tistega petkovega popoldneva je namreč naš direktor marketinga in moj dober prijatelj Rene (ki me z izjemno Nastje in ožjega družinskega kroga verjetno najbolje pozna) s pomočjo izjemno inteligentnih vprašanj iz mene izvlekel… ✔︎ Kaj je v resnici moj največji [...] The post FILIP PESEK: Najbolj Poglobljen Intervju Do Sedaj.. appeared first on Filip Pesek.

Če svojo osebno rast jemlješ resno, ti bo tale iskren intervju z mano zagotovo všeč. Tistega petkovega popoldneva je namreč naš direktor marketinga in moj dober prijatelj Rene (ki me z izjemno Nastje in ožjega družinskega kroga verjetno najbolje pozna) s pomočjo izjemno inteligentnih vprašanj iz mene izvlekel… ✔︎ Kaj je v resnici moj največji [...] The post FILIP PESEK: Najbolj Poglobljen Intervju Do Sedaj.. appeared first on Filip Pesek.

Marec 2020, mesec, ki si ga bom zelo zapomnil. Pa ne zgolj zato, ker sem v njegovem začetku obrnil nov list v knjigi življenja ampak po 12. in 13. marcu, ki bosta v zgodovini Slovenije tako kot še nekateri datumi, tudi tisti, ki danes nesporno dokazujejo genocid nad lastnim narodom, ostali zapisani z velikimi črkami in jih bo na žalost za pridobivanje političnih točk vsak bral po svoje.12. marca je vodstvo NIJZ, ki je slepo verjelo in javnost prepričevalo, da gre pri koronavirusu zgolj za lažjo obliko gripe in da izolacija ni potrebna, preko vlade, ki je na srečo pred tem spoznala, da ni kos nalogi, zato je odstopila, razglasilo epidemijo. Šlo je, glede na razmere v Italiji, za nujen ukrep. Ta se je dan kasneje na petek, 13. marca, na 13. dan v mesecu, ko slavimo tudi prikazanje Marije v Fatimi in lahko s tem povežemo tudi 13. prikazovanje Marije v Lurdu, ko je „gospa preko Bernardke duhovnikom sporočila, da naj tam „zgradijo cerkev, tamkajšnji duhovnik pa ji ni verjel in ji je rekel, naj se ji »gospa« najprej predstavi in naj v dokaz resničnosti naredi kak čudež, resnično izkazal za čudežnega. Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji... Več tisoč mrtvih v sosednji Italiji, o katerih nam je zelo prizadeto in realno skoraj dnevno ob začetku krize poročal duhovnik iz Štandreža Karlo Bolčina, je bila realnost nekje tam čez, a smo se kaj hitro začeli zavedati, da ta realnost lahko kmalu čaka tudi nas. Vsi smo danes lahko generali po bitki. A je nesporno dejstvo, da ukrepi, ki so bili sprejeti, niso bili prehudi. To dokazujejo državne statistike tudi glede obolelih in smrti. V Sloveniji bi se zgodilo podobno kot v Italiji. Z žalostjo sklepam, da bi danes strici iz ozadja in kvazi organizacije ter nekatere politične stranke in posamezniki, ki poganjajo pedale, tudi več sto smrtnih žrtev izrabile, da se ni naredilo dovolj. Sedaj, ko je smrti res na srečo bilo manj pa trdijo, da so bili ukrepi prehudi. Vendar cilj je jasen: Ta vlada mora oditi, pa čeprav je ohranila več sto življenj.Ob tej žalostni zgodbi pa me še bolj skrbi to, da lahko mimo nas gredo posli z milijardo evrov opranega denarja preko banke, ki smo jo vsi dokapitalizirali pa se „piciklistom ni zdelo vredno zagnati pedala ali pa ob zgrešeni TEŠ6 investiciji ali pa ob zgodbi ob preplačanih žilnih opornicah ali pa ob praznih skladiščih zaščitne opreme ob začetku krize – ne, ni bilo protesta. Oglasila se niso niti okoljevarstvena, človekoljubna in še kakšna združenja, še manj tisti, ki s pivom v roki in s precej nejasnim izrazoslovjem ob petkih vzklikajo, da so proti korupciji in proti vladi, ko pa jih novinar vpraša, naj povedo kaj več, pa ponavljajo parole v stilu „izgini. Vse to spominja na besedo „raus, ki je s pomočjo podobnih kolesarjev dobila primat v Nemčiji in ustoličila Hitlerja za svojega „boga.Sedaj bo kdo rekel, da zagovarjam vlado, ki jo vodi Janez Janša?! Ne, je ne. Tako kot nisem nobene do sedaj, a rezultat je dejstvo. Govori v prid vladi. 109 smrtnih žrtev. Spomin na vse njih in njihove svojce tudi v tem komentarju. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Vendar, če to primerjamo z drugimi državami, smo prvi val relativno dobro prešli. Čeprav so se nekateri politiki in posamezniki trudili in se še, da vse izničijo. Vem, kaj pomeni izguba. Trije bratje skupaj z očetom so že del večnosti, zato iskren „hvala Janez Janša, Matej Tonin, Zdravko Počivalšek, Aleksandra Pivec ter vsi ostali, predvsem pa v prvi vrsti zaposleni v zdravstvu za vsako ohranjeno življenje. Verjamem, da ni bilo lahko in tudi danes ni lahko. Priznam, da gledam na zgodbo precej čustveno, pač nimam osebnih koristi, kot jih ob vstopu v politiko imajo nekateri. Eden od snovalcev samostojne države mi je dejal, da so pred 30-timi leti levi in desni politiki imeli v očeh iskrice veselja in upanja, načrtov in želja, danes pa lahko ugotovimo, da je v njihovih očeh vse prej kot to. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. A sedaj je treba naprej. Tokrat bom nakazal zgolj en problem, ki ga je razkrila tokratna kriza, to pa je, da je Slovenija preveč zbirokratizirana. Še pred novim letom so mnogi trdili, da ni mogoče delo od doma, da nikakor ne gre razmišljati o študijskega delu na daljavo in da ni mogoče opravljati sestankov na daljavo – mimogrede za vsak prihod v Ljubljano ali kamorkoli drugam so se izplačevali potni stroški. Čas koronakrize je vse spremenil. Vse se je naenkrat dalo brez težav. Spremenili so se pravilniki, načrti, programi. Sestanki so bili naenkrat mogoči preko spleta in nihče ni vprašal za potne stroške. Vse se je naenkrat dalo. Brez težav.Ali ne gre po vsem razmišljati o tem, da je čas krize le čas priložnosti, ki nam je dana. Imamo samo dve možnosti – se iz krize kaj naučiti ali obstati v prejšnjem stanju. Vlada, ki je vajeti prevzela 13. marca je pokazala, da je mogoče iti naprej. Kolesarji nam kljub kolesom, ki naj bi jih vrteli, ponujajo stagniranje ali še slabše: pot v nasprotno smer. Vendar ne oni, ne vlada ne določajo moje poti. To določam sam. Iskreno in predano. Z vero v dobro svojih bližnjih, domačih, sosedov... Izbral sem pot naprej. Pa vi?

Aldo. Sedaj v podjetniških vodah, še pred nekaj leti profesionalni kolesar. Kriteriji so tista disciplina, s katero je zaznamoval sebe in svojo kariero, ki se je pričela v kolesarskem klubu Perutnine Ptuj. Ponaša se z zajetnim kupom titul in zmag, med katerimi vseeno izstopa tista iz leta 2003. Še vedno namreč ostaja, najmlajši zmagovalec etape na Tour of Slovenia. Chapeau!

Še v začetku leta bi vsakemu, ki bi govoril, da bodo čez tri mesece potrebni ukrepi, ki bodo morali na pomoč priskočiti milijonu državljanom Slovenije rekel, da ne živi na realnih tleh. V petek sprejet paket ukrepov pri soočanju z epidemijo koronavirusa pa to prinaša. Vlada Janeza Janše ga je pripravila skupaj z vsemi deležniki. Sedaj je v nastajanju že protikoronski zakon 2. Kaj prinaša prvi in kakšne so želje pri drugem smo se pogovarjali z državnim sekretarjem na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cvetom Uršičem in ministrom za obrambo Matejem Toninom. Ta je spregovoril tudi o potrebi po aktivaciji 37a člena zakona o obrambi. Ob sklepu oddaje pa smo predvajali izjavo predsednika vlade Janeza Janše o stanju v državi v času epidemije bolezni covid-19 in o postopnem aktiviranju gospodars

Kaj te zanima? Kje se ti je zataknilo? Vprašaj! Vprašaj? Jup, pošlji nama s Simonom vprašanje na vprasaj@kofirajd.com ali odklikaj na www.kofirajd.com/vprasaj in pošlji svoje vprašanje. Obljubila sva sebi in tebi, da bova odgovarjala na vprašanja enkrat na mesec. Če bo vprašanj mnogo pa morda tudi večkrat. Sedaj si na vrsti ti. Kaj te zanima? Vprašaj! Še obljubljeni povezavi do blog zapisov: Kako trenirajo zmagovalci in kaj to pomeni za nas Kalkulator vadbenih območij

Biserka Marolt Meden je humanitarka, prostovoljka, skupaj s sodelavkami je postavila materinski dom v Sloveniji, sodelovala pri izgradnji Pediatrične klinike in bila njena strokovna direktorica. Sedaj je upokojena, a aktivna v civilnem združenju Srebrna nit, ki si prizadeva za drugačen odnos družbe do starostnikov. Izpostavlja nujnost sprejetja zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi uzakonitev pravice za dostojno dokončanje življenja, ob epidemiji pa opozarja, da daljša osamitev v domovih za starejše ni najboljša rešitev. Z njo se je pogovarjala Nataša Zanuttini.

Pogovor s svetovno priznanim strokovnjakom za odpravo bolečin v hrbtu, Stuartom McGillom.05:10 - Ali je vadba res najpomembnejši korak pri odpravi bolečin? Čez katere korake moramo najprej, preden se lotimo vaj?09:00 - Danes je trening stabilnosti nekakšna sveta krava. Vendar kot z vsem v življenju, kdaj imamo lahko preveč stabilnosti?15:00 Upogibanje hrbtenice je vroča tematika. Vendar z vsako stvarjo nekaj dobimo in nekaj izgubimo. Kdaj lahko zopet začenjamo dodajati upogibe pri človeku, ki je imel bolečine prav zaradi upogibov?24:50 Sedaj so ledvene opore na stolih postale zelo popularne. Vendar pa mnogo ljudi razvije bolečine prav zaradi preveč agresivnih ledvenih opor. Kako ne žrtvovati dolgoročnega zdravja hrbtenice za kratkoročno olajšanje s hiperekstenzijami - iztegi hrbtenice?36:00 Skupaj z mojstrom joge Berniejem Clarkom sta ustvarila spletni tečaj joge. Čemu je namenjen in kakšen je bil stuartov prispevek k izdelku?44:27 Trenerji in strokovnjaki vadbe smo pogosto osredotočeni na povečanje moči. Kdaj je povečanje moči lahko problem in kako bolje trenirati elastičnost namesto moči?49:30 Kako fiziološko in mehansko poteka zdravljenje takšnih primerov kot je stenoza, utesnitev?57:10 Veliko strank dobiš iz vsega sveta, tudi Avstralije. Kako ti uspe v enem samem srečanju v 3 urah podati ravno toliko pravilnih informacij, da stranka dolgoročno okreva?1:00:30. Kako je Stuart našel najbolj resne primere borelijoze, tumorjev ...1:05:00 Ali lahko McGill metodo uporabimo tudi za rehabilitacijo drugih delov telesa?1:08:00 Kako dogmatsko razmišljanje vodi v bolečine: Vaša hrbtenica NI/JE odporna. Ali pa oboje.1:10:00 Razlika med lenivcem s kavča in pa športnikom, in zakaj ne moremo obema očitati enako ...1:10:20 Nove ideje v glavi dr. McGilla ...

V prejšnjih poglavjih smo naredili osnovno analizo vseh treh segmentov umetnosti: vprašanje gledalca, izdelovalca in produkta umetniškega dela. Sedaj pa bomo vse tri, pod imenovalcem umetnost postavili v simulacije. Na primerih, tako hipotetičnih kot historičnih, bomo analizirali različne funkcije, ki jih umetnost lahko opravlja. Za začetek pa je potrebno, da definiramo osnovno zasnovo, ki je za razumevanje področja, ki ga raziskujemo, izjemnega pomena — komunikacija. Pojav komunikacije lahko (ironično) zelo preprosto umestimo v simulacijo, ki temelji na lingvističnih pravilih, preko katere je mogoče videti kontekst pojava, in s tem potrebe po obstoju le-tega — vse to pa nam bo služilo kot osnova za naše razmišljanje. Ker smo takšno simulacijo vzpostavili že v poglavju o absolutni ideologiji, jo bomo sedaj zgolj obnovili ter dopolnili z dodatnimi informacijami o njenem stanju. Kot smo prej opisali, se v naši simulaciji znajde posameznik, ki de facto ne more nositi svojega klasifikatorja, če ne obstaja v relaciji še z vsaj enim, njemu neenakim, posameznikom, saj sta oba posameznika definirana pod pogojem, da pri obeh ne gre za enak pojav. Posameznika v naši simulaciji sta definirana brez zmožnosti obstajati v totalnosti semantične dimenzije, se pravi posedovati totalnost vseh informacij hkrati.

V tem delu predstavljamo pojav, podoben tistemu, ki ga Winnicott opisuje s pojmom tranzicijskega fenomena, in o katerem smo že spregovorili v tej seriji razmišljanj. [1] Sedaj bomo prikazali celotno razsežnost pojava v kontekstu um. dela (le-ta pa je splošno uporaben tudi v kontekstu vere) in preko njega izpeljali dodatno razčlenitev mehanizma projekcije, kot dopolnitev poglavja o metagledalcih. Za lažjo predstavitev pojma absolutne ideologije bomo uporabili moč abstrakcije in mentalno zgradili sceno, v kateri se bo na koncu pojavil um. predmet. Tako pa moramo začeti z osnovnim gradnikom — posameznikom.

V prejšnjem delu smo že načeli temo um. dela, vsaj v povezavi z gledalcem, in ugotovili, da je to edini funkcionalen način analize um. dela. Sedaj pa se bomo bolj poglobili v um delo kot pojav, v naši raziskavi pa seveda vzeli v zakup dognanja iz prejšnjih poglavij. Um. delo lahko delimo na: 1.) fizično telo in 2.) metafizično telo. Metafizično telo je projekcija subjektovega jaza na objekt doživljanja, v našem primeru um. delo. Če samo za voljo tega poglavja ponovimo ugotovitev, je metafizično telo um. dela tisto, ki subjektu govori o kaosu in redu in o njegovem razumevanju življenja v kontekstu obeh sfer. Fizično telo um. dela pa je tisto, ki v subjektu vzbuja te čutno zaznavne impulze, saj brez stimulacije ne bi bil zmožen priti do introspekcije, ki bi dopuščala manifestacije sledi kaosa in reda. V temu poglavju se bomo tako posvetili drugi polovici um. dela — njegovem fizičnem telesu ter lastnostim in spremenljivkam, ki vplivajo na razbiranje le-tega. Otvorili bomo vprašanje statusa um. dela (vprašanje umetnosti in ne-umetnosti) in nadaljevali razpravo o doživljanju posameznega um. dela — tokrat s poudarkom na simbolu in ne doživljanju le-tega, kar je bila tema prejšnjega poglavja.

Careers je nov koncept Stricev iz tujine, ki bo predstavljal karierne poti ljudi z različnih področjih. Ukvarjali se bomo z vprašanji kot so: kako izgleda določena karierna pot, karierni nasveti, izbira študija s strani izkušenejših. Prva epizoda feature-a g. Andreja Črepinška, tehničnega direktorja za regijo srednje in vzhodne Evrope pri podjetju IBMu. Andrej je svojo pot začel kot študent elektrotehnike na univerzi v Ljubljani, kjer se je kot mladi raziskovalec ukvarjal z razvojem in dizajnom mikroelektronike. Sedaj je pri IBMu zadolžen za razvoj regije. Pravi, da se tehnologija zelo hitro spreminja, in da je za uspeh pomembna sposobnost analitičnega razmišljanja in reševanja problemov in ne znanje posamezne tehnologije. Prijetno poslušanje!

Tik – tak! Čas se za brexit se izteka, Ali Žerdin pa pravi: »Zdi se, da brexit z dogovorom ni možen.« Enako razmišlja Janez Markeš, ki pristavlja: »Nobene možnosti ni za normalen brexit. Boris Johnson je želel doseči več kot pol, Evropska unija pa je previdno kupovala čas.« Markeš je opozoril na vlogo britanskega parlamenta. »Johnson si je sam postavil 'deadline', vmes pa je parlament določil, da Velika Britanija ne more izstopiti brez dogovora. Sedaj je vprašanje, kdo ima prav. Johnson lahko postane roba, ki ne bo več užitna,« je rekel. V naslednji sapi je Žerdin opozoril, da bomo 9. novembra praznovali tridesetletnico padca Berlinskega zidu, s čimer smo dobili simbolno dejanje za »kontinent, utemeljen na miru«. »Očitno bomo sedaj dobili nov evropski obrat z veliko tveganji; na Otoku in na celini,« je razmišljal Žerdin.

Dejan je kolesar. Svojo športno pot je pričel leta 2000, končal pa leta 2009. Izkušenj mu ne manjka, čeprav ne tekmuje več. Sedaj nastavlja kolesa. In v tem je dober. Tako pravijo vsi, ki so ga že obiskali. Prisluhni njegovim nasvetom in razlagi, zakaj je bike fitting sploh pomemben in kje lahko morda pomaga tebi.

Včasih je umetnost realno bila odličen medij za širjenje kritičnih misli — predvsem v času, ko vlada ali vladajoči posamezniki niso najbolje prenašali družbene kritike (pomislimo na giljotino in zapiranja aktivistov v taborišča in druge slične ustanove. Sedaj pa se časi spreminjajo in galerijski prostor nikakor ni optimalna rešitev za širjenje kritičnih misli.

Oddajo tokrat posvečamo violončelistu Nejcu Rupniku, ki je decembra nastopil kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, in sicer ob klavirski spremljavi svojega starejšega brata Anžeta Rupnika. V njuni interpretaciji boste lahko slišali Peter Iljič Čajkovski: Pezzo capriccioso, op. 62 Astor Piazzolla: Le grand tango (Veliki tango) Astor Piazzolla: Ave Maria Nejc Rupnik (2000) je začel igrati violončelo na Glasbeni šoli Vrhnika in Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik pri prof. Almiri Hamidullin in prof. Damirju Hamidullinu. Sedaj je dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Nejc je prejemnik prvih nagrad državnih tekmovanj (TEMSIG 2012, 2015 in 2018) in mednarodnih tekmovanj (Stringfest, Srbija 2012, 2013) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano, Italija 2018), v katerem deluje s sestro in bratom. Solistično se je predstavil v ciklu Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Februarja 2017 je kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom KGBL v Slovenski filharmoniji ter nato še na gostovanju v Dresdnu. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri profesorjih Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar Koritnik, Igorju Mitroviću in Reinhardtu Latzku, Giovanniju Gnocchiju in Mariu Brunellu. Nejc je član ansambla violončel Cello attacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015. Igra na violončelo goslarske mojstrice Katharine Abbühl (l. 2011) iz Cremone. Anže Rupnik (1998) se je pričel učiti klavir na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Sijavušu Gadžijevu. Sedaj je študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Anže je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj (Trst, Gorica, Novi Sad, TEMSIG 2013, 2016) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano 2018, Italija), v katerem deluje s sestro in bratom. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih Sijavušu Gadžijevu, Tatjani Ognjanovič, Edvardu Popitu, Denisu Masliuku, Selmi Chicco, Konstantinu Boginu in Aleksandru Mndojantsu. Letos se je solistično predstavil s koncertom Franza Liszta s Simfoničnim orkestrom Cantabile v Logatcu in Ljubljani. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015.

Tomaž Rakar Vodja projektov novih izdelkov, Danfoss Trata Tomaž Rakar je vodja projektov za nove izdelke v podjetju Danfoss Trata. Po izobrazbi je magister strojništva, a v resnici mešanica naravoslovca in družboslovca. Izkušnje je nabiral v treh precej raznolikih državah, in sicer Kitajska, Anglija in Danska. Na tej poti je spoznal različne agilne pristope, zato že od začetka aktivno sodeluje v globalni transformaciji podjetja Danfoss. Poleg vodje projektov je tudi scrum master za druge projektne time, coach in del ekipe, ki izvaja implementacijo agilnih pristopov po različnih produkcijskih linijah in nivojih. Z veseljem pomaga ekipam, da dosežejo hitrost, ravnovesje in kar je napomembnejše - medsebojno zaupanje. Alen Stanišić Alena je že od mladih let zanimalo kako svet deluje. Stvari je razstavljal, sestavljal in najbolj pomembno – poskušal izboljšati. Smatra, da je na poti, da postane odličen agilen coach, s 15 letnimi delovnimi izkušnjami, večinoma v mednarodnem okolju. Med tem časom je nosil veliko klobukov: bil je scrum master, linijski vodja, projektni vodja, programer – razvojni inženir, tester. Kot dijak je delal električne in plinske inštalacije, bil skladiščnik v mlekarni in polagal tenis igrišča. Delal je v llinijskih, matričnih in mrežnih organizacijah, v različnih segmentih: proizvodnja, finance in storitve. Izkušnje je nabiral v velikih in majhnih ekipah po Evropi, bližnjem vzhodu in Ameriki. Z agilnimi metodami se je prvič srečal že leta 2004, ko je njegova kolegica Nina delala magisterij na Fakulteti za psihologijo iz samo-organizirajočih ekip. Ravno takrat je postal projektni vodja. Takrat ni verjel v samo-organizirajoče ekipe, saj je menil, da to deluje le na ozkem segmentu proaktivnih ljudi in da so vodje nujne. Trajalo je 10 let, da je iz lastnih izkušenj ugotovil, da vodij ne potrebujemo, vsaj ne v takšnih obliki kot smo je vajeni. Sedaj s ponosom pove, da ustvarja in deluje v v samo-organizirajočih ekipah skozi agilno metodologijo scrum. Danes je fokusiran na ustvarjanje okolij, ki v ljudeh vzbudijo najboljše, saj meni, da težava ni v ljudeh, ampak v slabem sistemu. Če bi moral izbrati par eno vrstičnih stavkov, ki ga najbolje opišejo: rad imam spremembe in rad jih upravljam rad si umažem roke »z mano je težko« mi pravijo vsi, ker sem zahteven do sebe in z ljudmi okoli mene Pravi, da so njegove specialitete: agilnost, scrum, coaching, komunikacija,in biti oče ninja.

Tokrat smo se »zapeljali« v Goriška Brda. Vasica Slapnik je edina vas v tamkajšnji občini v kateri ne živi nihče več. Zadnji prebivalci so jo zapustili pred četrt in več stoletja. Nekatere hiše so se že skoraj podrle, druge je prerasel bršljan, tretje pa se počasi in žalostno posedajo same vase. Sedaj vasico namerava obnoviti zasebni investitor, angleški BBC pa naj bi potek obnove snemal in iz nje naredil dokumentarno izobraževalno serijo. V sedemnajstih hišah naj bi živelo sedemnajst parov iz 17ih različnih evropskih držav, ki bodo obdelovali zemljo in gojili pridelke na podoben način kot so to počeli nekdanji prebivalci vasice. Pred kratkim jo je obiskala Nataša Uršič in nastal je tale reportažni zapis.

Sedaj že tradicionalna Star Wars epizoda Podrobnosti, ki tokrat postreže z debato o zadnjem filmu te legendarne sage. Je Solo film, ki je res zelo razočaral ali pač ni dosegel (previsokih) pričakovanj? Kateri liki so bili všečni in kateri premalo prepričljivi? Na svojevrsten način, z obilo smeha in šaljivih kritik pametujejo Boki, Anže in Pižama, […]

Analiza pripravljalnega ciklusa! Pripravljalnih tekem je konec. Sedaj gre zares. Slovenski najstnik, ki je v Evropi osvojil vse kar je lahko, bo sedaj poskušal podobne višave doseči tudi na najbolj zahtevnih košarkarskih parketih sveta. Na pripravljanih tekmah je dokazal, da se mu ni potrebno bati nikogar. Dončić je pripravljen! Kako se je načrtovani naslednik Dirka Nowitzkega v Dallasu pripravljal na premierno NBA sezono in kaj so razkrile pripravljalne tekme. Ali lahko nekdo, ki ni “super-atlet” v NBA postane “super-zvezdnik”? Kakšna bo Dončićeva vloga v moštvu in kako bo ta vplivala na njegovo statistiko? Kakšne so možnosti Ljubljančana, da nadaljuje pravljico iz evropskih parketov in med kopico potencialnih zvezdnikov, ki začenjajo svoje profesionalne kariere, osvoji nagrado za novinca leta. O Dončićevem pohodu proti statusu NBA zvezdnika smo podrobno spregovorili v najnovejši epizodi našega podkasta. V njem smo analizirali tudi zadnjo pripravljalno tekmo proti Charlotte Hornetsom ter skušali povleči zaključke na podlagi pravkar zaključenih priprav. Kakšno bo Dončićeva statistika, igra in vloga v moštvu? Vse to in še več v podkastu na spodnji povezavi. Prijazno vabljeni k poslušanju. SPORED: - 04:05 min - Izjemna predstava Dončića na zadnji pripravljalni tekmi - 21:00 min - Kakšno oviro bodo Dončiću predstavljale njegove fizične predsipozicije - 37:45 min - Kakšna bo vloga Dončiča v Dallasu in na katerem položaju bo igral? Kdo bo pokrival njega in koga bo pokrival on? - 45:00 min - Ali je Dončić res favorit za naziv novinca leta? Kdo mu lahko vzame prestižno nagrado? - 51:40 min - Kakšna bo statistika Dončića naslednjo sezono?

Spet preko luže, tokrat pa v prijazni Kanadi. Z mano se je pogovarjal Nik Gal Golob, študent Business-a na univerzi Calgary v istoimenskem mestu na Zahodu Kanade - mesto leži pred "Rocky mountains". Predelala sva prijavo, način predajanja znanja, in še mnoge druge teme. Fant je eno poletje delal na kmetiji. KAJ?! Prvo poletje je delal v poletnem kampu za otroke. A NI BUSINESSMAN?! Sedaj ima ponudbo za zaposlitev od counseling podjetja Deloitte! "Treba je delat. Veliko ljudi pravi, da je treba imet samo pozitivne misli ... Ni res! Je fino, ampak potrebno je dat glavo dol in stvari narest!" "You have to work. Lots of people say that positive mindset is all you need... Not true! Sure, it helps, but at the end of the day you have to put your head down and work!" www.striciiztujine.si www.facebook.com/striciiztujine m.me/striciiztujine -> shoot me a msg!

TEME: - Kaj za Dončića pomeni selitev v Dallas? - Kdo so najbolj pomembni igralci Dallasa? - Kako bo zgledala njihova postava naslednjo sezono? - Ali lahko Dennis Smith Jr, Harrison Barnes in Luka Dončić uspešno sodelujejo? - Zakaj bi Dončić in Smith na parketu lahko imela težave? - Kakšen bo domet te ekipe naslednjo sezono? - Ali se obetajo kakšne poletne okrepitve? - Kako bo Dončić sodeloval z Rickom Carlislom, po mnenju mnogih enem od treh najboljših trenerjev lige? - Ali bo Dončić ustrezal njegovemu sistemu… ali bo njegov sistem ustrezal Dončiću? - Mark Cuban, izjemno uspešni in obenem izjmeno kontroverzni lastnik, ki sovraži reprezentance! - Je možnosti, da bo Dončić zaigra za reprezenatanco v kvalifikacijah dokončno konec? Kje bo končal Dončić? To je bilo največje vprašanje sinočnjega večera, saj sta bila izbora Phoenixa in Sacramenta več ali manj znana že dolgo pred uradno razglasitvijo. Nihče pa ni vedel kaj bo na 3. mestu storila Atlanta. Dallas je plačal visoko ceno in poleg njihovega letošnjega izbora, za Dončića v Atlanto poslal še njihov izbor naslednje leto. Sedaj pa bo čudežni deček evropske košarke moral poskrbeti, da bo ta izbor čim slabši in posledično seveda njegovo moštvo čim boljše? Naloga pa bo na ‘divjem zahodu’ vse prej kot lahka. Dončić bo v moštvu imel pomoč legendarnega Dirka Nowitzkega, ki je mladeniču iz Ljubljane na družbenem omrežju že zaželel dobrodošlico. Bo imel Dallas podobno srečno roko pri izbiri Dončića, kot jo je imel pri izbiri Nowitzkega? Gre namreč za skoraj filmski scenarij. Največji talent evropske košarke se bo vsaj še eno sezono učil pri najboljšemu evropskemu košarkarju vseh časov. Bo tudi njegova zgodba tako uspešna? Odgovore smo skušali poiskati v podkastu, ki ga lahko slišite spodaj. Prijazno vabljeni k poslušanju.

Franc Novinc je akademski slikar, ki je učil risanje na Akademiji. To pomeni, da je imel velik vpliv na študente Akademije, ki so se tudi z njim učili osnove obrti slikarstva in kiparstva. Med slikarsko srenjo velja za izvrstnega, če ne najboljšega kolorista pri nas. Sploh je vtis, da ga še posebej cenijo ravno slikarski kolegi. Skozi različna slikarska obdobja je imel poudarke, izlete v različne trenutne trende. Vendar gledano nazaj ; pop art, risba, akt in kar je še bilo različnih novosti, vse to ni pravi Novinc. Ko človek vidi množico najnovejših slik, ali v Kranja, kjer trenutno razstavlja v dveh galerijah, ali pa v njegovem ateljeju, ve, da je prav zadnje obdobje slikarjevega ustvarjanja najbolj plodno, naravnost barvno eksplozivno. Franc Novinc je predvsem krajinar, pokrajina je pa Sorško polje in Škofjeloško pogorje. To je njegova domačija, to so njegovi ljudje in njihova, njegova kultura. Od tod žabarji, kmetje, , grape, močvirja, ajda, žareči štori, predvsem pa travniki in polja. Njegove slike imajo vedno tudi zgodbo, ki jo slikar kot odličen pripovedovalec, tudi z veseljem pove. Takoj, ko sva se videla pri njem doma , se je že začel dialog. To je razlog, da sem prvih nekaj minut zamudil, ker sem enostavno potreboval čas za pripravo snemalne naprave. Podcast Pogovarja se Franci Kapler se tako začne sredi anekdote o Zoranu Mušiču, ki ga tudi Franc Novinc izredno ceni. Sicer je diplomiral pri Maksimu Sedeju in Francetu Miheliču, njegov profesor pa je bil tudi Gabrijel Stupica. Kako pomemben je bil zanj prav Stupica, lahko slišite v pogovoru. Franc Novinc se je rodil 1938 leta na Godešiču pri Škofji Loki, diplomiral je leta 1964, nagrado Prešernovega sklada pa je dobil leta 1984. Sedaj, ko ni več profesor na Akademiji, intenzivno ustvarja, zdi se, najboljša dela svojega življenja. Po pogovoru me je tudi peljal v svoj atelje in sva vse spet začela znova. Toda, tega dela ne objavljam. Pokrovitelj podcasta Pogovarja se Franci Kapler je založba Klopotec. Če pa vam bo slišano všeč, predlagam da se naročite, to namreč precej pomaga moji samozavesti.

Portorožanka Palma Smrekar je svoje ime dobila od tete Alme, kateri je bilo ime Palma prvotno namenjeno, a je bilo za tiste čase še vedno premoderno. Kot pravi sama, ji je Palma Katalinić v otroštvu naredila veliko uslugo, da ni bila s svojim imenom takrat edina na svojem območju. Sedaj se ukvarja s terapevtskim delom, pa tudi s simboliko imen. Ugotavlja, da je s svojim imenom zelo povezana, saj je sama introvert – palme pa so izolirane in samotne rastline. Ko se predstavlja, je prva reakcija na njeno ime vedno smeh. Zaplete največkrat doživlja na uradih, saj preprosto ne razumejo, da je njeno ime Palma.

V 28. podcast oddaji gostimo hčerko nekdanjega selektorja Bojana Prašnikarja Laro. Lara je svojo nogometno pot pričela v NK Šmartno. Jo nadaljevala pri Rudarju iz Škal in nato se preselila v Nemčijo. Sedaj je leto in pol že članica nemškega kluba Turbine Potsdam.Glasba/Music: Rockin' Riff - Nicolai Heidlas

Je e-mail marketing še vedno aktualen? Vsekakor! Sedaj še bolj, kot kadarkoli prej, saj imamo več možnosti, kako se ga lotiti. Eno najpomembnejših dejstev je to, da je email baza vaša last. Za razliko od vašega profila na družbenih omrežjih. Pravilen in sodoben pristop k uporabi tega načina marketinga pa je ključen za vaš uspeh. Poudarjamo predvsem avtomatizacijo, ki je eden pomembnejših razlogov, da je doseganje potencialnih porabnikov preko emaila še vedno pomemben del vašega marketinškega načrta. V šestnajsti oddaji POINT OUT Weekly se lotevamo email marketinga. Podajamo vam 7 najpomembnejših nasvetov, kako poskrbeti za še boljše rezultate. **POINT OUT Weekly je posnet kot video oddaja. Za polno uporabniško izkušnjo si ga oglej na Facebooku, YouTubu ali na pointout.si**

Maja Praviček je nekdanja sodnica in predsednica okrajnega sodišča, sedaj pa odvetnica v Mariboru. V mladih letih je bila s strani sošolcev že vse, dali so ji tudi nadimek Prašička. Ko je v zrelih letih prvič vstopila v Mariborsko sodišče, polna spoštovanja in pričakovanja, jo je eden izmed sodnikov ogovoril: “Kaj pa vi tukaj počnete, s takšnim priimkom”? Z njim se zelo poistoveti. Vedno se trudi za pravično sodbo in pomoč ljudem. Ko si jo ljudje izbirajo za odvetnico ji takoj povedo, da jim je všeč že zaradi priimka in ji zato zaupajo. V svojem življenju ne pomni primera, da bi ravnala nepravično, je pa kot otrok kdaj pa kdaj priredila resnico. Sedaj ji pravica predstavlja vse.

Ime ji je Pšenica Kovačič, njeni sestri pa Kresnica. Kot majhni deklici sta imeli psički Kajo in Pio in večkrat sta si želeli, da bi se zako imenovali onidve. Pšenica je imela zaradi imena fobije pred javnimi nastopi, pozneje pa ga je uporabila za prebijanje ledu. Zaradi neprijetnih trenutkov si je želela vseh mogočih drugih imen: Nike, Anita, Princesa Zafira … Na gluten sicer ni alergična, so jo pa že testirali, ker so sumili, da je alergična na pšenico. Sedaj ji je ime zelo všeč, še posebej, če jo kdo pokliče gospa Pšenica!

iPhone deset.

Za nami so prve tri pripravljalne tekme slovenske reprezentance, zaradi katerih lahko sedaj že strnemo prve vtise o začetku priprav. Kaj nas je najbolj navdušilo in kaj nas lahko skrbi? Ali bo neprepričljiva igra v obrambi šibka točka moštva tudi na prvenstvu? To je le ena izmed tem tokratnega podkasta, v katerem smo podrobno analizirali začetek priprav. Glede na prve reze selektorja lahko izmed preostale petnajsterice že izluščimo dvanajst igralcev, ki bodo skoraj zagotovo potovali na prvenstvo. Skušali bomo obrazložiti selektorjev izbor, za katerega pa Erazem Lorbek žal ne konkurira več. Ta je namreč po zadnji pripravljalni tekmi zapustil priprave. Zakaj? Tudi o tem več v podkastu, v katerem pa se seveda nismo mogli ogniti izjemnim predstavam Luke Dončića, bisera evropske in svetovne košarke, ki slovensko javnost sedaj navdušuje tako, kot je zadnjo sezono navduševal navijače Reala. Kako se bo izjemno nadarjeni najstnik vklopil v igro reprezentance in kako bo sodeloval z Goranom Dragićem, najboljšim organizatorjem stare celine, ki je kljub zadržani igri, že ne prvi pravi tekmi dokazal svoje nesporno mojstrstvo. Nismo pa se mogli ogniti tudi pogovoru o Vlatku Čančarju, letošnjemu izboru Denverja, ki je poleg Dragića, Dončića in pogojno tudi Anthonyja Randolpha, do sedaj pokazal največ. Sedaj bo zaradi zvina nekaj časa odsoten, zato smo se vprašali tudi, če bodo nosilci naše reprezentance skupaj odigrali dovolj pripravljanih tekem. Bo selektorju uspelo uigrati moštvo do začetka prvenstva? Vse to in še več boste našli v najnovejši epizodi podkasta, v kateri smo za konec rekli še besedo ali dve o sistemu tekmovanja na prvenstvu ter možnih nasprotnikih v bojih na izpad. Kot vedno bomo veseli vseh vaših komentarjev in kritik. Prijazno vabljeni k poslušanju.