Podcasts about venezueli

Simona je kovček kokaina postavil pred obličje hudiča in ga obsodil na pekel zloglasnega Venzuelskega zapora Los Teques. Tam se je naučil preživeti v krdelu gangsterjev. Ko je klical mamo, je jokal navznoter. Vedel je, da je morda ne bo videl nikoli več.Srep pogled plenilca, ki mu je pomagal preživeti, je pustil v Venezueli, sicer bi za vselej izgubil človečnost, še danes pa joka s srcem in brez solz. Pravi, da je mama svetinja.V opomin sebi ima za levim ušesom tetoviranega šepetajočega hudiča, za katerega pravi, da ga ne sliši več.Je edini gost, ki še nikoli ni imel avtomobila, a je v brlog pripeljal zgodbo o tovoru, čigar breme bi težko potegnil tudi najzmogljivejši šlepar..ZAPISKI:Preberi Simonovo knjigo: Gringo Loco - https://simondoma.si/Atmosferci podcast nalagamo s pomočjoGigaKul omrežja A1! - https://www.a1.si/Pravi vozniki so vedno 0,0 - https://www.lasko.eu/.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Ana María Arévalo Gosen je venezuelska fotografinja, ki živi v Madridu. Med drugim je dokumentirala življenje v ženskih zaporih Latinske Amerike in fenomen najstniškega starševstva v Venezueli. Sodeluje tudi s Pulitzerjevim centrom, New York Timesom in National Geographicom. Leta 2016, leto dni po poroki, je soprog Filip zbolel za rakom na modih. Njegovo pot do ozdravitve in njuno življenje je fotodokumentirala. Takrat je zares spoznala, kako delati. Ljudi mora fotografirati z enako ljubeznijo in spoštovanjem, kakor je tudi svojega soproga, pojasnjuje.Zapiski: Osebna spletna stran Ana María Arévalo Gosen na Instagramu Women behind the lens: capturing the ‘eternal days’ of female inmates in Venezuela These Nuns Were Excommunicated but Won’t Leave Their Convents Foto: Antonio Davila

Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.

Pet podatkov o Venezueli, iščemo napačnega!

Srečanja ob obletnici smrti BS Cvetane PriolOlimpijske igre: Po stotih letih znova medversko srečanje, znamenje bratstva18. septembra bo v Ljubljani vseslovensko sinodalno srečanjeŠkofje v Venezueli upajo, da bo volja ljudstva na volitvah uresničena

Papež izrazil zaskrbljenost zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in v Venezueli.Tradicionalno romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah.Univerzitetna župnija Maribor na humanitarni odpravi v Indiji.

Čeprav je izraelski vojaški kabinet zasedal pozno v noč, dogovora o odzivu na raketni napad na Golansko višavje, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, vsi so bili otroci - še ni. Izrael vztraja, da bo Hezbolah kaznoval, prisilil v premirje, a hkrati, da bo skušal preprečiti vsesplošno vojno. K temu poziva tudi mednarodna skupnost. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Na predsedniških volitvah v Venezueli - v nasprotju z napovedmi - zmagal Nicolas Maduro. - Tik pred uveljavitvijo novih pravil o čakalnih vrstah v zdravstvu številne nejasnosti - Odbojkarji v Parizu nadigrali Kanadčane, kanuist Benjamin Savšek popoldne brani olimpijsko zlato.

Zdravo. Dobrodošli v epizodi, kjer se preselimo v Caracas, glavno mesto Venezuele, kjer se pogovarjamo o temah kot so modre pijače (blue curaçao) in modra hrana (predvsem sladoledi), preden obelodanimo, da pri snemanju tega podkasta ni trpela nobena žival. Z Audijem S8 4.2 se odpeljemo v kraje, kjer domoljublje koprni in se, preden se zapodimo v drugi del tretjega poglavja šeste knjige, vprašamo: "Kam gre ta svet?". Odgovor najbrž že veste, če pa ne, pa ga lahko slišite v epizodi. Če ste v kampu, ne pozabite na zvočnik.

Za slovenskimi rokometaši uspešen dan v ParizuAmeriški predsednik napovedal načrte za reformo vrhovnega sodiščaVolitve v Venezueli so nekakšno presenečenjeVreme: Jutri bo jasno

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Interventni zakon za pomoč in sanacijo po poplavah bo državni zbor na izredni seji obravnaval predvidoma v četrtek. Predlog zakona vsebuje tudi ukrepe za pomoč kmetijstvu. Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča so zadovoljni s predvidenimi ukrepi, ob tem pa pričakujejo, da sredstva za pomoč kmetom ne bodo obdavčena. Kmetom je od včeraj na voljo tudi posebna aplikacija za informativni popis škode v kmetijstvu. Drugi poudarki oddaje: - V znamenju posledic poplav tudi sejem Agra v Gornji Radgoni. - Obisk turistov na hrvaški obali v poletni sezoni pod pričakovanji. - Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu na Okinavi najprej proti Venezueli.

V prvi letošnji oddaji Karitas smo gostili sodelavca Slovenske karitas Magdaleno Strmšek Buh in Danila Jesenika Jelenca. Predstavila sta nam projekt Repatica, ki obstaja dobri dve leti in pomaga osebam slovenskega rodu v Venezueli, da zapustijo tamkajšnje slabe življenjske razmere in pridejo v Slovenijo, kjer si življenje uredijo, se zaposlijo in se tako postavijo na svoje noge z lastnim delom.

V prvi letošnji oddaji Karitas smo gostili sodelavca Slovenske karitas Magdaleno Strmšek Buh in Danila Jesenika Jelenca. Predstavila sta nam projekt Repatica, ki obstaja dobri dve leti in pomaga osebam slovenskega rodu v Venezueli, da zapustijo tamkajšnje slabe življenjske razmere in pridejo v Slovenijo, kjer si življenje uredijo, se zaposlijo in se tako postavijo na svoje noge z lastnim delom.

V prvi oddaji 4. sezone Reflektorja je bila naša gostja uršulinka in misijonarka v Venezueli s. Andreja Godnič. Z voditeljico Tino Martinec Selan sta se lotili nekoliko bolj »ženskih« tem, kot je odnos do lepote ter kriza srednjih let, razkrila pa je tudi svoj pogled na digitalno dobo, v kateri živimo in še mnogo več. Vabljeni k ogledu pronicljive in duhovno bogate oddaje. Iščete kaj posebnega? 0:00 – uvod 0:51 – zakaj so redovnice tako skrivnostne in nekaj posebnega? 5:37 – kako je s. Andreja doživljala krizo srednjih let 13:06 – pokorščina, uboštvo, čistost – v čem je »point«? 25:28 – odnos redovnic do lepote in urejenosti 33:33 – Cerkev, duhovnost, človek v digitalni dobi 40:35 – kako danes Bog kliče ženske v redovništvo? 46:20 – v duhovnem življenju je vedno tudi križ Pogovor je vodila Tina Martinec Selan Kamera, zvok in fotografija: Siniša Kanižaj Koordinatorka področja: Tina Martinec Selan Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Prisluhnite nadaljevanju pogovora z misijonarko s. Andrejo Godnič. Prihaja z iskreno zahvalo vsem, ki pomagate ubogim v Venezueli.

Prisluhnite zanimivemu pogovoru z misijonarko o stanju v Venezueli.

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Le še 2 zmagi slovensko reprezentanco ločita od zgodovinske uvrstitve na olimpijske igre, že sedaj pa smo pokazali, da bi si zaslužili mesto med 12 ekipami, ki bodo nastopile v Tokiu. Po 118 točkam Angoli, je slovenska reprezentanca Poljakom nasula 112 točk in hitro razrešila vse dvome o končnem zmagovalcu. Toda, kar je še bolj pomembno, uvodni tekmi sta pokazali, da slovenska reprezentanca ni samo Luka Dončić, temveč premoremo kvalitetne igralce, ki so se odlično ujeli z glavnim zvezdnikom. To je po tekmi potrdil tudi trener Poljakov Mike Taylor: “V postavi imajo veliko odličnih igralcev. Moramo spoštovati celo ekipo. Luka je briljanten, vendar ima Slovenija tudi odlično ekipo.” O vsem tem in polfinalu proti Venezueli pa več v podkastu. Vabljeni k poslušanju.

Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo. Spoznala sta se prek igranja spletnih iger, najprej sta imela razmerje na daljavo, potem jo je obiskal v Venezueli in ugotovila sta, da je to to. Takrat je delala na zasebni zdravstveni kliniki in mesečno zaslužila 6 dolarjev, kar ne bi bilo dovolj niti za študijske knjige. Tudi na prigovarjanje staršev je odšla v popolnoma neznan svet. Slovenijo. Tukaj si zdaj ustvarja življenje, ob tem pa poskuša pomagati še družini v Venezueli.

Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Vlada je odloke za zajezitev epidemije sprejela na novo, a vse ostaja po starem. Dozdajšnji ukrepi namreč ostajajo enaki, a jih je objavila v uradnem listu ter tako sledila delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča. Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela še odločitev o slovensko-ameriškem memorandumu o civilnem jedrskem sodelovanju. Nekaj drugih poudarkov oddaje: 30-ta obletnica dogodkov, ki so omogočili plebiscit o samostojnosti. Razumevanje delodajalcev za stiske zaposlenih je naložba. Projekt Obleka naredi človeka za pravično in okolju prijazno modo. Parlamentarne volitve v Romuniji in Venezueli.

Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej. Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge. Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.

Epizoda 3: Kažu naši stariji da je u Jugi bilo bolje i to vole ponavljati kao papige. Onda je bila proizvodnja, izvozilo se, svi su radili i svi su dobili stanove. Je li to stvarno tako ili je život u Jugoslaviji bio sličniji današnjem životu u socijalističkoj Venezueli?

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Se res vračamo v obdobje hladne vojne? Bo vsako krizno žarišče postalo prizorišče merjenja moči velesil? Smo priča nastajanju novih vojaško- političnih blokov? Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je tudi za Slovenijo pomembno, kaj misli o, na primer, Venezueli. Kaj pomenijo ostri toni izrečeni na varnostni konferenci v Muenchnu? Pregled tedna je pripravil Marjan Vešligaj.

Politična kriza v Venezueli na Slovenijo, kljub temu da smo del Evropske unije, nima tako neposrednega vpliva kot na svetovne velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska. Iz debate o omenjenem zunanjepolitičnem vprašanju – ta so z izjemo odnosov s Hrvaško redko povod za resne pretrese v slovenskem državnem vrhu – lahko razberemo, da gre prej kot za vprašanje geostrateških oz. gospodarskih interesov Slovenije glede Venezuele - za ideološki boj.

Vsak dan z letalom potuje 11 milijonov ljudi, to je toliko, kot ima prebivalcev Grčija. Pomislimo, koliko vrst bolezni bi nosili in delili po svetu, če bi potovali neodgovorno. Lani je na letalu iz Dubaja v New York zavladala panika, kašljajo in bruhalo je kar sto ljudi. Po pristanku so jih zadržali v karanteni in pregledali na letalu, na srečo jih je zares zbolelo le 11. In to ne za kakšno eksotično boleznijo, ampak za gripo. Naš sogovornik je v kovčku z rajske plaže v Venezueli v Slovenijo prinesel mušice puri-puri. Ko je doma odprl kovček, so mušice zletele iz kovčka. Kaj bi se zgodilo, če bi bile okužene? Bolezni pa ne prinašamo samo domov, ampak jih tudi odnašamo v druge kraje. Že britanski raziskovalec James Cook je s svojo posadko leta 1778 na Havaje prinesel gripo, tuberkulozo, sifilis … In z njimi smrt za številne avtohtone prebivalce.Raziskujemo izzive, ki jih za naše zdravje prinašata sodoben način življenja in mobilnost. Kaj za razvoj starih in novih bolezni pomenijo hitre podnebne spremembe, kako lahko z genetskimi manipulacijami (na primer malaričnega komarja) uničimo nalezljive bolezni in kakšne so lahko posledice za naš ekosistem. Že če recimo iz Indonezije prinesete odmrle korale ali na domačem vrtu posadite semena manga iz Tajske, lahko ob slabem scenariju to pomeni, da ste domov prinesli tudi virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, ki se lahko v našem okolju tudi razmnoži. Bo čez 30 let gensko spreminjanje organizmov nekaj popolnoma vsakdanjega? Ali morda bolezni sploh ne bomo več zdravili, ampak jih bomo iztrebili, še preden bi lahko preskočile na človeka? Kako bo z epidemijami? Kaj bo prinesel morebitni razmah vesoljskega turizma? Sogovorniki: -Dr. Tadeja Kotar, Sekcija za tropsko in potovalno medicino UKC Ljubljana -Dr. Tadej Malovrh, imunolog in strokovnjak za biovarnost z Veterinarske fakultete -Mojca Dolinar, klimatologinja na ARSO -Dr. Andrew Hammond, mikrobiolog na Imperial College London Serijo Ordinacija Dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.

Evropski parlament je nagrado Saharov za svobodo misli letos podelil venezuelski demokratični opoziciji. Glavnega opozicijskega politika Leopolda Lópeza ni bilo na slovesnosti v Strasbourgu, saj je že štiri leta v zaporu. Srečali smo se z njegovim očetom in soimenjakom, ki živi v izgnanstvu v Španiji. “Sodni proces proti meni se je začel, ker sem delal na časopisu, ki je objavil novico o vpletenosti državnih uradnikov v preprodajo drog in pranje denarja v ZDA.” Prepričan je, da bi ga zaprli, če bi se vrnil v Venezuelo. Leopoldo López starejši je nekdanji urednik osrednjega časnika v Venezueli El Nacional. Z družino v Caracasu je v rednih stikih, čeprav se zaveda, da jim zelo verjetno prisluškujejo. Kritično govori o razmerah v Venezueli, ne verjame, da lahko vladavino Nicolasa Madura reši venezuelska različica bitcoina, kriptovaluta Petra. Še vedno upa, da se ne bo zgodila državljanska vojna, in zanika neposredne povezave venezuelske opozicije z ZDA in Donaldom Trumpom, čeprav se je z ameriškim predsednikom osebno srečala njegova snaha. Glava družine López, katere korenine segajo vse do vodje osamosvojitve južnoameriških kolonij od španske oblasti, Simona Bolivarja, vidi v Venezueli svetlo prihodnost, “ker je zaradi nafte še vedno ena izmed najbogatejših držav na svetu”.

Adrijana Mandl iz Krškega je antropologinja in svetovna popotnica, zadnja leta se potepa predvsem po Latinski Ameriki, že nekaj časa živi v Venezueli.