Podcasts about konservatoriju

17. januarja je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Adrian Ignjatović in se občinstvu predstavil z izvedbo pisanega koncertnega sporeda. Obsegal je Allegro moderato iz Koncerta za harfo in godalni orkester v B-duru Georga Friedricha Händla, Sonato za klavir št. 2 v G-duru Paula Hindemitha, Srebrno pesem za rog in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki jo je izvedel s hornistom Jakobom Skerbišem, ter Ples škratov za harfo solo Henriette Renie. Adrian Ignjatović se je harfo začel učiti s sedmimi leti pod vodstvom Anje Gaberc v glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v času koncerta pa je bil dijak tretjega letnika te šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in drugod. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.

Konec januarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Ta teden poslušamo Brahmsov violinski koncert v interpretaciji Ele Krstić, oddajo pa začenjamo z Brahmsovo komorno glasbo – z odlomkom iz Brahmsove tretje violinske sonate, ki jo je Ela Krstić izvedla 6. marca 2023 v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ela Krstić je svoje šolanje začela na Glasbeni soli Vič - Rudnik in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala v razredu Janeza Podleska.

Prvega februarja je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je nastopil pozavnist Anton Sotošek. V oddaji se predstavlja z dvema temeljnima deloma pozavnističnega repertoarja: Concertinom za pozavno in godala, št. 7, op. 45 Larsa Erika Larssona ter Koncertom za pozavno in orkester v C-duru Nina Rote. Oba je izvedel v priredbi za klavirsko spremljavo s pianistko Matejo Hladnik. Anton Sotošek je za pozavno prijel pri dvanajstih letih, igranja pa se je začel učiti pri Franciju Arhu v Glasbeni šoli Krško. Leta 2015 je začel šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, nato pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je v času koncerta obiskoval 2. letnik podiplomskega študija v razredu Dušana Kranjca. Od leta 2023 se šola tudi na Visoki šoli za glasbo, gledališče in medije v razredu Jonasa Bylunda v Hannovru.

Klarinetistka Kika Szomi Kralj je s pianistom Stanislavom Krutilovom 30. januarja v Rdeči dvorani Ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske izvedla Sonatino za klarinet in klavir Uroša Kreka, Sonatino za klarinet in klavir, op. 100 Dariusa Milhauda in Reverie et scherzo za klarinet in klavir Julesa Semler-Colleryja. Klarinetistka je pzaela svojo glasbeno pot pri petih letih v Glasbeni šoli Domžale. Z devetimi leti je začela obiskovati pouk klarineta pri profesorju Karlu Leskovcu, nato pa izobraževanje nadaljevala pri Dimitriju Ledererju. Je prejemnica več prvih nagrad na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, v letih 2018, 2019 in 2020 pa se je predstavila kot solistka s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot udeleženka izobraževanja Emars Master. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je v času koncerta obiskovala 3. letnik v razredu profesorja Jožeta Kotarja.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69

Sebastijan Buda je nižjo glasbeno šolo končal v Sežani v razredu Simona Perčiča, na ljubljanskem Konservatoriju je študiral pri Jožetu Rošerju, na akademiji pa pri Boštjanu Lipovšku. Potem se je odpravil v tujino - v Nemčijo. Poleg tega je zmagovalec več tekmovanj, prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, bil je slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, nastopal je že kot solist z več orkestri pa tudi s komornimi zasedbami. V Ljubljani se je mudil poleti, ko je iz Nemčije prišel na počitnice in se ustavil tudi v našem studiu. Kje v Nemčiji živi, s katerim orkestrom igra in kakšen program bomo slišali ob skladbah, ki jih je posnel ob koncu študija v Münchnu. Reinhold Glière: Concerto za rog v B-duru, op. 91 - 2. Andante Eugene Bozza: En Foret, op. 40 za rog in klavir Sebastijan Buda - rog, Elena Ten - klavir

Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO

V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter. Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina. Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.

Klarinetistka Ana Krapež je 18. oktobra 2023 zaigrala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri Aleksandru Miklavcu, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Andreja Zupana, in sicer je v času koncerta obiskovala četrti letnik ter pod njegovim vodstvom tudi maturirala. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejela Škerjančevo nagrado konservatorija. Ob spremljavi Stanislava Krutilova je Ana Krapež izvedla dela Spomin na pomlad Blaža Pirnata, Fantazijo za klarinet in klavir v F-duru Philippa Gauberta in Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca.

Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj. Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart. Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza. Matija Bravničar: Fantazija Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar. V študijskem letu 2017/18 je študirala na konservatoriju Prayner na Dunaju, pozneje se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Anke Schittenhelm, za magistrski študij pa se je na tej univerzi vpisala v razred Giovannija Guzza. 27. novembra je Laura Bartelj s pianistom Naorjem Shanijem nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija na Vegovi ulici kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 6 v A-duru, op. 30, št. 1.

V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri. ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29 ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER

Ta konec tedna je v znamenju prireditev tradicionalnega srečanja Slovencev iz domovine, zamejstva in izseljenstva Dobrodošli doma. Včeraj zvečer je bila v Konservatoriju za glasbo v Ljubljani opereta Kakor stari naredi, je zmerom prav. Danes je sledil vodeni ogled NUK-a. Osrednji del programa je bo potekal jutri v Celju na Krekovem trgu in v Celjskem domu. Na sporedu bodo predstavitve knjig, ogled kratkega filma in odprtje dveh zanimivih razstav. Poskrbljeno bo tudi za otroke. Na osrednjem odru bodo nastopile pevske in folklorne skupine naših rojakinj in rojakov, ki živijo in ustvarjajo v Nemčiji, na Hrvaškem, v Srbiji, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji in Argentini. Prireditve Dobrodošli doma se bodo zaključile v nedeljo, 7. julija, s 30. Taborom Slovencev po svetu, ki ga pripravlja Izseljensko društvo Slovenija v svetu. Slednji pa že to nedeljo zvečer na igrišču župnije v Šentjakobu ob Savi pripravlja Slavnostni večer ob zvokih in plesih Slovenije in Latinske Amerike. Nastopili bodo: Folklorno društvo Rakek, Marko Jerman iz Argentine, Plesni ansambel Daniele Hočevar iz Venezuele in Glasbena skupina Ostanki iz Argentine.

Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.

Na koncertu cikla Dobimo se, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 15. novembra nastopil saksofnist Žan Gazvoda in ob klavirski spremljavi Neže Bregar izvedel dela Schumanna, Borneja in Katarine Pustinek Rakar. Glasbeno šolo v Kranju je začel obiskovati pri petih letih. Najprej je igral kljunasto flavto in klarinet, nato pa pod vodstvom Eve Krajnčan končal šest razredov saksofona ter hkrati končal tudi šest razredov klavirja. Leta 2021 je opravil sprejemni izpit na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je dijak Leva Pupisa, poleg tega pa obiskuje tudi ure solopetja. Robert Schumann: Tri romance, op. 94 Katarina Pustinek Rakar: E.mon@si François Borne: Brilijantna fantazijo na Carmen

Aprila 2023 je na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske nastopila pianistka Sara Köveš in izvedla Sonato quasi una fantasia Jerneja Bedekoviča ter drugo Sonato za klavir v b-molu, op. 35 (v oddaji samo tretji in četrti stavek) Frederica Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Lendava, jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in se že takrat nekaj časa vzporedno izobraževala tudi na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Iz klavirja je maturirala z odliko ter prejela diplomo dr. Romana Klasinca. 26. junija 2023 je izvedla magistrski koncert na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu Aleksandra Serdarja.

20. februarja 2023 je bil v Veliki dvorani ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet koncert Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je sopranistka Ana Plahutnik ob klavirski spremljavi Andreje Kosmač izvedla izbor slovenskih samospevov: Lucijan Marija Škerjanc: Večerna impresija (Igo Gruden), Pisma (Alojz Gradnik) Josip Pavčič: Ciciban, cicifuj (Oton Župančič), Ženjica (Ferdo Kozak) Aldo Kumar: Pa da bi znal (Srečko Kosovel) Samo Vovk: Lahko noč (Josip Murn Aleksandrov) Pevka je svojo umetniško pot začela kot pianistka na Glasbeni šoli Kamnik, ob izobraževanju na Biotehniškem izobraževalnem centru Ljubljana pa se je začela še učiti petje v Glasbeni šoli Logatec pri Nini Kompare Volasko. Po uspešno opravljenem sprejemnem vpisu je leta 2016 na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet študirala pri Tatjani Vasle, od leta 2020 pa je na Akademiji za glasbo njen profesor Matjaž Robavs.

Stāsta Rakstniecības un mūzikas muzeja Dziesmu un deju svētku ekspozīcijas nodaļas mākslas eksperte Daiga Bondare Precīzāk sakot, neuzņēma ar pirmo piegājienu. 1923. gadā, būdams 19 gadus vecs, Pēteris Barisons ar sev raksturīgo spītīgo uzņēmību nolēma izmēģināt spēkus un iestāties nesen dibinātajā Latvijas Konservatorijā. Sākumā viņš nodomājis skoloties tikai vienu ziemu, lai, mājās pārbraucis, drošāk varētu sacerēt mūziku pašu ļaužu vajadzībām. Iestājeksāmenos, kā pats atzīst, Barisons "spīdoši izgāžas". Laikam jau ir ļoti grūti izmērīt talanta potenciālu, ja nav iespēju eksāmenā iepazīties ar tā izpausmēm. Pēteris Barisons bija pašmācībā apguvis vairāku instrumentu spēli, bija jau mēģinājis uzrakstīt kādu kordziesmu, aranžējis skaņdarbus deju orķestrītim un kādai lugai, bet it visā viņš bija autodidakts, turklāt arī bez vispārizglītojošās skolas izglītības. Nekādu sistemātisku zināšanu mūzikas teorijā, nekādas virtuozitātes mūzikas instrumentu spēlē. Nav brīnums, ka profesors Jāzeps Vītols jaunajam censonim pateicis: "Ja jums būtu talants, konservatorija jūs uzņemtu atplestām rokām, bet tagad labāk būs, ja brauksit mājās un strādāsit mierīgi savu darbu." Tomēr dzīvošana pie radiem jau sarunāta, un skolas ziemu Barisons pavada Rīgā, jo uzņemts Vīgneru Ernesta nesen dibinātajā Fonoloģijas institūtā– mācību iestādē, kurā Vīgners īstenoja savas ilgajā praksē izstrādātās mūzikas pedagoģijas metodes, tai skaitā audzēkņu absolūtās dzirdes trenēšanu. Institūta audzēkņu sarakstā ir daudzas Latvijas mūzikas kultūrai nozīmīgas personības, arī Haralds Mednis un Jānis Dūmiņš. Tā kā nākamajā ziemā Barisonam jādodas karadienestā un viņš dienē Rīgas tuvumā Mangaļos, tad mācības institūtā var daļēji turpināt. Nākamos gadus Barisons pats apraksta kā patiešām mokošu šaubu un nemiera, un vainas apziņas pilnu laiku: "Kura ir īstā, likteņa lemtā gaita? Vilinošākā un arī grūtākā prasīs daudz, vēl daudz – un ne tikai no manis, arī no mīļiem vecākiem, kurus smagā darba nasta saliec jo vairāk un vairāk. Prātīgāk palikt; skaistāk – sekot aicinājumam. Un sekoju, lai vismaz pabeigtu mācību gaitu institūtā; šai nodomā arī labās māmiņas atbalsts, jo neesot labi uzsāktu darbu pamest pusceļā." Rezultātā Barisons fonoloģijas institūtā mācās piecus gadus, un tikai lēnām mazinās sparīgais naids un rūgtums pret Konservatoriju, bet pieaug neatlaidīga spīts. Jo tālāk viņš mācās, jo skaidrāk saprot, ko vēlas, un ka bez Konservatorijas sniegtajām zināšanām to sasniegt nebūs iespējams. 1928. gada rudenī Barisons vēlreiz ver Konservatorijas durvis, lai stātos Jāzepa Vītola speciālajā harmonijas klasē. Šoreiz viss ir savādāk. Dzirde nu ir krietni attīstīta, un arī teorijā Barisonu izgāzt vairs nevar. Vienīgais noteikums – pirmā gadā laikā īpaša uzmanība jāpievērš klavieru spēlei: ja tajā nebūs redzama progresa, tad nu nekā. Barisons tomēr izrādās ne tikvien centīgs, bet arī apdāvināts students, un četru paredzēto mācību gadu vietā nu nāk seši, jo divus gadus vēlāk Barisons sāk apgūt vēl otru specialitāti – orķestra diriģēšanu pie profesora Jāņa Mediņa. Konservatoriju Barisons absolvē 30 gadu vecumā. Kopumā mūzikas izglītošanās ilgusi vienpadsmit gadu. "Vienpadsmit gadu mokošu šaubu, neatlaidīgas gribas, nerimstoša darba, sekojot mūzas aicinājumam. Šajos gados aprakts jaunības labākais laiks, labākie spēki atdoti, bezgala daudz upuru nests – viss, ko cilvēks var dot, bet uzvara tomēr gūta," viņš raksta savā dienasgrāmatā. "Laipnu, labvēlīgu skatu noraugās uz mani sirmais profesors, kurš man reiz teica, ka nav vērts sākt mūzikas mākslas gaitas. (..) Ausīs skan arī tikai dažas nedēļas atpakaļ tā paša profesora teiktie vārdi: "…Konservatorijai būs ļoti patīkami, ja Jūs aktā nodiriģēsiet savas pirmās simfonijas pirmo daļu. 1936. gadā Barisons sāk strādāt Konservatorijā par mācībspēku, māca mūzikas teorētiskos priekšmetus, no 1944. gada Barisons ir kompozīcijas katedras un diriģēšanas katedras vadītājs. 1945. gadā Pēterim Barisonam piešķir profesora grādu.

V okviru cikla GM-oder, ki ga organizira Glasbena mladina Slovenije, sta novembra 2023 v Slovenski filharmoniji nastopila violončelistka Zala Vidic in pianist Anže Rupnik ter izvedla dve sonati: Beethovnovo Sonato za violončelo in klavir št. 5 v D-duru, op. 102 št. 2 in Sonato za violončelo in klavir v A-duru, op. 36 Edvarda Griega. Zala Vidic je violončelo študirala na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Reinharda Latzka, nato pa vpisala še magistrski študij na Konservatoriju v Amsterdamu, kjer je bil njen mentor Pieter Wispelwey. Nejc Rupnik pa je z diplomo »summa cum laude« končal magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič.

Prejemnikom Prešernovih nagrad Akademije za glasbo se posvečamo v oddajah Mladi virtuozi, danes violinistki Zali Evi Kocijančič, ki je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za violino in orkester v D-duru, op. 35 Petra Iljiča Čajkovskega s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Simonom Krečičem. Na svojo glasbeno pot je stopila v Ljubljani, kjer je v razredu Vasilija Meljnikova končala šolanje tako na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kot tudi na Akademiji za glasbo, študij pa se je odločila nadaljevati na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri Ioani Cristini Goicea.

Na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske je šestega marca v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma s pianistko Sae Lee nastopila flavtistka Barbara Spital. Zvočni pejsaž za solo flavto Alojza Ajdiča je izvedla sama, moči pa sta glasbenici združili v Sonati za flavto in klavir v e-molu, op. 167, Undine, skladatelja Carla Reineckeja. Flavtistka je svoje glasbeno izobraževanje začela na Glasbeni šoli Frana Koruna - Koželjskega v Velenju in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Mileni Lipovšek. Leta 2022 je v razredu Karoline Šantl Zupan na Akademiji za glasbo diplomirala s summa cum laude. Od leta 2016 kot flavtistka in pikolistka redno sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Slovenske filharmonije in Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana. S harfistko Najo Mohorič sestavlja Duo Eunoia, sicer pa kot solistka ali komorna glasbenica nastopa na koncertih različnih organizatorjev in festivalov.

Enaindvajsetega marca je v Rdeči dvorani Magistrata potekal koncert cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Urška Gutnik. Violino je začela igrati pri osmih letih na Glasbeni šoli Vrhnika pri Nini Demšar in Nastji Cajhen Rode, na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana je bil njen profesor Žiga Brank, pri katerem je študij nadaljevala tudi na Akademiji za glasbo. Pod njegovim vodstvom je diplomirala, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Leonida Sorokova. Nastopila je s pianistko Beato Ilono Barcza in izvedla priljubljeno koncertno rapsodijo Tzigane Mauricea Ravela ter Sonato za violino in klavir, FP 119 Francisa Poulenca.

12. maja 2023 so na koncertu cikla Tutti Akademije za glasbo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji nastopili Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Zoranom Bičaninom in trije solisti - študenti Akademije za glasbo: Vesna Gostič, Peter Barbo in Kaja Sešek. Ta teden se bomo posvetili violinistki Vesni Gostič, ki po končanem šolanju na Glasbenem centru Edgarja Willemsa in Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Roku Zgoncu nadaljuje študij violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Vasilija Meljnikova. Za svoj nastop je izbrala priljubljen Koncert za violino in orkester št. 1 v g-molu, op. 26 Maxa Brucha.

Lan Meden je februarja nastopil na koncertu cikla Solo e da camera, ki je potekal v dvorani Julija Betteta, na njem pa je ob spremljavi pianistke Sae Lee izvedel dve deli: DOROTHY CHANG: DVA PRELUDIJA ZA ALTOVSKI SAKSOFON IN KLAVIR ALEKSANDER BORODIN, MICHAEL GOLDSTEIN / LAN MEDEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V H-MOLU Lan Meden je na ljubljanski Akademiji za glasbo študent Mihe Rogina. Prve lekcije je sicer dobil v glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici pri Jerneju Šmalcu, glasbeno izobraževanje pa je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Leva Pupisa in Jana Gričarja. Poleg tega svoje znanje izpopolnjuje na mojstrskih tečajih po vsej Evropi pri številnih priznanih profesorjih, kot so Arno Bornkamp, Claude Delangle, Vincent David, Nikita Zimin, Daniel Gauthier, Jean- Denis Michat, Kvartet saksofonov SIGNUM in drugi. Oktobra 2018 se je vpisal na študij na Zasebni univerzi za glasbo in umetnost na Dunaju v razredu Michaela Krenna, jeseni 2020 se je udeležil študentske izmenjave Erasmus in v Helsinkih na Akademiji Sibelius študiral v razredu profesorja Joonatana Rautiole, potem pa se je odločil še za študij v Ljubljani.

Poletne oddaje Mladi virtuozi namenjamo glasbenikom, ki so se na svoji glasbeni poti že dobro uveljavili, vendar pa poslušamo njihove približno deset let stare koncertne posnetke Aljaž Cvirn živi in deluje v Švici, potem ko je končal študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, Zürichški visoki šoli za umetnost in Glasbeni akademiji Basel. Zdaj poučuje kitaro na Konservatoriju v Zürichu in Kantonsschule Uster, poleg tega pa tudi redno nastopa kot solist in član komornih zasedb. Leta 2013 je nastopil dvakrat, in sicer kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske ter na koncertu Solistični recitali Akademije za glasbo.

Kaja Lin Jagodič Avguštin je svojo umetniško pot začela na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani in tam leta 2009 diplomirala. Plesno izobraževanje je nadaljevala v tujini in se pogumno odpravila v Izrael, kjer je nekaj let plesala v tamkajšnjih sodobno-plesnih skupinah. Po vrnitvi v Slovenijo je sodelovala s Kjaro Starič Wurst ter bila članica njene projektne plesne skupine Kjara's dance project. Izmenično je plesala v tujini in doma ter nastopila na domačih festivalih, kot sta Plesna Nacionala v Španskih borcih ter Fronta sodobnega plesa v Murski Soboti. Ustvarila je dve samostojni avtorski predstavi, leta 2019 predstavo z naslovom Corpus Aurora in leta 2022 Odtujenost.Več pa v pogovoru s Kajo Lin Jagodič Avguštin, vabimo vas k poslušanju!

Iza Štih je novembra nastopila kot del cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske in s pianistko Katalin Peter v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata izvedla dela Gabriela Faureja, Anžeta Rozmana in Pierra Sancana. Flavto je začela igrati v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu pri Agati Gojkošek, v letošnjem letu pa je njena mentorica Liza Hawlina na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Uspešno se je že udeležila številnih tekmovanj, poleg tega pa se je že predstavila tudi kot solistka s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije.

Stāsta muzikoloģe Ināra Jakubone Radiofona attīstība pirmās brīvvalsts laika gados bija visnotaļ iespaidīga gan tehnisko, gan muzikālo parametru ziņā. No pirmsākumiem 1925. gadā ar raidīšanu vien divas stundas dienā, mūzikas atskaņojumiem izmantojot "nezin no kurienes radušos gramofonu un Pasta un telegrāfa biedrības aizdotās klavieres", kurām dažus kauliņus varējuši sist ar āmuru – i tad neskanējušas, līdz jaudīga simfoniskā orķestra izaugsmei. Radiofona vēsturē atradīsim gan konfliktus ar Nacionālo operu un Konservatoriju par bezmaksas translācijām, gan strīdus ar operu par mūziķu negodīgu pārpirkšanu, tāpat aizliegumu translēt 1926. gada Dziesmu svētkus un 1929. gada autortiesību konfliktu ar Skaņražu kopu, kad vieni aizliedz, bet otri draud neatskaņot latviešu mūziku vispār.  Radiofonam iegūstot arvien lielāku finansiālo neatkarību un kapacitāti, 30. gadu sākumā valdība pat apsvēra iespēju Radiofonu apvienot ar Operu – lai turīgais radiofons segtu Operas budžeta deficītu. 30. gados Latvijas Radiofonam pilnīgi noteikti varam piešķirt mūzikas  veicināšanas stratēģa godu – un galvenokārt tā rīkotā simfonisko skaņdarbu konkursa dēļ. Lai saprastu konkursa nozīmi, jāieskicē konteksts. 1933. gada "Mūzikas Apskata" 2. numurā publicēts Volfganga Dārziņa raksts "Mūsu jauno mūziķu stāvoklis", kurā tobrīd vien 27 gadus vecais komponists teic –radošais darbs teju visās mākslās tiekot strādāts "pa vaļas brīžiem", pa "dzīves drāmas jeb komēdijas antraktiem". Tādu, kas varētu dzīvot tikai no radošā darba augļiem, nebūšot neviena paša, bet eksistences nodrošināšanas labad jāķeras pie "tik ienīstās paidagoģijas, žurnālistikas utt.". Neapmierinātību ar komponistu darba apstākļiem presē pauž arī Jēkabs Graubiņš. Vai lietas labā ko darīt var Radiofons? 1932. gadā, analizējot tā programmu muzikālo saturu, apskatnieki vēl atzīst – latviešu mūzikai radioprogrammās septiņu gadu garumā ierādīta vien pabērna loma, daudz lielāku vietu atvēlot izklaides žanriem. Tomēr 30. gadu sākumā arvien regulārāki kļūst Radiofona pieslēgumi koncertiem, kuros skan latviešu mūzika, un jau 1934. gadā Vidvuds Jurēvičs var konstatēt – Radiofona darbībā noticis ievērojams lūzums, jo "tas arvien vairāk piegriež uzmanības nacionālai mūzikai". Pirmais Radiofona simfonisko darbu konkurss tiek izsludināts 1934. gada jūlijā, un tā mērķis raksturots lakoniski un pragmatiski – "lai paplašinātu radiofona vajadzībām literatūru latvju nacionālā mūzikā". Paredzētās godalgas gan ir mazas – 300, 200 un 100 latu. Prese ziņo – konkursam iesūtīti 14 darbi, Radiofons ar konkursa rezultātiem ir apmierināts un tam jau nodomā jauns skaņdarbu konkurss. Plašāks un, cerams, ar vēl lielākām godalgām. Bet pirmie uzvarētāji ir Jēkaba Graubiņa darbs "Vītola kokle", Jāzepa Mediņa "Rudens noskaņas" un Lūcijas Garūtas "Meditācija". Otro konkursu izsludina 1935. gada janvārī, noteikumi tādi paši, godalgas tiešām augušas un nu ir 500, 300 un 200 latu lielas. Tiek iesūtīti 24 komponistu darbi, un "Mūzikas Apskats" konstatē: "Konkurss izdevies ļoti labi. Tas pārsniedzis iepriekšējo arī ar augstāku skaņdarbu māksliniecisko vērtību." Uzvarētājs jau atkal ir Jāzeps Mediņš (ar "Latvju zemi") un tikko no Konservatorijas sola nākušie Jānis Ivanovs (ar 1. svītu) un Ādolfs Skulte (ar "Viļņiem"). Kad 1937. gada februārī tiek izsludināts trešais konkurss, noteikumos ir zīmīgas, ar autoritārā režīma kultivēto pozitīvisma ideoloģiju saistītas izmaiņas: "Jaunu sacensību ierosina šādi apsvērumi: kamēr pārdzīvojamais atdzimšanas un nacionālās radīšanas laikmets mūsu rakstniecībā jau atradis spēcīgu atspoguļojumu, mūsu mūzikā, un it sevišķi tās simfoniskajā nozarē, šī laikmeta celtniecības spars un dzīves prieks izpaužas samērā mazāk; repertuāru pārvalda darbi, kuru smagums un bieži vienmuļīgais drūmums neatrod pašreizējos apstākļos attaisnojuma. Tamdēļ, lai veicinātu laikmetam atbilstošu skaņdarbu rašanos, pasta un telegrāfa departaments izsludina Latvijas radiofona vajadzībām 3. sacensību jaunām latvju orķestra kompozīcijām." Konkursā 1. vietu gūst Jāzepa Mediņa Otrā simfonija "Ziedonī", Pētera Barisona svīta "Ziedu vija" un Eberharda Lammasa Pirmā simfonija – kā liecina tās programmas izklāsts, nepārprotams mākslinieciski politiskas konjunktūras paraugs. Žēl tikai, ka  pārliecināties par simfonijas kvalitātēm nevar. Jo apskatnieki pēc atskaņojuma kā sazvērējušies visi klusē. Skatoties uz pieticīgajām godalgu summām, jāsecina, ka Radiofons lieliski apzinājās – tas komponistiem daudz vairāk var solīt nevis naudā, bet graudā. Proti, solīt un nodrošināt jaunradītās mūzikas atskaņojumus Radiofona orķestra sniegumā. Līdz ar to – gan atpazīstamību, gan popularizēšanu. Jo jaundarbi tiek recenzēti ne tikai mūzikas izdevumos, bet arī dienas presē. Un, protams, Radiofona atskaņojumiem pa pēdām seko autortatlīdzību maksājumi.  1938. gadā "Mūzikas Apskats" ik numurā publicē Radiofonā atskaņoto latviešu autoru simfonisko un lielas formas kamermūzikas darbu sarakstus. Tie ir tiešām apjomīgi. Tā 1938. gada janvārī skanējuši 20 autoru gandrīz 40 darbi, maijā – 14 autoru vairāk kā 40 darbi. Tā nu Jēkabs Vītoliņš "Mūzikas Apskata" slejās secina: "Radiofona koncerti ir visplašākais latviešu mūzikas forums, tie savā ikdienas gaitā patērē milzumu latviešu mūzikas, tā nodrošinādami mūsu komponistiem zināmu sava darba algu."

Januarja 2023 je v Mestnem muzeju kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske nastopil duo Erithachus rubeculae, ki ga sestavljata Eva Majcen in Erazem Žgajnar. Sodelovati sta začela na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Mateje Bajt in pod njenim vodstvom študirata tudi na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na koncertu sta izvedla dela Hirosa, Pignoleta de Monteclairja, Morleyja, Šavlija in Bacha, poslušali pa bomo tudi dva koncerta Antonia Vivaldija, ki sta jih člana dua izvedla s Kvintetom kljunastih flavt Akademije za glasbo.

Sara Hartman je rog začela igrati pri svojih sedmih letih pod vodstvom Borisa Dvoršaka na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, svojo glasbeno pot pa je potem nadaljevala na gimnaziji mariborskega konservatorija pri istem profesorju. Novembra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske in v Cankarjevem domu izvedla dela Straussa, Schumanna in Leona Firšta.

Anže Rupnik je Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejel za izvedbo Koncerta za klavir št. 2 v F-duru, op. 102 Dmitrija Šostakoviča decembra leta 2021. Z učenjem klavirja je začel pod vodstvom Kaje Stražar na Glasbeni šoli Vrhnika, nato pa je svoje izobraževanje nadaljeval na Gimnaziji Poljane in vzporedno na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Sijavuša Gadžijeva. Na Akademiji za glasbo je bil v času koncerta študent magistrskega študija v razredu Tatjane Ognjanovič. Pod njenim vodstvom se je tudi že izpopolnjeval na mojstrskem tečaju, udeležil pa se je še dodatnih izobraževanj pri Sijavušu Gadžijevu, Konstantinu Boginu, Alexandru Mndojantsu, Valeryu Piasetskem ter Andreasu Groethuysnu. FRANZ LISZT: VALSE OUBLIÉE ŠT. 1, S. 215/1 DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: KONCERT ZA KLAVIR ŠT. 2 V F-DURU, OP. 102

Decembra je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla Tutti s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo nastopila violinistka Vivijana Rogina in izvedla Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61. Vivijana Rogina je doma iz Slovenj Gradca, na svojo glasbeno pot pa je stopila pri petih letih v glasbeni šoli Velenje pod vodstvom Danice Koren. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar, leta 2020/21 je na Akademiji za glasbo diplomirala v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa pri njem vpisala še magistrski študij

27-letni kitarist Matej Lacković je nekdanji učenec Glasbene šole Nova Gorica, po študiju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pa je nadaljeval šolanje na Akademiji za glasbo Ljubljana in na Kraljevem glasbenem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem. Zdaj je na Nizozemskem že več kot dve leti in pol, vadi pa od jutra do večera, saj se pripravlja na tekmovanje v Groeningenu ter piše knjigo o fokusu v glasbi.

Poslušamo del koncerta iz abonmaja Tutti na katerem je konec septembra leta 2021 nastopil pianist Tim Jančar in s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Miho Rogino izvedel Koncert za klavir št. 3 v d-molu, op. 30 Sergeja Rahmaninova. Rahmaninovu bo sledila še Balada št. 1 v g-molu, op. 23 Frederica Chopina, ki pa jo je Tim Jančar izvedel oktobra 2022 v Viteški dvorani ljubljanskih Križank. Svojo glasbeno pot je Tim Jančar začel na Glasbeni in baletni šoli v Ljubljani pri Damjani Cvetko in jo nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Magistriral je summa cum laude leta 2018 na ljubljanski glasbeni akademiji pod vodstvom Tatjane Ognjanovič, potem pa se je vpisal na podiplomski študij na univerzi Mozarteum v Salzburgu, ga leta 2020 končal, nato pa se je vpisal še na študij na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju.

Jaka Mihelač je temeljno pevsko izobrazbo prejel na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Editi Garčević Koželj in študij nadaljeval na Akademiji za glasbo pri prof. Matjažu Robavsu. Sodeloval je z dirigenti, kot so Daniel Barenboim, Zubin Mehta, Antonio Pappano, Massimo Zanetti, Alexander Soddy in Thomas Guggeis. Prejel je številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih, dejaven je tudi na koncertnem področju. Ob njegovem gostovanju v ljubljanski operi, pri predstavi Ariadna na Naksosu, smo ga povabili k pogovoru.

V cikel poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare koncertne posnetke, smo uvrstili tudi flavtisko Ireno Rovtar, ki je maja 2010 nastopila na koncertu cikla Solistični recitali na Magistratu ljubljanske Akademije za glasbo. V okviru tega cikla je akademija v preteklosti predstavljala študente, ki so jih za nastope predlagali posamezni oddelki, saj so si po mnenju profesorjev svojo virtuoznost zaslužili pokazati na solističnem recitalu. Glasbena pot Irene Rovtar se je začela v Glasbeni šoli Škofja Loka pri Mariji Grasselli, nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v razredu Drage Ažman in na Akademiji za glasbo, kjer je z odliko diplomirala v razredu Karoline Šantl Zupan, poleg tega pa se je tudi redno dodatno izobraževala. Zaposlena je v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, veliko nastopa kot članica komornih skupin, svoje znanje pa mlajšim rodovom predaja kot profesorica flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet.

17. februarja je v okviru cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopila klarinetistka Milena Keser in s pianistom Stefanom Pajanovićem med drugim izvedla eno najtežjih sonat za to zasedbo - Sonato št. 1 za klarinet in klavir v f-molu, op. 120 Johannesa Brahmsa. Milena Keser je leta 2014 maturirala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Dušana Sodje in nato glasbeno izobraževanje nadaljevala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Najprej je študirala pri Aloisu Brandhoferju, nato pa v razredu Andreasa Schablasa, pri katerem je z odliko diplomirala in magistrirala.

Šestnajstletni violončelist Leonard Razboršek je 10. 5. 2022 nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Predstavil se je na različne načine - kot solist, pa tudi ob klavirski spremljavi in ob spremljavi violončela. Najprej bo zaigral z violončelom, in sicer bo s svojo mentorico na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet Karmen Pečar Koritnik izvedel Mojzes variacije za eni struni na Rossinijevo temo Niccoloja Paganinija, nato bo kot solist izvedel izbor stavkov iz Suite za violončelo solo št. 2 v d-molu, BWV 1008 Johanna Sebastiana Bacha, za konec pa bo s pianistko Hermino Hudnik izvedel še Variacije na slovaško temo, H. 378 Bohuslava Martinuja.

Doroteo Senica je zvok prečne flavte navdušil že pri šestih letih in ko je dve leti pozneje začela igrati nanjo, se ji je uresničila želja. Že takrat se je odločila, da bo svoje življenje posvetila temu instrumentu, in tako je tudi hitro napredovala. Njena prva profesorica je bila Valerija Kamplet, ki je bila njena mentorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Tja se je vpisala že pri trinajstih, dve leti pozneje je opravila sprejemni izpit na univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je študirala pod vodstvom Michaela Martina Koflerja in pod njegovim mentorstvom tudi končala študij, vmes pa je en semester študirala še na Pariškem konservatoriju v razredu Philippa Bernolda. Poslušali bomo koncert na katerem je decembra leta 2019 izvedla dela: Dutilleuxa, Iberta in Dohnanyija in koncert na katerem je oktobra 2018 izvedla Mozartov Koncert za flavto. Erno von Dohnányi: Passacaglia za flavto solo, op. 48 Jacques Ibert: Piece za flavto solo Henri Dutilleux: Sonatino za flavto in klavir (klavir Andreja Kosmač) Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, K 314 (Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh)

15. decembra 2021 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopila violinistka Katarina Kralj in s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo (um. vodja Janez Podlesek) izvedla Koncert za violino in orkester št. 5 v A-duru, K.219 Wolfganga Amadeusa Mozarta. Katarina Kralj je violino začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik pod vodstvom Tatjane Špragar, pri kateri je nadaljevala šolanje tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, v tem času pa se je dve leti šolala tudi pri Ilyi Grubertu v Portogruaru v okviru mednarodne glasbene delavnice Scuola di perfezionamento musicale. Dve leti je potem obiskovala pripravniški razred Reginie Brandstatter na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, nato pa izobraževanje nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je uspešno dokončala študij v razredu Vasilija Meljnikova. Zdaj študij nadaljuje na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju v razredu loane Cristine Goicea.

Tjaša Škvorc je januarja 2020 nastopila kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Glasbenica se je začela glasbeno izobraževati pri devetih letih na glasbeni šoli Krško. Prvo leto pod vodstvom Mateje Žarn Čepin, nato je bila osem let njena profesorica Eva Drolc, potem pa je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani njen profesor postal Matej Šarc. V njeni interpretaciji bomo slišali Fantazijo Georga Philippa Telemanna, Šesti koncert za različna glasbila v B-duru Francoisa Couperina in Sonato za oboo in klavir Henrija Dutilleuxa.

Anja Šinigoj je študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo prejela za izjemne umetniške dosežke na solističnih recitalih in opernem odru v akademskem letu 2020/21. Prisluhnite pogovoru z glasbenico, v katerem bo povedala, kako je študij angleščine in nemščine zamenjala za študij petja, kakšno glasbo rada izvaja in kako deluje v svetu zborovske glasbe. Anja Šinigoj je glasbeno pot začela z učenjem klavirja v Glasbeni šoli Nova Gorica, pozneje pa je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je maturirala v razredu profesorja Sijavuša Gadžijeva. Učenje petja je začela v razredu prof. Tatjane Vasle na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2016 pa se izobražuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu izr. prof. Barbare Jernejčič Fürst. Prejela je nekaj zlatih plaket na državnih in mednarodnih tekmovanjih (TEMSIG, Mednarodno tekmovanje solo pevcev ''Lazar Jovanovič'' v Beogradu in mednarodno tekmovanje ''Bruna Špiler'' v Herceg Novem, IMMCC Maribor). Leta 2019 je sodelovala v projektu Mini opere, kjer je kot solistka nastopila v Anatomiji misli Mateja Kastelica in v Uspavanki v sobi brez oken Federice Lo Pinto. Leta 2020 je nastopila v operi Julija Aleša Makovca v vlogi Luize Pesjakove, letos pa v vlogi Stare dame v Bernsteinovi opereti Kandid. Lani je v koncertni izvedbi Mozartove Figarove svatbe nastopila tudi kot Cherubino, letos pa v vlogi Berte v Rossinijevem Seviljskem brivcu. Pela je v različnih zborih, zdaj je zaposlena kot pevka v opernem zboru SNG Opera in balet Ljubljana. Bila je tudi članica vokalno-instrumentalne skupine Ridiamo. Kot solistka je nastopila s Simfoničnim orkestrom NOVA filharmonija, s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik, Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, Baročnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana ter Opernim orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in Opernim orkestrom SNG Opera in balet Maribor.

Harfistka Taja Rijavec je začela igrati harfo pri sedmih letih na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Anje Gaberc. Že v nižji glasbeni šoli je začela redno nastopati in prejemati nagrade na tekmovanjih. Leta 2015 je bila na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana sprejeta kot dijakinja, njena profesorica pa je ostala Anja Gaberc in pod njenim vodstvom je Taja Rijavec tudi maturirala. Zdaj študira na Konservatoriju v Maastrichtu pod mentorstvom Anneleen Lenaerts. Konec oktobra je nastopila na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Klubu Cankarjevega doma in se tam občinstvu predstavila z izvedbo del Alojza Srebotnjaka Gabriela Faureja in Benjamina Brittna.

Poslušamo drugi del koncerta, na katerem je 9. novembra 2021 nastopila violinistka Manca Rupnik in s pianistom Patrickom Leungom izvedla Sonato za violino št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Manca Rupnik je pouk violine začela v Glasbeni šoli Vrhnika, nato svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter pozneje še na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Igorja Ozima. Leta 2019 je tam diplomirala v razredu Rainerja Schmidta, zdaj pa je pod njegovim vodstvom še študentka magistrskega študija. Je prejemnica prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih tako solistično kot z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri igra z bratoma. Večkrat se je predstavila na recitalih, kot solistka je nastopila z več orkestri in je prejemnica dveh Škerjančevih nagrad Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Igra na violino goslarske mojstrice Katharine Abbühl (Aleksander Krilov Sub spirito 1999) iz Cremone.

Poslušamo koncert, ki je potekal julija kot del poletnega festivala Solo e da Camera Akademije za glasbo in na katerem je nastopila sopranistka Aleksandra Radovanović s pianistom Igorjem Vićentićem. Aleksandra Radovanović je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Ljubljana Moste-Polje, nato je študij petja nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Edite Garčević Koželj, nato pa še na Deželnem konservatoriju v Celovcu v razredu Gabriela Lipuša, kjer je leta 2016 z odliko diplomirala iz instrumentalne in pevske pedagogike. Leta 2019 je uspešno opravila sprejemni preizkus za magistrski študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer študira v razredu Barbare Jernejčič Fürst. S partnerjem, pianistom Igorjem Vićentićem, si prizadevata za obuditev samospevov skladatelja in dirigenta Mirka Poliča, ki sta jih uvrstila tudi na spored tokratnega koncerta. Edvard Grieg: ŠEST PESMI | SECHS LIEDER, OP. 48 Gruß (Heinrich Heine) Dereinst, Gedanke mein (Emanuel Geibel) Lauf der Welt (Ludwig Uhland) Die verschwiegene Nachtigall (Walther von der Vogelweide) Zur Rosenzeit (Johann Wolfgang von Goethe) Ein Traum (Friedrich Bodenstedt) Mirko Polič: EJ, MAČICE (Oton Župančič) TIHO PRIHAJA MRAK (Oton Župančič) ČE NA POLJANE (Josip Murn - Aleksandrov) KAKOR ŠUM CEFIROV (Silvin Sardenko) USPAVANKA (Vida Jeraj) ROMANCA (Gregor Koritnik - Griša) MENE NI POŽELA KOSA (Alojz Gradnik) ČEZ NOČ (Oton Župančič)

Konec oktobra je v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata potekal koncert Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Katarina Kralj in ob klavirski spremljavi Tanje Šterman izvedla Sonato za violino in klavir v A-duru Cesarja Francka. Katarina Kralj je violino začela igrati pri 7 letih pod vodstvom Tatjane Špragar, ki je bila njena profesorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Istočasno se je šolala še pri Ilji Grubertu v Portogruaru v Italiji v okviru mednarodne glasbene delavnice Scuola di perfezionamento musicale. V drugem letniku srednje šole se je začela izobraževati na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer je študirala v pripravljalnem razredu Regine Brandstatter. Sledil je vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Vasilij Meljnikov, zdaj pa je študentka Univerze za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razredu Ioane Cristine Goicea. V času svojega izobraževanja se je že večkrat preizkusila na tekmovanjih za mlade glasbenike in osvojila nekaj prvih in drugih nagrad, poleg tega pa tudi redno koncertira, kot solistka, pa tudi kot članica orkestrov, tako je bila med drugim tudi članica Mediteranskega mladinskega orkestra ter Mladinskega orkestra Evropske unije.

V Glasbenih poudarkih izpostavljamo oddajo Ženske v svetu glasbe, ki jo posvečamo eni najopaznejših slovenskih glasbenic, saksofonistki Betki Bizjak Kotnik. Od leta 2000 poučuje saksofon na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, od takrat igra v duu s pianistko Milanko Črešnik, s katero je izvedla vrsto recitalov v abonmajskih ciklih v Sloveniji in tujini, za arhiv Radia Slovenija pa je posnela vrsto skladb slovenskih in tujih skladateljev, ki so leta 2008 izšle na njuni zgoščenki z naslovom Replike. Iz zbirke skladb za saksofon s klavirjem in z orkestrom bomo poslušali deli francoskih skladateljev: Rapsodijo za saksofon in orkester v različici s klavirjem Clauda Debussyja in Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki jo bo saksofonistka izvedla s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko Ronalda Zollmanna. V oddaji glasbene urednice Tjaše Krajnc bomo slišali tudi del pogovora s saksofonistko Betko Bizjak Kotnik.

Pred kratkim smo v naš studio 13 povabili kitarista Staša Čakša, da arhivno posname nekaj programa. Izbral je Johann Sebastian Bach: Prelude, Fuga and Allegro BWV 998 Giulio Aguado: Introduction et Rondo, Op.2, št. 2 Alojz Srebotnjak: Due movimenti Staš Čakš je igranje kitare začel pri šestih letih pri Anji Pirjevec. Glasbeno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in Mariboru. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je svoje znanje igranja kitare izpopolnjeval pri Vojku Vešligaju. Z osmimi leti se je udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, kjer je prejel zlato priznanje in drugo nagrado. Je prejemnik najvišjih nagrad na različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Srbiji ter na Češkem in Hrvaškem. Je tudi dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja "Enrico Mercatali" v Italiji. Leta 2009 je s kitaro nastopil v oddaji Pod klobukom. Izvedel je tudi nekaj solističnih recitalov in se predstavil kot solist s kvartetom Feguš, s kitarskim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter harmonikarskim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je prejel diplomo dr. Roman Klasinc Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Po končani srednji šoli se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Tomaža Rajteriča, kjer je magistriral z odliko. Med šolanjem na Akademiji je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ''TEMSIG" ter kot solist skupaj s harmonikarjem Rokom Fišerjem in komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedel Dvojni koncert za kitaro in bandoneon Astorja Piazzolle.

Ta teden poslušamo posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem je 21. 2. nastopil trobentač Dominik Rus in ob spremljavi pianistke Nadje Rus izvedel: T. Slakan: Trumpetness H. Tomasi: Koncert za trobento in orkester E. Bozza: Rustiques Dominik Rus je začel igrati trobento z desetimi leti na Glasbeni šoli Vrhnika. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih je šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Mateju Rihterju. Trenutno je študent drugega letnika magistrskega študija trobente na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Tiborja Kerekeša. Na državnem tekmovanju Temsig je leta 2017 prejel srebrno plaketo, tri leta kasneje je na istem tekmovanju prejel zlato plaketo in drugo nagrado ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Na prvem tekmovanju trobilcev Akademije za glasbo v Ljubljani Brass AG Competition je prejel drugo nagrado. Sodeluje z različnimi orkestri po Sloveniji, kot so Orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester RTV Slovenija, Orkester Slovenske policije, Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Simfonični orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani. Je član Trobilnega kvinteta Schaka in Trobilnega ansambla Brass AG. Redno se udeležuje seminarjev pri priznanih slovenskih in tujih profesorjih, kot so Hakan Hardenberger, Reinhold Friedrich, Fruzsina Hara, Thomas Gansch, Laura Vukobratović, Ottaviano Cristofoli, Jeroen Berwaerts, Jure Gradišnik, Aleš Klančar.

Klarinetistu Blažu Šparovcu bomo posvetili današnjo oddajo, četrto iz cikla poletnih oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov. Danes nas čakajo trije posnetki, ki jih je Blaž Šparovec leta 2011 posnel v našem studiu, z njimi pa smo ga prijavili na tekmovanje mladih glasbenikov Concertino Praga. Z njimi je osvojil tretje mesto. Blaž Šparovec se je klarinet začel učiti v glasbeni šoli v Radovljici v razredu Luke Kemperleta, nato pa se je odločil, da študij nadaljuje na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet v razredu Andreja Zupana. Študiral je nato v Berlinu v razredu Francoisa Bende, kjer zdaj deluje kot asistent na Univerzi za umetnost. Poleg tega deluje kot solist in je že nastopal z različnimi priznanimi orkestri kot komorni glasbenik in kot član orkestrov, tuje pa mu ni niti studijsko snemanje.

V okviru poletnega cikla oddaj, v katerih poslušamo stare posnetke danes uveljavljenih glasbenikov, bomo poslušali odlomka z dveh koncertov, na katerih je nastopil kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Prvi je bil leta 2011, drugi pa leto zatem. Glasbenik se je s sedmimi leti sicer začel učiti klavir, kitaro pa je v roke vzel šele leto zatem, in sicer pod vodstvom Eve Hren na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Tam je pozneje tudi maturiral iz kitare in glasbene teorije, nato pa se je vpisal na študij kitare na Akademiji za glasbo v razred svojega očeta Andreja Grafenauerja. Diplomiral je leta 2013, potem je leta 2017 magistriral iz historičnih brenkal v Benetkah pri Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 v Zagrebu pri Istvánu Römerju. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani poučuje izbirni predmet lutnjo in historične inštrumente s strunami.

Ta teden smo pred mikrofon povabili sopranistko Nadio Ternifi, ki je spregovorila o svoji glasbeni poti in o tem, kako se študij dentalne medicine povezuje s študijem petja. Poleg pogovora pa prisluhnite še njeni interpretaciji samospevov in operne arije: Franz Liszt (Victor Hugo): OH! QUAND JE DORS, S. 282 Charles Gounoud (Jules Barbier - Michel Carré): FAUST - ARIJA MARGARETE: IL ETAIT UN ROI DE THULE ... AH! JE RIS Anton Lajovic (Ivo Peruzzi): POLJUB Anton Lajovic (Robert Burns - Oton Župančič): KAJ BI LE GLEDAL NADIA TERNIFI, sopran TANJA ŠTERMAN, klavir Nadia Ternifi je trenutno študentka petja v razredu Pije Brodnik na Akademiji za glasbo v Ljubljani in deluje kot zobozdravnica pripravnica, saj je leta 2019 končala študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti. Leta 2016 je maturirala iz petja na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Edite Garčević-Koželj. Redno nastopa, tako je že nastopila v več ciklih Glasbene mladine ljubljanske, predstavila se je na novoletnih koncertih simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in simfoničnega orkestra KGBL, pogosto pa sodeluje tudi s komornim orkestrom Camerata medica, nazadnje na letošnjem Klicu dobrote. Leta 2015 se je udeležila mednarodnega pevskega festivala Oper-oder-Spree v Beeskowu v Nemčiji. Leta 2013 je na mednarodnem pevskem tekmovanju Lazar Jovanović v Beogradu dosegla zlato nagrado in 3.mesto, leta 2016 in 2019 pa je bila uspešna še na Tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, kjer je v svoji kategoriji dosegla 1.mesto in zlato plaketo ter priznanje za najboljšo izvedbo slovenskega samospeva v kategoriji. Redno se udeležuje pevskih seminarjev pri mednarodno priznanih profesorjih, kot so Giulio Zappa, Rudolf Piernay, Nena Brzaković, Snežana Stamenkovič, Constance Fee, Peter Maus in Breda Zakotnik.

Violinistka Lana Trotovšek je mlajša slovenska vrhunska glasbena poustvarjalka iz Ljubljane. Že od leta 2005 let živi in uspešno dela v Londonu, koncertira v Združenem kraljestvu, po Evropi in širše po svetu. Je zmagovalka mednarodnih tekmovanj in prejemnica številnih nagrad. (Iz violine je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu, na Kraljevem kolidžu za glasbo in na Konservatoriju za glasbo in ples Trinity L'aban v Londonu, kjer je že vrsto let profesorica violine.) V duih s klavirjem in v klavirskem Triu Greenwich ter drugih zasedbah nastopa v uglednih koncertnih dvoranah. Kot solistka koncertira z uveljavljenimi evropskimi orkestri. Februarja letos je prejela nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke zadnjih treh let. Glasbena urednica Tjaša Krajnc se je z violinistko Lano Trotovšek pogovarjala o njenem umetniškem delu in nagrajenih glasbenih dosežkih. Foto: Alenka Slavinec

Barbara Spital je študentka drugega letnika podiplomske stopnje na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu red. prof. dr. Karoline Šantl Zupan. Nižjo glasbeno šolo je končala na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega iz Velenja pri prof. Mojci Ušen Tkalčec, srednješolsko izobraževanje pa nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. dr. Mileni Lipovšek. Nastopala je na številnih domačih in tujih tekmovanjih, kot solistka je že sodelovala s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije ter se večkrat predstavila v glasbenih ciklih različnih koncertnih organizatorjev. Redno sodeluje tudi z orkestri, kot so Simfonični orkester RTV Slovenija, Simfonični orkester Slovenske filharmonije, Simfonični orkester SNG Opera Ljubljana in Simfonični orkester Akademije za glasbo. Kot solistka ali komorna glasbenica se udeležuje različnih projektov in festivalov doma ter v tujini. Poleg tega tudi poučuje, in sicer na Glasbenem centru Zvočna zgodba v Ljubljani. V študijskem letu 2020/2021 je za svoje dosežke in delo prejela Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. V oddaji prisluhnite odlomku Sonate v a-molu Carla Philippa Emmanuela Bacha in Koncerta za flavto in orkester, FS 119 Carla Nielsna, ki ga je izvedla z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Slavenom Kulenovićem.

Oddajo posvečamo saksofonistu Andreju Omejcu, ki se je saksofon začel učiti pri osmih letih pod vodstvom Lovra Ravbarja na Glasbeni šoli Domžale, septembra 2013 pa je njegov profesor postal Dejan Prešiček na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo za glasbo, hkrati pa saksofonist študira še na visoki šoli za glasbo in ples v Kölnu pri Danielu Gauthierju in medicino na medicinski fakulteti v Ljubljani. Poleg tega svoje znanje dopolnjuje še pri številnih profesorjih, kot so Jean Marie Londeix, Jean Denis Michat in Daniel Gauthier, če omenimo le nekatere. V oddaji poslušajte posnetek njegovih natopov iz leta 2016, ko je ob spremljavi Katalin Peter Krivokapič izvedel Jazzovsko sonato Erwina Schulhoffa in skladbo Klonos za saksofon in klavir Pieta Swertsa.

Prisluhnite pogovoru s flavtistko Doroteo Senica, ki prek izmenjave Erazmus zimski semester preživlja v Parizu. Flavto igra že od svojega osmega leta, njena prva profesorica pa je bila Valerija Kamplet, ki je ostala njena profesorica tudi na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor. Junija 2013 je opravila sprejemni izpit na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je sicer študentka Michaela Martina Koflerja. Za njo je že vrsta uspešnih nastopov na tekmovanjih za mlade glasbenike, pa tudi recitalov in koncertov z orkestri. Na kaj iz svoje bogate kariere je še posebej ponosna in kako stopa po svoji glasbeni poti, bo v oddaji povedala kar sama. George Enescu: Cantabile et presto za flavto in klavir Dorotea Senica, flavta Andreja Kosmač, klavir Wolfgang Amadeus Mozart: Koncert za flavto in orkester št. 2 v D-duru, K. 314 Simfonični orkester SNG Maribor Dorotea Senica, flavta Živa Ploj Peršuh, dirigentka

V Prvi vrsti je nastopila Veronika Kumar z zasedbo MaLinE. Veroniko lahko zadnja leta spremljamo v različnih zasedbah, od jazzovskih, do improvizatorskih, kmalu pa jo bomo lahko slišali tudi na festivalu Slovenska popevka. Po končanem šolanju na ljubljanskem glasbenem Konservatoriju se je napotila v Amsterdam, trenutno je v Sloveniji, kjer pripravlja nove projekte. Enega od teh - Letters to the unconscious mind - smo lahko slišali tudi živo v studiu 13. Z Veroniko sta nastopila pianist Nejc Škofic in bobnar Žiga Smrdel.

Danes poslušamo violončelo, in sicer posnetek koncerta cikla Zvoki mladih na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili Ema Grčman in Olena Miso. Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir Gabriel Faure: Po sanjah Franz Schubert: Noč in sanje št. 2, op. 43 Violončelistka Ema Grčman je na svojo glasbeno pot stopila pri šestih letih z učenjem violončela pri Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Milana Vrsajkova ter Karmen Pečar Koritnik, nato pa je leta 2014 uspešno opravila sprejemne izpite za glasbeno akademijo v Zagrebu ter začela študirati pod vodstvom Valterja Dešpalja. Od leta 2016 je študentka Juliana Arpa na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu. Poleg tega se redno udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih, kot so Christoph Richter, Martin Ostertag, Giovanni Gnocchi in drugih. Tako solistično kot tudi v komornih zasedbah je za svoje nastope že prejela različna, tudi najvišja, priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih, recimo na našem TEMSIG-u, pa na tekmovanjih Antonia Janigra in Petarja Konjovića. Nastopa kot solistka, od leta 2016 pa sodeluje tudi v godalnem duu z violinistko Majo Horvat, s katero se je predstavila na festivalih Tartini, Bled, Lent in Soboški dnevi ter v okviru Festivala Ljubljana, Imaga Sloveniae ter festivala Stift na Nizozemskem. Februarja 2017 sta kot solistki z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedli znameniti dvojni koncert Johannesa Brahmsa. Olena Miso je doma iz Lvova v Ukrajini, klavir je začela igrati pri svojih šestih letih, zdaj pa študira v razredu Milane Šemjavske na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu, kjer se je torej spoznala z violončelistko našega rodu. Tudi ona se izpopolnjuje na seminarjih pri različnih priznanih profesorjih in je prejemnica številnih prvih nagrad in priznanj na mednarodnih tekmovanjih. Sodeluje v različnih komornih ansamblih, redno nastopa kot solistka, poleg tega pa deluje tudi kot profesorica, in sicer poučuje klavir na različnih glasbenih šolah ter spremlja koncerte na strokovnih seminarjih.

Ta teden poslušamo koncert Blaža Ogriča, ki se je začel učiti rog na Glasbeni šoli v Idriji pri Neži Gruden. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Primoža Zemljaka, potem pa se je vpisal na Akademijo za glasbo v razred Boštjana Lipovška. Na svoji dozdajšnji glasbeni poti je že nastopal z nekaterimi odličnimi dirigenti, kot so sir Neville Marriner, Philippe Jordan, En Shao in Christoph Eschenbach. Že leta 2013 je nastopil kot solist z orkestrom, in sicer s simfoničnim orkestrom ljubljanskega konservatorija. Izvrstno je nastopil tudi na recitalih Glasbene mladine ljubljanske, poleg tega je bil že kot dijak reden substitut v naših simfoničnih orkestrih, udeležil pa se je tudi več turnej z mednarodnim mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja. Prisluhnite njegovemu koncertu iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je z Majo Klinar izvedel: Hermann Neuling: Bagatela Paul Hindemith: Sonata za altovski rog Joseph Haydn: Koncert za rog št. 1 v D-duru

Danes poslušamo kitaristko Karmen Štendler, ki je pred nekaj leti v našem studiu posnela Sonato op. 47 Alberta Ginastere in Balkanske miniature Dušana Bogdanovića. Kitaro je glasbenica sicer začela igrati že pri osmih letih v Glasbeni šoli Franca Šturma, potem je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet ter na ljubljanski Akademiji za glasbo, nato pa se je odpravila še na šolanje v tujino – po diplomi na Glasbeni univerzi Franza Liszta v Weimarju je prav tam vpisala še podiplomski študij. Do zdaj se je že večkrat uspešno udeležila tekmovanj za mlade glasbenike, veliko nastopa in za enega izmed svojih nastopov je tako pred leti prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega deluje še kot komorna glasbenica, recimo v Weimarskem kitarskem kvartetu, že leta 2016 pa je izšel CD, ki ga je Karmen Štendler posnela kot solistka.

V tokratni oddaji predstavljamo Lana Medena, ki je ob prejemu Škerjančeve nagrade ljubljanskega konservatorija lani prejel vabilo za arhivno snemanje v našem studiu. Za snemanje je izbral Boutryjev Divertimento in delo Insekti Marijana Mlakarja, ki ju je posnel s pianistko Iren Seleljo. Poleg teh del boste v oddaji lahko slišali tudi pogovor z glasbenikom, v katerem bo sam predstavil svojo glasbeno pot in povedal kaj več o skladbah, ki jih je posnel. Lan Meden je svojo glasbeno pot začel na glasbeni šoli Frana Gerbiča v Cerknici, kjer ga je poučeval Jernej Šmalc, po šestih letih pa je svoje glasbeno izobraževanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredih Leva Pupisa in Jana Gričarja. Svoje glasbeno znanje poleg tega izpopolnjuje še na številnih seminarjih tako po Sloveniji kot tudi v tujini pri priznanih profesorjih, kot so Arno Bornkamp, Claude Delangle, Vincent David, Lars Mlekusch, kvartet saksofonov SIGNUM in drugi. Poleg tega je bil uspešen tudi na tekmovanjih za mlade glasbenike, recimo na TEMSIGU, na mednarodnem tekmovanju Woodwind & Brass v Varaždinu ter na tekmovanju European Saxophone Forum na Poljskem, rad pa tudi nastopa. Kot solist, kot solist z orkestrom, kot komorni glasbenik ali pa član orkestra. Kot boste lahko slišali, mu ni tuje niti nastopanje oziroma arhivno snemanje v studiu.

Spoštovani poslušalke in poslušalci, danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Edison Denisov: Sonata za solo klarinet Alban Berg: Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5 Niels Gade: Fantazijske skladbe op. 43 Claude Debussy: Rapsodija za klarinet in klavir. Urška Zupan je na svojo glasbeno pot stopila pri devetih letih pod vodstvom Jožeta Kregarja na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter potem na Konservatoriju za glasbo in balet nadaljevala šolanje v razredu Dušana Sodje. Leta 2016 se je vpisala na dodiplomski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razred Wenzla Fuchsa, solo klarinetista priznanega Orkestra Berlinske filharmonije. Uspešno se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je na državnem tekmovanju Temsig kar trikrat prejela zlato plaketo, dve tretji nagradi in leta 2019 prvo. Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, leta 2016 je bila sprejeta na ugledno mojstrsko delavnico v Apeldoornu na Nizozemskem. Je članica Pihalne filharmonije Salzburg, s katero je v letih 2018 in 2019 nastopila na več koncertih, med drugimi tudi na priznanem novoletnem koncertu pod taktirko Hansjörga Angererja. Redno sodeluje s številnimi simfoničnimi in komornimi orkestri, leta 2018 pa je bila mentorica slovenskega glasbenega projekta Orkesterkamp. Aleksej Grotz se je rodil v Moskvi, svoje glasbeno izobraževanje pa je začel na Moskovskem državnem konservatoriju. Potem je študiral na Inštitutu za historično izvajalsko prakso in sodobno interpretacijo, in sicer klavir, historične instrumente ter kompozicijo, leta 2012 pa je začel študirati v razredu profesorja Jacquesa Rouvierja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno sodeluje na mednarodno priznanih festivalih, kot sta Piano Festival Ruhr in Festival sodobne glasbe v Bakuju. Udeležuje se najrazličnejših mojstrskih tečajev, med drugim v centru Arnolda Schönberga na Dunaju, kjer je dosegel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za klavir Rubinstein 2010. Njegov repertoar vključuje dela priznanih skladateljev 17. in 18. stoletja in tudi sodobno glasbo, omenimo še to, da je v preteklosti sodeloval tudi z ruskim pianistom Aleksejem Lubimovom.

Na nočni klepet smo povabili Petro Dobnikar, akademsko pianistko in profesorico klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Obožuje ljudi, zvok, naravo in čudež življenja. Govorili bomo o zanimivi knjigi, ki se bere z obeh strani – na eni je poučna pravljica za otroke, Izgubljena lučka, druga stran pa je namenjena odraslim, in sicer je Priročnik za ustvarjanje polja ljubezni z recepti. Na nočni klepet jo je povabil Robert Zajšek.

Današnjo oddajo posvečamo pianistki Sari Köveš, ki je svojo glasbeno pot začela z osmimi leti na Glasbeni šoli Lendava pod mentorstvom Eme Šertel in Hajnalke Magyar, nato pa jo je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu. Hitro je začela nastopati in tako kot solistka nastopila z godalnim kvartetom in orkestrom konservatorija v Kazinski dvorani SNG Maribor, izvedla pa je tudi samostojni recital v Viteški dvorani Pokrajinskega muzeja Maribor v okviru projekta Variacije - Hommage a Franz Liszt. Leta 2017 je z odliko maturirala in prejela diplomo dr. Romana Klasinca, ki jo podeljuje mariborski konservatorij svojim najbolj uspešnim dijakom. Poleg tega je še prejemnica številnih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, kot nagrajenka TEMSIG-a je sodelovala tudi pri projektu Zlati pianisti in snemala v studiu Pianoroom. Udeležila se je še več seminarjev in mojstrskih tečajev, ki so jih vodili priznani profesorji, trenutno pa študira na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Aleksandra Serdarja. V njeni interpretaciji lahko poslušate Kreisleriano op. 16 Roberta Schumanna.

Tokrat bomo poslušali posnetek koncerta na katerem je februarja kot del cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske v Rdeči dvorani Magistrata nastopilla violinistka Ana Sešek. Ob klavirski spremljavi Tee Andrijić je takrat izvedla dve sonati: Robert Schumann: Sonata za violino št. 1 v a-molu, op.105 (poslušali bomo samo prvi stavek) Wolfgang Amadeus Mozart: Sonata za violino št. 24 v F-duru, K. 376 Ana Sešek se je violino začela učiti s petimi leti pod vodstvom Armina Seška pri katerem je tudi nadaljevala šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Po opravljeni glasbeni maturi je nadaljevala šolanje na Pre-college programu na Mozarteumu v Salzburgu v razredu Wonji Kim Ozim, letos pa je tudi na Mozarteumu začela obiskovati dodiplomski študij v razredu Klare Flieder. Do zdaj je za svoje igranje že prejela številne nagrade na različnih tekmovanjih, recimo na TEMSIGU, tekmovanju Leona Pfeiferja, Ars Nova v Trstu, na Stringfestu v Sremski Mitrovici, na tekmovanju Primoža Ramovša in na Kocijanovem tekmovanju na Češkem; na nekaterih je za svoje nastope osvojila celo vseh 100 točk. Njeno udejstvovanje je nagradil tudi ljubljanski konservatorij, in sicer s Škerjančevo nagrado, poleg tega pa je za zgoščenko konservatorija posnela koncertno rapsodijo Tzigane Maurica Ravela. Nastopa torej za komisije, pa tudi za občinstvo, tako je za njo že lepo število koncertov, danes torej poslušamo enega od zadnjih, tega, ki ga je izvedla pod okriljem Glasbene mladine ljubljanske.

V oddaji bo danes zvenela violina, in sicer bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem je konec novembra lani nastopil violinist Oskar Longyka. V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je takrat nastopil v Rdeči dvorani Magistrata, za svoj nastop pa je izbral ravno slabe pol ure trajajočo violinsko sonato op. 94a Sergeja Prokofjeva. Oskar Longyka se je začel učiti violino s šestimi leti v Glasbenem centru Edgar Willems pod vodstvom Marjane Gregorič, nato pa je študij nadaljeval v razredu Roka Zgonca in leta 2016 pod njegovim vodstvom tudi maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Od takrat študira na Akademiji za glasbo in uprizarjajočo umetnost v Gradcu pod vodstvom Vesne Stankovič Moffat.

Rog bo danes zvenel v oddaji Mladi virtuozi, saj jo bomo posvetili hornistki Kristini Klančar. Njena glasbena pot se je začela pri sedmih letih z igranjem violine v razredu Jere Rot v Glasbeni šoli Trebnje, pri osmih letih pa je prijela še rog. Prvo leto jo je poučevala Katja Pupis, preostalih sedem let pa Franc Lipovšek. Zdaj svoje glasbeno izobraževanje nadaljuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Primoža Zemljaka, poleg tega pa se redno tudi izpopolnjuje pri drugih profesorjih kot so Szabolcs Zempleni, Boštjan Lipovšek, Radovan Vlatkovič, Andrej Žust in drugi. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta, na katerem je nastopila novembra lani kot del cikla Zvoki mladih v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Najprej bo zaigrala Koncert za rog v c-molu, op.8 priznanega hornista svojega časa Franza Straussa, ki se ga danes sicer bolj spomnimo kot očeta Richarda Straussa, potem pa boste lahko prisluhnili še Sonati za rog in klavir češkega skladatelja, hornista, zborovodje, dirigenta, pedagoga in zbiratelja ljudskih pesmi Jaroslava Kofroňa. S klavirjem Kristino Klančar spremlja Katalin Peter Krivokapić.

Prva vrsta se je vrnila iz karantene. V studiu 26 sta nastopila Matija Krečič in Tomaž Hostnik. Kako sodelujeta, se sprašujete? Takole pravita: Duo Krečič-Hostnik igra Matijevo glasbo, duet Hostnik pa Krečič izvaja Tomažev opus. Matija Krečič je zaključil študij violine (prof. Helfried Fister) in kompozicije (prof. Alfred Stingl) na Deželnem Konservatoriju v Celovcu. Kot violinist in skladatelj sodeluje z vidnimi slovenskimi solisti in zasedbami. Leta 2014 je izšla njegova prva samostojna avtorska plošča “Architexture” z glasbo za godalne inštrumente. Pred nekaj dnevi pa je izšla njegova druga z naslovom Cut / Rez. Zelo dejaven in izvrsten je kot avtor priredb, piše tudi glasbo za kratke filme in gledališke predstave. Tomaž Hostnik je pianist, pesnik in šansonjer; piše za film in gledališče, pa tudi za otroke. Njegovo avtorsko delo vključuje celoten opus zasedb Vudlenderji in Drajnarjuva vampa. Končal je magistrski študij klavirja na univerzi Antona Brucknerja v Linzu. Redno koncertira na domačih in tujih odrih; sodeluje z številnimi glasbenimi skupinami in umetniki, med katerimi je tudi Matija Krečič. Vznemirljiva, prvovrstna dvojica!

Tokrat bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla GM-oder Glasbene mladine Slovenije, ki je potekal februarja letos. V Slovenski filharmoniji so takrat nastopili člani tria Les petit couchons: klarinetist Miha Grmek Seražin, violinistka Urška Gutnik in pianistka Ana Kosmač. Zasedba je z delovanjem začela septembra 2018 v okviru pouka komorne igre na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Zorana Bičanina in Stevena Loya. Na prvio pogled se ta setav zdi nekoliko nenavaden, pa vendar so zanj pisali že skladatelji v obdobju klasicizma, ko je nastal Mozartov znameniti Kegljavski trio, ali pa romantike. Še več del pa je za to zasedbo nastalo po prvi svetovni vojni, ko so nastala tudi tri od štirih del, ki jih bomo slišali danes. Darius Milhaud: Suita za violino, klarinet in klavir, op.157b Igor Stravinski: Zgodba o vojaku Samo Vidic: Slutnja Bela Bartok: Kontrasti

V oddaji bo tokrat zvenela flavta, in sicer jo bomo posvetili flavtistki Annemarie Glavič, ki je novembra lani nastopila kot del cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana. Študentka Karoline Šantl Zupan na ljubljanski Akademiji za glasbo, je na svojo glasbeno pot stopila pod vodstvom Andreje Humar na glasbeni šoli v Domžalah, njena profesorica pa je bila tudi Liza Hawlina Prešiček na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet. Do zdaj se je že uspešno udeležila več tekmovanj za mlade glasbenike, recimo Davorina Jenka in TEMSIG, kjer je osvojila zlati plaketi, sodelovala pa je tudi že v več komornih zasedbah in orkestrih, med drugimi je sodelovala tudi z orkestrom ljubljanske operne hiše.

Domen Koren se je saksofon začel učiti pri osmih letih pri prof. Betki Bizjak Kotnik na Glasbeni šoli Moste Polje, šolanje pa nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Leva Pupisa. Po uspešno opravljenih sprejemnih preizkusih v Münchnu in Ljubljani je za študij izbral Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer končuje magistrski študij pri red. prof. Matjažu Drevenšku. Med študijem se je izpopolnjeval tudi na akademiji Sibelius v Helsinkih pod mentorstvom prof. Joonatana Rautiole in na Konservatoriju za glasbo v Kastilji - Manči v Španiji v razredu prof. Antonia Felipeja Belijarja. Je večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini, dejaven je kot član več komornih zasedb, poleg komornega muziciranja pa pogosto igra tudi v naših poklicnih orkestrih. Leta 2018 je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. V njegovi interpretaciji bomo slišali Sonato za violino v A-duru Cesarja Francka v priredbi za saksofon.

V nedeljo, 8. marca, bo na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani Slovenska glasbena olimpijada. V soboto, 14. marca 2020, bo v Šentjerneju potekalo škofijsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov novomeške škofije.

Oddajo tokrat posvečamo hornistu Blažu Ogriču, ki se je igranja na rog začel učiti na Glasbeni šoli v Idriji, potem pa šolanje nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana in na Akademiji za glasbo. V preteklosti se je pogosto udeleževal tekmovanj za mlade glasbenike, od koder se je vračal z lepimi uspehi, pogosto pa tudi nastopa – kot član komornih zasedb, solist ali pa kot solist z orkestri. Že kot dijak je bil reden substitut v naših simfoničnih orkestrih, zdaj pa je prvi hornist Orkestra Slovenske filharmonije. Hornist je eden izmed letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer jo je prejel za izvedbo Straussovega Koncerta za rog in orkester št. 1, ki ga bomo slišali ob koncu oddaje. Kot uvod v pogovor z glasbenikom pa bo zazvenel prvi stavek – Allegro iz Koncerta za rog in orkester št. 1 v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.

Tokrat bomo oddajo posvetili Klavirskemu triu Aurum, ki deluje že od leta 2016, decembra pa je nastopil v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Trio sestavljajo violinistka Rebeka Kotar, violončelistka Neža Verstovšek in pianistka Meta Kokošinek, ki so skupno muziciranje začele na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Martina Sikurja, zdaj pa so študentke drugega letnika ljubljanske Akademije za glasbo, njihov mentor je Miha Haas. Za svoj nastop so izbrale Klavirski trio v g-molu, op. 15 Bedricha Smetane, ki ga bomo slišali na koncu oddaje, ter skladbo sodobnega slovenskega skladatelja Tilna Slakana z naslovom Trio affettuoso.

Zadnjo oddajo leta 2019 smo posvetili 100-letniku, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Praznični čas in to častitljivo obletnico je z nami praznoval godalni kvartet Konservatorija v sestavi: violinistki Vesna Gostič in Flora Hawlina, violistka Isabella Černigoj ter violončelist Vid Ožbolt. Hkrati pa je kvartet z nastopom napovedal tudi prihajajočo 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, ki jo bo praznovala vsa Evropa.

Giovanni Bottesini: Elegija št. 1 v D-duru za kontrabas in klavir Lucijan Marija Škerjanc, prir. Zoran Marković: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Giovanni Bottesini: Fantazija na temo iz Bellinijeve opere Mesečnica Grega Rus je začel igrati kontrabas pri petnajstih letih na nižji glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer ga je poučeval prof. Blaž Zupan. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorjih Iztoku Hrastniku in Janezu Avšiču. Julija letos je končal študij kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri red. prof. Zoranu Markoviću. Dodatno se je izpopolnjeval pri profesorjih, kot so: Sławomir Grenda, Martin Heinze, Dorin Marc, Wies de Boeve. Med študijem se je udeležil več državnih (TEMSIG 2012, 2015) in mednarodnih (Svirel, Niš) tekmovanj ter vsakokrat dobil prvo nagrado. Je prejemnik Škerjančeve in študentske Prešernove nagrade. Med študijem je kot solist nastopil z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Igra v duu s sestro, pianistko Nadjo Rus. Skupaj sta nastopala na koncertih Festivala Ljubljana, Festivala Lent, v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Grega je član kvinteta kontrabasov Bass chorus in kvarteta kontrabasov Scaramelli bass quartet, s katerima nastopa doma in v tujini. Udeležil se je treh turnej z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, ki je eden najbolj eminentnih mladinskih orkestrov, imel pa je čast igrati pod vodstvom znanih dirigentov klasične glasbe (Danielom Hardingom, Philippejem Jordanom, Christophom Eschenbachom, Davidom Afkhamom, Lorenzom Viottijem) v najprestižnejših dvoranah v Evropi. Z mladinskim orkestrom EUYO je nastopal na svetovni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parizu, kjer so izvedli Ravelov Bolero pod vodstvom Vasilija Petrenka. Septembra lani je uspešno opravil avdicijo za namestnika vodje kontrabasov v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije.

Enaindvajsetletna violinistka Hana Feguš izhaja iz glasbene družine ? umetnost je tako njena stalna spremljevalka že od malih nog. Svojo glasbeno pot pa je začela s šestimi leti na Ptuju, kjer se je učila igranja na violino in klavir ter plesala balet. Po izobraževanju na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, se je vpisala na ljubljansko akademijo za glasbo, kjer bo kmalu zaključila 3. letnik študija v razredu rednega profesorja Vasilija Meljnikova. Je prejemnica najvišjih nagrad in priznanj na državnih in mednarodnih tekmovanjih (Tekmovanje Leona Pfeiferja, Mednarodni festival godalcev v Sremski Mitrovici, Mednarodno spletno tekmovanje). Na 47. državnem tekmovaju TEMSIG je osvojila zlato priznanje in drugo nagrado. Je tudi dobitnica diplome dr. Roman Klasinc, ki jo Konservatorij Maribor podeljuje svojim najuspešnejšim dijakom. Trikrat je nastopila kot solistka z Orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor, v katerem je prevzela tudi vlogo koncertne mojstrice, predstavila pa se je še kot skladateljica in dirigentka simfoničnega orkestra. Po uspešno opravljeni avdiciji bo maja zaigrala kot solistka z Orkestrom Slovenske filharmonije. Udeležila se je več mojstrskih tečajev pri priznanih violinskih pedagogih. Zaradi številnih uspehov (ne le z glasbenega, ampak tudi s področja matematike, fizike, italijanščine in angleščine) je že več let prejemnica Zoisove štipendije. V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Tutti Akademije za glasbo na katerem je z Orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Mihom Rogino izvedla Koncert za violino in orkester št. 2, v d-molu, op.22 Henryka Wienniawskega.

Pianist Stefan Pajanović se je rodil leta 1996 v glasbeni družini. Klavir je začel igrati pri petih letih. Obiskoval je Glasbeno šolo Ljubljana Moste-Polje v razredu prof. Lilijane Žerajić. Pri devetih letih je kot solist igral z godalnim orkestrom glasbene šole. Je prejemnik nagrad na številnih mednarodnih in domačih tekmovanjih (Ars nova v Trstu, Euritmia v Povolettu, TEMSIG). Pogosto je tekmoval tudi v disciplini komorna glasba ? klavirski trio in tudi takrat prejemal prestižne nagrade. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Lidije Malahotky Haas. Njegov glasbeni razvoj potrjujejo nagrade na tekmovanjih v Povolettu 2014 (prva nagrada in drugo mesto), na tekmovanju Memorial Jurica Murai v Varaždinu 2015 (druga nagrada), na TEMSIGU 2013 (srebrna plaketa) ter na mednarodnem tekmovanju Akordeon Art plus 2018 (druga nagrada). Kot izredno nadarjen komorni glasbenik je Stefan nastopal v duih z mladim kontrabasistom Todorom Markovićem v organizaciji Festivala Ljubljana in s čelistom Urbanom Marinkom v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske. Pogosto igra z bratom violinistom na samostojnih recitalih v tujini (Toskana, Beograd), dvakrat je nastopil na koncertih Glasbene mladine ljubljanske. Od leta 2015 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Jasminke Stančul. Trenutno je študent prvega letnika podiplomskega študija in v okviru izmenjave Erasmus na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu v razredu prof. Markusa Bellheima. Klavirsko znanje je izpopolnjeval na seminarjih in poletnih glasbenih šolah pri priznanih pianistih in pedagogih, kot so: Jasminka Stančul, Ruben Dalibaltayan, Aleksandar Serdar, Konstantin Bogino, Laura Pietrocini in Claudio Martinez Mehner.

Mihael Mitev se je po končanem Konservatoriju za glasbo in balet vpisal na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je z odliko diplomiral pri svojem očetu, profesorju Zoranu Mitevu. V okviru študentske izmenjave ERASMUS+ je študiral tudi na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju pri profesorju Richardu Gallerju. Študij fagota nadaljuje v Švici, na Zürcher Hochschule der Künste pri profesorju Giorgiu Mandolesiju. Kot orkestrski glasbenik se udejstvuje predvsem kot substitut v orkestrih, kot so: Orchestre de Paris, Musikkollegium Winterthur, Slovenska filharmonija, Simfonični orkester RTV Slovenija idr. Od 2015 dalje je član mladinskih orkestrov: Mladinskega orkestra Evropske unije (EUYO), Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja (GMJO) in Orkestra Festivala Zermatt. Z njimi je nastopil na najrazličnejših festivalih in v koncertnih dvoranah po Evropi in po svetu z dirigenti, kot so: Matthias Pintscher, Daniel Harding, Gianandrea Noseda, Bernhard Haitink, Johnatan Nott idr. Leta 2016 je bil v okviru EUYO izbran v program akademije orkestra Chamber Orchestra of Europe. Maja 2017 je kot solist izvedel delo Heitorja Villa Lobosa Ciranda das sete notas z orkestrom Mladi ljubljanski solisti v okviru koncertne sezone Akademije za glasbo v Ljubljani.

Nejc Pirnat je v šolskem letu 2014/2015 končal šolanje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, smer klasična kitara, pri prof. Ž. Ignjatoviču. Nato je uspešno opravil sprejemne izpite na priznani Akademiji za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. V svoj razred ga je sprejel svetovno priznani kitarist prof. A. Pierri. Veliko koncertira, se udeležuje seminarjev in tekmovanj. V duetu z Jonom Van Muldersom je na državnem tekmovanju Temsig 2014 osvojil tretje mesto, na tekmovanju Dnevi kitare Krško pa prvo nagrado in zlato priznanje. V isti zasedbi sta na mednarodnem tekmovanju v Moskvi osvojila absolutno prvo mesto in častni naziv lavreat. Kot solist se je udeležil tekmovanj tako doma kot v tujini. Na državnem tekmovanju Temsig je v letih 2015 in 2018 osvojil prvo mesto in zlato priznanje ter na tekmovanju Antolio Salieri v italijanskem Legnagu prvo mesto. Udeleževal se je tudi dodatnih izobraževanj in seminarjev, kot so Teden kitare v Postojni, Forum Gitarre Wien ipd., na katerih so predavali najboljši profesorji kitare.

Claude Debussy: Sonata za violončelo in klavir Felix Mendelssohn: Pesem brez besed za violončelo in klavir, op. 109 Robert Schumann: Adagio in allegro, op.70 Ema Grčmanje glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem violončela pri prof. Vladimirju Kovačiču. Izobraževanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu prof. Milana Vrsajkova ter prof. Karmen Pečar Koritnik. V letu 2014 je uspešno opravila sprejemne izpite na Akademiji za glasbo Univerze v Zagrebu ter začela študij v razredu prof. Valterja Dešpalja. Od leta 2016 nadaljuje študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razredu prof. Juliana Arpa. Redno se udeležuje mojstrskih tečajev za violončelo pri znanih profesorjih Christophu Richterju, Martinu Ostertagu, Marku Ylönenu, Giovanniju Gnocchiju, Claudiu Bohorquezu in drugih. Tako solistično kot tudi v komornih zasedbah je prejela različna, tudi najvišja, priznanja na domačih in mednarodnih tekmovanjih: TEMSIG (2014, 2017, 2018); GCEW glasbena teorija (2011); Antonio Janigro (2012), Petar Konjović (2013), HDGPP Zagreb (2015). Od leta 2016 igra v godalnem duetu z violinistko Majo Horvat, s katero se je predstavila na festivalih Tartini, Festival Bled, Festival Lent, Soboški dnevi, Festival Ljubljana, Imago Sloveniae ter Stift festival na Nizozemskem. Februarja 2017 sta kot solistki z Orkestrom Slovenske filharmonije izvedli znameniti dvojni koncert Johannesa Brahmsa. Ema je članica nemškega komornega orestra Deutsche Kammerakademie Neuss am Rhein in je štipendistka Mestne občine Ljubljana.

V oddaji bomo poslušali posnetek koncerta iz cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske na katerem je nastopila violinistka Maja Horvat ob klavirski spremljavi Craiga Whita. Črt Sojar Voglar: Sonata za violino in klavir Claude Debussy, prir. Craig White: Trije preludiji Karol Szymanowski: Nokturno in Tarantela, op. 28 Maja Horvatje glasbeno pot začela s sedmimi leti v Glasbeni šoli Jesenice pri učitelju Bojanu Rističu, nadaljevala pa pri prof. Blanki Piotrovski. V tem času je sodelovala na številnih koncertih in prireditvah doma in v tujini. Maturirala je na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Volodji Balžalorskem. Od oktobra 2015 nadaljuje študij na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu (Royal College of Music London) pri prof. Danielu Rowlandu in prof. Leonidu Kerblu. Udeležila se je številnih državnih in mednarodnih tekmovanj in osvojila tudi najvišje nagrade. Njen zadnji uspeh je tretje mesto in posebna nagrada na Mednarodnem glasbenem tekmovanju Karol Szymanowski. Udeležuje se mojstrskih tečajev, kjer sodeluje s priznanimi violinskimi pedagogi, kot so: Saewon Suh, Vasilij Meljnikov, Ivry Gitlis, Anton Martynov, Alina Ibragimova, Igor Ozim, Wonji Kim Ozim, Tatjana Balašova. Kot solistka je nastopila z Orkestrom Slovenske filharmonije in s Komornim orkestrom Slovenske filharmonije, s Komornim orkestrom Mendelssohn, Narodnim simfoničnim orkestrom poljskega radia, Simfoničnim orkestrom KGBL itd. Sodelovala je tudi na različnih festivalih v Sloveniji: na Festivalu Ljubljana, Festivalu Lent v Mariboru, Festivalu Soboški dnevi v Murski Soboti, Festivalu Tartini v Piranu, ter v tujini: Upingham Int. Music Festival Peterborough, Padova, Stift Internacional Music Festival, ChamberJam Dűsseldorf, Trecastagni International Music Festival. Na njeni študijski poti jo podpira Rotary klub Bled in Ustanova Gallus. Je prejemnica štipendije The Big Give Award na Royal College of Music ter prejemnica finančnih sredstev v projektu Mladi upi (Za

Oddajo tokrat posvečamo violončelistu Nejcu Rupniku, ki je decembra nastopil kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, in sicer ob klavirski spremljavi svojega starejšega brata Anžeta Rupnika. V njuni interpretaciji boste lahko slišali Peter Iljič Čajkovski: Pezzo capriccioso, op. 62 Astor Piazzolla: Le grand tango (Veliki tango) Astor Piazzolla: Ave Maria Nejc Rupnik (2000) je začel igrati violončelo na Glasbeni šoli Vrhnika in Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik pri prof. Almiri Hamidullin in prof. Damirju Hamidullinu. Sedaj je dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Nejc je prejemnik prvih nagrad državnih tekmovanj (TEMSIG 2012, 2015 in 2018) in mednarodnih tekmovanj (Stringfest, Srbija 2012, 2013) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano, Italija 2018), v katerem deluje s sestro in bratom. Solistično se je predstavil v ciklu Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Februarja 2017 je kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom KGBL v Slovenski filharmoniji ter nato še na gostovanju v Dresdnu. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri profesorjih Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar Koritnik, Igorju Mitroviću in Reinhardtu Latzku, Giovanniju Gnocchiju in Mariu Brunellu. Nejc je član ansambla violončel Cello attacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015. Igra na violončelo goslarske mojstrice Katharine Abbühl (l. 2011) iz Cremone. Anže Rupnik (1998) se je pričel učiti klavir na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Sijavušu Gadžijevu. Sedaj je študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Anže je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj (Trst, Gorica, Novi Sad, TEMSIG 2013, 2016) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano 2018, Italija), v katerem deluje s sestro in bratom. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih Sijavušu Gadžijevu, Tatjani Ognjanovič, Edvardu Popitu, Denisu Masliuku, Selmi Chicco, Konstantinu Boginu in Aleksandru Mndojantsu. Letos se je solistično predstavil s koncertom Franza Liszta s Simfoničnim orkestrom Cantabile v Logatcu in Ljubljani. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015.

Hana Bitenc (1997) se je začela učiti klavir v glasbeni šoli Zavoda sv. Stanislava pri prof. Vlasti Doležal Rus, šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri prof. Lidiji Malahotky Haas. Zdaj je študentka klavirja v 3. letniku dodiplomskega študija pri prof. Hinku Haasu. V času šolanja se je udeležila številnih državnih tekmovanj (zlata plaketa s triom ? 2014, srebrna plaketa in posebna nagrada žirije za najbolje izvedeno skladbo slovenskega skladatelja ? 2010, srebrna plaketa ? 2016) in mednarodnih tekmovanj (prva nagrada v Povolettu ? 2015, prvo mesto na tekmovanju Ivan Rijavec ? 2013, prva nagrada na tekmovanju Tartini ? 2013, druga nagrada na tekmovanju Zlatko Grgošević v Zagrebu ? 2014, tretje mesto na tekmovanju Mladi virtuozi ? 2016). Na mednarodnem tekmovanju Radlje ob Dravi 2018 je v klavirskem duu z Laro Oprešnik dosegla absolutno prvo nagrado. Kot solistka se je pri enajstih letih predstavila s Haydnovim Koncertom za klavir in orkester v D-duru. Udeležuje se seminarjev pri priznanih pianistih, kot so: Ruben Dalibaltayan, Arbo Valdma in drugi. Večkrat nastopa kot solistka in v različnih zasedbah.

Tudi tokrat v oddaji predstavljamo eno izmed prejemnic Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, violinistko Ajdo Porenta. Svojo glasbeno pot je začela pri osmih letih na GŠ Kočevje pri Andreju Hutererju, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri Maticu Anžeju. Leta 2015 je z odliko diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, zdaj pa zaključuje magistrski študij v razredu Vasilija Meljnikova. Poleg tega svoje znanje redno izpopolnjuje, tako se je že udeležila mnogih mojstrskih tečajev pri priznanih violinistih in pedagogih kot so: Priya Mitchell, Igor Ozim, Marina Yashvilli, Helfried Fiester, Ivry Gitlis Je dobitnica nagrad in priznanj na mednarodni in državni ravni, redno nastopa samostojno, kot članica različnih orkestrov in priložnostnih komornih skupin. Leta 2008 je kot solistka nastopila z orkestrom Camerata Medica v Ljubljani. Med leti 2013 -2014 je sodelovala z mladinskim orkestrom Neue Philharmonie München. Kot substitutka pa je večkrat sodelovala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in orkestrom Slovenske Filharmonije. Od leta 2015-2017 je bila članica klavirskega tria Empathie, lani pa je sodelovala v komornem orkestru na ?International Pharos Chamber Music Festival? na Cipru ter v Madridu v sklopu mednarodne organizacije DakApp. Septembra je igrala v orkestru Alma Mahler Kammerorchester na ?Eggenfelden klassisch? festivalu v Nemčiji. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z glasbenico ter njeni interpretaciji Koncerta za violino št. 1 Karola Szymanowskega za katero je prejela nagrado.

Oddajo tokrat posvečamo kitaristki Karmen Štendler, ki je kitaro začela igrati že pri osmih letih v Glasbeni šoli Franca Šturma, potem je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet ter na ljubljanski Akademiji za glasbo, nato pa se je odpravila še na šolanje v tujino -po diplomi na Glasbeni univerzi Franza Liszta v Weimarju zdaj tam obiskuje še podiplomski študij. Do zdaj se je že večkrat uspešno udeležila tekmovanj za mlade glasbenike, veliko nastopa in za enega od svojih nastopov je tako pred leti prejela Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Poleg tega deluje še kot komorna glasbenica, recimo v Weimarskem kitarskem kvartetu, ki v letošnjem letu predstavlja svoj prvenec, že leta 2016 pa je izšel CD, ki ga je Karmen Štendler posnela kot solistka. Poslušali bomo posnetka skladb, ki jih je lani posnela za Radio Slovenija, in sicer Sonato op. 47 Alberta Ginastere in Balkanske miniature Dušana Bogdanovića.

V oddaji prisluhnite delom skladatelja mlajše generacije Tilna Lebarja, ki je iz saksofona maturiral na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, dodiplomski študij pa je končal na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. S kompozicijo se je začel ukvarjati kot samouk pri 14-ih letih, od leta 2016 pa se redno izobražuje pri profesorju Urošu Rojku. Je član Studia za sodobno glasbo, pa tudi ustanovitelj Ansambla Stére, ki se posveča sodobni umetniški glasbi. Njegova skladba Trop za trio saksofonov je leta doživela krstno izvedbo na festivalu ISCM Svetovni glasbeni dnevi v Sloveniji, leto pozneje pa je sodeloval z Eksperimentalnim studiem jugozahodnonemškega radia iz Freiburga in premierno izvedel svojo skladbo Bit za trio saksofonov in živo elektroniko. Skladba ”Cathexis II” za klarinet, violončelo in električni šeststrunski monokord, ki jo je posvetil ansamblu Asamisimasa iz Osla, je bila premierno izvedena na festivalu sodobne umetniške glasbe Leicht über Linzv Avstriji, leta 2016 pa sta nastali tudi deli Móno … za harfo in kontrabas ter ”Besetzung/Cathexis”za klarinet in akustični šeststrunski monokord. Tokrat boste lahko prisluhnili delom: Cathexis II Ekyo Kihikire Trop Mono … Samogovor prekletega