Podcasts about venezueli

Ameriški predsednik Donald Trump je v rekordno dolgem letnem govoru o stanju v državi izpostavil gospodarske dosežke. Preletel je gospodarsko politiko, carine, politiko priseljevanja ter zunanjepolitične dosežke, pri tem je izpostavil operacijo v Venezueli ter znova zagrozil Iranu. Svoje prvo leto drugega mandata je označil za zlato dobo Amerike. Javnomnenjske raziskave sicer kažejo, da 60 odstotkov državljanov Trumpove politike ne podpira. V oddaji tudi o tem: - Na poti čez Sredozemlje zaradi močnih neurij letos umrlo ali ostalo pogrešanih od 600 do tisoč migrantov - Električno omrežje se je dolgo zanemarjalo, za nadgradnjo bi potrebovali približno štiri milijarde evrov - Na individualne naložbene račune bi se lahko letos preselilo do milijarde evrov iz bančnih vlog

Dr. Danilo Türk, tretji predsednik Republike Slovenije, je eden najbolj izkušenih slovenskih diplomatov. Bil je prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN. Na prelomu tisočletja je na povabilo takratnega generalnega sekretarja Kofija Anana postal njegov pomočnik za politične zadeve. S strokovnjakom za mednarodno pravo smo se pogovarjali o številnih kriznih žariščih po svetu, v Venezueli, Grenlandiji, Ukrajini, Palestini, o upadanju veljave Evropske unije, pa tudi o domači politiki, iskanju novih obrazov ter o ustavnih pristojnostih predsednika države in odnosih z državnim zborom in vlado. Poglavja: 00:00:47 Za razliko od kakega drugega bivšega predsednika ne objavljate veliko zgodb na socialnih omrežjih. Vam ta svet ni všeč? 00:05:05 Svet pretresajo konflikti, pri tem pa so številni zelo kritični do trenutne vloge ZN. Kako jo ocenjujete vi? 00:09:42 Kako gledate na zadnje dogodke v Venezueli? Je to še en poraz mednarodnega prava? 00:20:23 Kako gledate na to in druga dejanja ameriškega predsednika, ki zase pravi, da ne potrebuje mednarodnega prava in da ga lahko ustavi le njegova morala. Bo Grenlandija ostala Grenlandija ali bo spremenila lastništvo in se bo preimenovala? 00:23:46 Se je Evropa v 'boju za Grenlandijo' nekako spet povezala? 00:29:06 Je tudi v Evropi težava v njenem vodstvu? 00:37:30 Je vlaganje v oboroževanje prava smer? 00:40:43 Palestinci so lani dočakali nov obsežen val priznanj v Združenih narodih. Iz Gaze pa še naprej poročajo o smrtonosnih napadih. Na kateri točki tega konflikta smo, vidite možnost dokončne rešitve, bosta na koncu tam vendarle dve državi? 00:51:24 Bo nekoč zaradi vojnih grozodejstev v Gazi prišlo do novih nürnberških procesov? 00:53:40 Kako ocenjujete domačo politiko? Kaj po vašem pomeni razdeljenost volilnega telesa in nenehno iskanje novih obrazov v politiki?

V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve je bil gost škofov za Slovence v Gorici duhovnik Karlo Bolčina. Zanimalo nas je, kako je doživel prvi izredni konzistorij, ki ga je sklical papež Leon XIV. in kako bi komentiral njegov prvi govor članom diplomatskega zbora. Sicer pa ste v oddaji lahko slišali tudi, kaj je sveti oče povedal na nedeljo Jezusovega krsta, kako je nagovoril več tisoč mladih iz rimske škofije in kakšno je stanje v Venezueli.

Mozaični portret papeža Leona v baziliki sv. Pavla izven obzidja.Še vedno dobrodošla pomoč revnim v Venezueli.V projekt Povezani prek telefona vabijo nove prostovoljce.V Domu sv. Jožefa predavanje o sv. Emi Krški.

Dve leti od začetka zdravniške stavke, ki ji še ni videti konca, sindikat Fides bo budno spremljal volilno kampanjoNovinar Glücks: Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije bodo premierju gotovo škodile, vprašanje je, v kolikšni meriDolgotrajne oskrbe na domu še ni, brez odločb tudi mnogi oskrbovanci domov starejšihSrečanje škofov z veleposlanikom Butom: želja po izboljšanju odnosov med Cerkvijo in državoDanski zunanji minister po pogovorih o Grenlandiji v Beli hiši: Strinjamo se, da se ne strinjamo.Vreme: Jutri bo zmerno do pretežno oblačnoSlovenska karitas zbira pomoč za Slovence v Venezueli.Cerkev v Hrastovljah odslej kulturni spomenik državnega pomena.ŠPORT: Tamara Zidanšek prvič po letu 2018 ostala brez nastopa v glavnem delu Odprtega prvenstva Avstralije.

Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.

Geopolitična tveganja so postala stalnica. Ameriško posredovanje v Venezueli in zajetje predsednika Nicolás Maduro, odkrito spogledovanje Washingtona z Grenlandijo ter stopnjevanje napetosti od Ukrajine do Tajvana kažejo, da svet vstopa v obdobje trajnejše strateške nestabilnosti. Obrambni proračuni rastejo, zavezništva se preoblikujejo, kapitalski trgi pa, vsaj na prvi pogled, ostajajo presenetljivo mirni. Ali je vlak obrambnih delnic že odpeljal ali pa gre šele za začetek daljšega cikla? Nekatere obrambne delnice so več kot podvojile vrednost. Kakšna so pričakovanja glede nadaljnje rasti? Pred mikrofonom: Rok Brezigar, NLB Skladi Kaj boste slišali v epizodi: - zakaj so obrambne delnice prešle iz “šoka” v strukturno rast in kaj to pomeni za donose, - razlike med evropsko, ameriško in azijsko obrambno industrijo – ter zakaj je Evropa trenutno v ospredju, - konkretne primere podjetij (od Rheinmetalla do azijskih proizvajalcev), ki niso več le “vroče zgodbe”, temveč del dolgoročne prerazporeditve kapitala, - kako tematske naložbe umestiti v portfelj in zakaj več kot 10 odstotkov izpostavljenosti ni nujno smotrna poteza, kateri podporni sektorji (kibernetska varnost, materiali, energetika) lahko posredno profitirajo, - ter kaj se zgodi z obrambnimi delnicami v scenariju miru in obnove, ne le eskalacije. ____________________________ NOVO: Mami, oči, ali smo mi bogati? Od žepnine do investiranja. Vodnik za starše, ki želijo razumeti upravljanje denarja in to znanje samozavestno prenesti na otroke. Tiskana knjiga https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati/ E-knjiga + bootcamp https://money-how.si/knjiga/mami-oci-ali-smo-mi-bogati-2/ ____________________________ Money-How Premium: https://money-how.si/narocnine/ vključuje: - Modri AI - Finančni asistent, ki pomaga pri raznih finančnih dilemah https://money-how.si/modri-ai/ - Taxistent - Davčni asistent, ki pomaga pri oddaji davčne napovedi https://money-how.si/taxistent/ - poglobljene članke ____________________________ Bootcamp v živo: Investiranje – kako sploh začeti Že dolgo razmišljaš o vlaganju in ne veš, kje in kako začeti? Nimaš energije, da bi raziskoval vse podrobnosti. Skrbijo te davki? Presekaj in se nam pridruži v živo, kjer bomo skupaj naredili prvi korak v svet investiranja! Termini: Ljubljana - 22. januar 2026 med 17.00 in 20.30 Maribor 5. februar 2026 med 17:00 in 20:30 Info: www.money-how.si/dogodki ______________________ Finančna delavnica je lahko čudovito darilo. Več preveri https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje v delnice: Kaj moram vedeti, ko se odločam za investiranje v delnice Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja ______________________ (delavnica) Investiranje za začetnike. Praktično o osnovah investiranja. Prijava: https://money-how.si/izobrazevanja _________________________________ DISCORD skupnost: V finančnih zagatah nismo sami, pridružite se nam na Discord Money-How / discord _____________________________ Več o Money-How na https://money-how.si/

V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.

Ob razpisu volitev za 22. marec je predsednica republike Nataša Pirc Musar pozvala k spoštljivi komunikaciji in udeležbi na volitvah. Prva volilna opravila bodo stekla v ponedeljek, ko bo mogoče oddajati podpise podpore kandidatnim listam. Sicer pa je razpis volitev zasenčil prestop nekdanjega vodje poslanske skupine Levica Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. V Levici sporočajo, da je izdal stranko. V oddaji tudi: - V Združenih narodih menijo, da je ameriška operacija v Venezueli spodkopala temeljna načela mednarodnega prava. - Voditelji držav podpornic Ukrajine v Parizu znova o nadaljnjih korakih za končanje vojne in varnostnih zagotovilih Kijevu. - Pravoslavni verniki bodo po badnjem dnevu pričakali božič s polnočnimi liturgijami.

Sneg, ki je pobelil večji del države, že ves dan povzroča težave predvsem v prometu. Na avtocestah in hitrih cestah je več kot 120 plužnih vozil, kar predstavlja približno 60 odstotkov zmogljivosti Družbe za avtoceste. Kot je še dejal njen predstavnik Miha Kapelj, razmere dodatno otežuje burja predvsem med Postojno in Senožečami. Tovorna vozila izločajo na primorski avtocesti in štajerski avtocesti. Ob tem je pozval voznike, naj se ne odpravijo na pot, če ni res nujno, predvsem pa naj tega ne počnejo z letno opremo. V oddaji tudi o tem: - Razpis parlamentarnih volitev zasenčil prestop Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. - Po posegu v Venezueli se Združene države vse bolj ozirajo proti Grenlandiji. - Kako poteka graditev odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov?

Obhajamo praznik Gospodovega razglašenja, oziroma Sv. Treh kraljev. Papež ob sklepu svetega leta: z Bogom se vse spreminja. Nasilni ne morejo nadzorovati njegovih poti.Pirc Musarjeva ob razpisu državnozborskih volitev pozvala h kulturi dialoga, spoštovanju drugačnosti in uresničljivim programom.Dosedanji vodja poslancev Levice Vatovec, prestopil v SD.Večino države zajel sneg, ki prinaša težave v prometu. Na zahodu države močna burja.ŠPORT: Domen Prevc na zadnjo postajo novoletne skakalne turneje v Bischofshofnu z misijo osvojiti zlatega orlaVREME: Padavine bodo postopno slabele in ponehale, le na vzhodu bo še rahlo snežilo. Jutri bo sprva oblačno, ponekod bo še naletaval sneg, s temperaturni od -4 do 4 °C.Pokojninska reforma z novim letom prinaša več sprememb, med drugim tudi višje invalidske, družinske in vdovske pokojnine.Nicolás Maduro in njegova soproga sta se na sodišču v New Yorku izrekla za nedolžna.Kdo bo vodil Venezuelo? V centralni obveščevalni agenciji ZDA ugotavljajo, da so za to najprimernejši zvesti privrženci dozdajšnjega režima.Cerkev, ki je bila v zadnjih dvajsetih letih v Venezueli sistematično zatirana, previdna pri napovedih; škofje ostajajo blizu svojemu ljudstvu.

Hrvatska je podržala izjavu Europske unije o Venezueli, hrvatski građani u toj državi su na sigurnom. Doček nove godine obilježile su brojne ozljede pirotehnikom, a stradavali su maloljetnici i djeca. Trgovački lanci krše Vladino ograničenje cijena, u prošloj godini skuplje su prodavali osnovne živežne namirnice.

Venezuelskega predsednika Nicolasa Madura so danes prepeljali na sodišče v New Yorku, kjer ga čaka sojenje zaradi obtožb narkoterorizma, usmerjenega proti Združenim državam. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem priznal pravi razlog svojega vojaškega posredovanja v Venezueli in ugrabitve predsednika. Na vprašanje, kaj pričakuje od začasne predsednice Delcy Rodriguez, je odgovoril, da mora ameriškim podjetjem omogočiti popoln dostop do nafte in drugih virov. Ob tem pa je sprožil dodatno zaskrbljenost tudi med drugimi latinskoameriškimi državami z grožnjo, da je treba nekaj storiti tudi v zvezi s Kolumbijo in Mehiko. V oddaji tudi: - Prenovljen model financiranja bolnišnične obravnave naj bi zagotavljal pravičnejše plačevanje in večjo učinkovitost delovanja bolnišnic. - V Slovenski vojski zadovoljni s popolnjevanjem svojih vrst. - Na slovenskih smučiščih ta teden znova pomoč hrvaških policistov pri zagotavljanju varnosti.

Kako ameriško intervencijo v Venezueli ocenjujejo na Bližnjem vzhodu. Trump je nedavno posvaril tudi Iran. Kako obsežni so protesti v Iranu in kaj z njmi zares lahko dosežejo protestniki? Ali novo leto prinaša nove vojne? Kako se izvaja premirje v Gazi, ali je Trump pozabil na drugo fazo? Zakaj se je Izrael odločil za priznanje Somalilanda?

Prevca prevladujeta v svetovnem pokalu v smučarskih skokih. Po Domnu, ki je vodilni že nekaj časa in je danes zmagal v kvalifikacijah pred jutrišnjo zadnjo tekmo novoletne turneje, je rumeno majico z današnjo zmago v Beljaku oblekla tudi sestra Nika. Drugi poudarki oddaje: - V New Yorku branje obtožnice Maduru in levitov Združenim državam zaradi akcije v Venezueli. - Po praznikih nadaljevanje iskanja vodilnih za pomembne ustanove v državi. - Začetek obnove mariborskega terarija, ki mu grozi zaprtje.

Združene države so pod določenimi pogoji pripravljene sodelovati z zdajšnjimi voditelji Venezuele, je sporočil ameriški zunanji minister Marco Rubio. Ob tem je zavrnil navedbe, da je bila včerajšnja ameriška akcija, v kateri so zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, invazija. Kot je še dejal, so v vojni s skupinami za tihotapljenje mamil, ne z Venezuelo. Ameriški predsednik Donald Trump je sicer naznanil, da bodo Združene države upravljale Venezuelo do političnega prenosa oblasti, a je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno vodenje države pooblastilo podpredsednico Delcy Rodriguez, ki jo je že podprla tudi vojska.

Napad na Venezuelo po ocenah nekdanjega veleposlanika Cerarja opozorilo ZDA drugim. Papež Leon XIV. izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Venezueli.Kam bo sveti oče letos potoval?Vsemu, kar se je v minulem letu dogajalo v zdravstvu, bi se lahko izognili, je ocenil infektolog Federico Potočnik.Šport: Rast prekinila slalomski niz Shiffrin, Slovenke brez presežka.Vreme: Popoldne se bo od severa jasnilo. Jutri bo oblačno z rahlim sneženjem.Ljubljanski zdravniki izpostavljajo velik pritisk na nujno medicinsko pomoč.Kosovelovo leto: Alojz Rebula je pesnika s Krasa označil za vizionarja, ki je ostal realist.Že konec meseca prvo veliko tekmovanje v Sloveniji letos: Evropsko prvenstvo v dvoranskem nogometu.

Ameriška vojska je davi napadla Venezuelo in ugrabila predsednika Nicolasa Madura. V Združenih državah ga čaka sodba, očitajo pa mu dejanja, povezana z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino je dejal, da svobodna, neodvisna in suverena Venezuela z vso močjo zavrača prisotnost tujih sil. V luči napada je pozval mednarodno skupnost, naj obsodi dejanja ameriške administracije, saj da je več kot očitno kršila določbe Združenih narodov in mednarodnega prava. Ostali poudarki oddaje: - V Švici po požaru identificirali večino poškodovanih in štiri smrtne žrtve. - Plačna vrzel med spoloma po novi zakonodaji ne bi smela presegati petih odstotkov. - Obračunska moč pri oskrbi z elektriko odslej določena glede na profil odjemalca.

Po vsem svetu odmeva posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Ameriška vojska je davi napadla ciljev Venezueli in zajela predsednika Nicolasa Madura. Napovedali so, da mu bodo sodili v ZDA zaradi dejanj, povezanih z drogami in terorizmom. Pentagon novih napadov ne načrtuje, sporočajo iz ZDA, mednarodna skupnost pa v odzivih poudarja bolj ali manj to, da spremlja dogajanje. O ozadju in posledicah smo se pogovarjali s predstojnico katedre za obramboslovje na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani dr. Jeleno Juvan.

Na vrhuncu decembrskega vrveža številni že težko čakajo jutrišnji praznik, zaznamovan z mirom in druženjem v krogu najbližjih. Kristjani bodo na sveti večer blagoslovili dom in se udeležili polnočnic, na katerih bodo pričakali božič. Že sinoči pa smo z državno proslavo počastili dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo praznovali v petek. Premier Golob se je v govoru med drugim vprašal, kdo smo Slovenci kot narod. Državljane je pozval k povezovanju in vzpostavljanju skupnosti. Drugi poudarki oddaje: - V varnostnem svetu OZN opozorila, da ameriški pritisk dodatno poslabšuje razmere v Venezueli. - Uporabniki e-oskrbe morajo vlogo za podaljšanje pravice v prihodnjem letu oddati do konca meseca. - Italijanska vlada bo slovenski manjšini v prihodnjih dveh letih namenila več denarja.

Živahno diplomatsko dogajanje, povezano z reševanjem ukrajinskega konflikta, še ni prineslo otipljivih rezultatov. Evropska unija je želela za financiranje Ukrajine uporabiti ruska sredstva, na koncu so voditelji našli drugačno rešitev. Ameriški predsednik Trump je prepričan, da je konec ukrajinske vojne blizu, hkrati grozi z vojaško intervencijo v Venezueli. V Bruslju pa so se na protestnem shodu zbrali kmetje iz vse Evrope, zaskrbljeni nad svojo prihodnostjo. Tudi o tem v Labirintih sveta.

Po še enem od preobratov v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa bodo objavili vse dosjeje o Jeffreyju Epsteinu. Ali bo javnost res dobila vpogled v obsežno dokumentacijo o nekdanjem vplivnem finančniku, ki je spolno zlorabljal mladoletnice, in njegovih prijateljih oziroma znancih na položajih moči, bo odvisno tudi od manevrov, ki so še preostali nezainteresiranim za razkritja. Z ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem tudi o iskanju oziroma ustvarjanju teroristov v Venezueli. Uradno se Združene države Amerike borijo proti narkokartelom, a ljudje blizu Trumpa imajo za državo po padcu Nicolasa Madura že ideje, kakšna naj bi bila prihodnost. Odnosi s Savdsko Arabijo pa bi bili ta hip težko boljši. V Beli hiši so gostili prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.

V turistični oddaji smo se tokrat odpravili v Jarenino, kraj v občini Pesnica, ki se med drugim ponaša z muzejem Alfija Nipiča, tam pa je zelo živ tudi spomin na snemanje kultnega slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak. Iz Jarenine smo se še zadnjič odpravili čez lužo, čaka nas sklepni del radijskega potovanja po Venezueli.

V turistični oddaji smo se ustavili v občini Duplek – kraju, ki se ponaša s pestro zgodovino, hitrim razvojem in ugodno lego, prepletom gričevnatega vinorodnega območja in ravninskih delov ob reki Dravi, kar omogoča tudi razvoj turizma. V potopisnem delu pa smo spoznavali še svojevrstne turistične možnosti v Venezueli, ki je cilj naših radijskih potovanj že nekaj tednov.

V turističnih oddajah to jesen predstavljamo turistična društva in njihove aktivnosti. Tokrat smo se ustavili v kraju Polenšak v občini Dornava, kjer lokalno turistično društvo vsako poletje organizira tradicionalni Praznik žetve, z razstavo kruha in pogač. Daleč naokrog pa so znani po okusnih gibanicah. Čaka nas tudi nadaljevanje radijskega potepanja po Venezueli.

Nov vladni predlog glede božičnice delodajalci pozdravljajo, čeprav jih še vedno moti obveznost izplačila. Kot je še dejal predsednik ekonomsko-socialnega sveta Mitja Gorenšček, ki prihaja iz vrst gospodarstvenikov, pričakujejo dodatno zbližanje stališč, pa tudi, da bodo do končnega sprejetja zakona besedilo še neoliko omilili in ga v določenih točkah morda celo izenačili s svojimi stališči. Medtem sindikate moti predlog, da bi lahko nekatera podjetja letos izplačala le 160 evrov namesto predvidenih 639. Drudi poudarki: - Palestinski premier Mustafa z načrtom za obnovo Gaze. - Trump razburja z razmišljanjem o ameriški kopenski operaciji v Venezueli. - Ob svetovnem dnevu hrane pozivi k nakupu slovenske in s tem podpori kmetov.

Simbol boja za pravičnost, svobodo in demokracijo. Tako na Zahodu odmeva razglasitev letošnje Nobelove nagrajenke za mir. To je vodja opozicije v Venezueli Maria Corina Machado. 58-letnica, ki se zaradi pritiskov skriva, trdi, da je to priznanje celotnemu gibanju za spremembe v Venezueli. Druge teme: - V Beli hiši trdijo, da bi moral Nobelov odbor nagraditi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, tudi zaradi prekinitve ognja v Gazi. Izraelske sile v enklavi se taktično umikajo. Boj s Hamasom ni končan, trdi izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki vztraja pri demilitarizaciji Gaze. - Predlog božičnice je vnesel razdor med socialne partnerje. Predstavniki delodajalcev so protestno zapustili današnjo sejo.Vodja obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je dejal, da niso pristali na to, da bi se pogajali o brezkompromisnem predlogu vlade. Minister Luka Mesec zavrača, da bi bila vlada rigidna v svojih stališčih. - Damjan Petrič od danes vodi policijo s polnimi pooblastili. Želi povečati ugled policije v javnosti, tudi z doslednimi ukrepi za večjo varnost ob uporabi prisilnih sredstev, se pravi da osebam ob uporabi prisilnih sredstev čimprej nudijo ustrezno zdravniško pomoč.

Po prekinitvi ognja se Palestinci vračajo na sever Gaze, Netanjahu se je zahvalil Trumpu.Delodajalci ob nestrinjanju o obvezni božičnici protestno zapustili sejo Ekonomsko-socialnega sveta.V Državni zbor vložena zahteva za referendum, Primc in Miklavčičeva se kampanje veselita.Ob začetku zasedanja Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani o enotnosti zavezništva.Mednarodna skupnost pozdravila dodelitev Nobelove nagrade za mir vodji opozicije v Venezueli.Vreme: Večinoma sončno, zjutraj in dopoldne bo po kotlinah in nižinah megla.

Letošnja Nobelova nagrajenka za mir je, kot omenjeno, venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado. Norveški Nobelov odbor jo je označil za pogumno, predano zagovornico miru, največjo v Latinski Ameriki, ki si ob vse več avtokratskih režimih neutrudno prizadeva za demokracijo. Vodi stranko Vente Venezuela ter je soustanoviteljica civilne organizacije Súmate za nadzor volitev in krepitev državljanskih pravic za venezuelsko ljudstvo. V oddai tudi o tem: - V Gazi je začelo veljati premirje, a izraelska vojska bo ostala v enklavi do razorožitve Hamasa, napoveduje Netanjahu - Slovenija podpira uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini; ob tem opozarja na pravni vidik - Na mednarodni dan brezdomnih je slišati tudi opozorila o skritem brezdomstvu

Zdravo. Tokrat dokažemo, da tudi če imaš v žepu kopijo Štoparskega vodnika, še ne pomeni, da razumeš svet. Ker kot pravi Ford: “Štoparski vodnik je stoodstotno točen. Resničnost pa žal ni tako zanesljiva.” Kar seveda ne pomeni, da nismo šli po diapazonu absurda do nemškega prijatelja, ki skriva stvari, do procesirane hrane! Vmes ne pozabimo niti na Korošice, omenimo humanoidne bivše predsednike, torbice z mamili bivših predsednikovih svetovalcev, pozdravimo tudi vse poslušalke in poslušalce v kempih na Hrvaškem. Straško reprezent. V 11. poglavju se Thor pripravlja na bitko, zgodi se pa tudi marsikaj drugega. Ne pozabite, če že moraš zaupati nečemu, zaupaj humorju, ker realnost te bo tako ali tako enkrat zaj*****. In še: če imate še kakšno zaroto, mikroplastično modrost ali teorijo o 5G svinčnikih, skočite na Discord in jo delite z nami.

Simona je kovček kokaina postavil pred obličje hudiča in ga obsodil na pekel zloglasnega Venzuelskega zapora Los Teques. Tam se je naučil preživeti v krdelu gangsterjev. Ko je klical mamo, je jokal navznoter. Vedel je, da je morda ne bo videl nikoli več.Srep pogled plenilca, ki mu je pomagal preživeti, je pustil v Venezueli, sicer bi za vselej izgubil človečnost, še danes pa joka s srcem in brez solz. Pravi, da je mama svetinja.V opomin sebi ima za levim ušesom tetoviranega šepetajočega hudiča, za katerega pravi, da ga ne sliši več.Je edini gost, ki še nikoli ni imel avtomobila, a je v brlog pripeljal zgodbo o tovoru, čigar breme bi težko potegnil tudi najzmogljivejši šlepar..ZAPISKI:Preberi Simonovo knjigo: Gringo Loco - https://simondoma.si/Atmosferci podcast nalagamo s pomočjoGigaKul omrežja A1! - https://www.a1.si/Pravi vozniki so vedno 0,0 - https://www.lasko.eu/.IGRALNE KARTE "KONJE NA MIZO Mk2" - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci/product/karte-konje-na-mizo-mk2⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠PODPRI ATMOSFERCE - ⁠⁠⁠https://app.vibeit.co/en/atmosferci⁠⁠⁠PODPRI KOMOTAR MINUTO - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠http://shop.komotarminuta.com/en⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠JURE GREGORČIČ INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/jure_gregorcic/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠CIRIL KOMOTAR INSTAGRAM - ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/komotar_minuta/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠SEBASTJAN PLEVNJAK INSTAGRAM - ⁠⁠⁠https://www.instagram.com/sebastjan_plevnjak/⁠⁠

Slovenski starši so Karolino Koglot v iskanju boljšega življenja še kot dojenčico vkrcali na ladjo, ki je po 45 dneh prispela na cilj. V Caracasu so začeli na novo. Doma so na vztrajanje njene mame govorili tudi slovensko. Znanje jezika je dopolnila med študijem na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Delala je kot restavratorka, po upokojitvi pa zdaj poučuje študente v mestu Maracay, kjer živi. Blizu so ji tamkajšnja radost do življenja, prijaznost in solidarnost ljudi. Po desetletjih življenja v Južni Ameriki priznava, da je doma na dveh koncih. Ko je v Venezueli, pogreša Slovenijo in obratno. Ob nedavnem obisku je poleg radijskega studia obiskala tudi tržnico. Na vprašanje, kaj bo odnesla domov, najprej izstreli: »Žganje!«

V tokratni rubriki Drugi pogled bomo spoznali 24-letnega Venezuelca Manuela Jacoba Contrerasa, ki se je v Slovenijo preselil pred tremi leti. Je študent ekonomije, ki komaj čaka toplejše, pomladne in poletne dni, saj so mu ti dosti ljubši kot zimski. Svoj prosti čas namenja fotografiji, s katero se je začel ukvarjati v Venezueli že kot majhen deček, zelo rad pa se preizkusi tudi kot igralec ali statist v filmih, nadaljevankah in reklamnih oglasih. Zakaj je prišel v Slovenijo, kako dobro jo danes pozna in kako težek se mu zdi naš jezik, je med drugim v pogovoru z njim izvedela Tadeja Bizilj.

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Ana María Arévalo Gosen je venezuelska fotografinja, ki živi v Madridu. Med drugim je dokumentirala življenje v ženskih zaporih Latinske Amerike in fenomen najstniškega starševstva v Venezueli. Sodeluje tudi s Pulitzerjevim centrom, New York Timesom in National Geographicom. Leta 2016, leto dni po poroki, je soprog Filip zbolel za rakom na modih. Njegovo pot do ozdravitve in njuno življenje je fotodokumentirala. Takrat je zares spoznala, kako delati. Ljudi mora fotografirati z enako ljubeznijo in spoštovanjem, kakor je tudi svojega soproga, pojasnjuje.Zapiski: Osebna spletna stran Ana María Arévalo Gosen na Instagramu Women behind the lens: capturing the ‘eternal days’ of female inmates in Venezuela These Nuns Were Excommunicated but Won’t Leave Their Convents Foto: Antonio Davila

Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.

Pet podatkov o Venezueli, iščemo napačnega!

Srečanja ob obletnici smrti BS Cvetane PriolOlimpijske igre: Po stotih letih znova medversko srečanje, znamenje bratstva18. septembra bo v Ljubljani vseslovensko sinodalno srečanjeŠkofje v Venezueli upajo, da bo volja ljudstva na volitvah uresničena

Papež izrazil zaskrbljenost zaradi razmer na Bližnjem vzhodu in v Venezueli.Tradicionalno romanje treh Slovenij na Svetih Višarjah.Univerzitetna župnija Maribor na humanitarni odpravi v Indiji.

Čeprav je izraelski vojaški kabinet zasedal pozno v noč, dogovora o odzivu na raketni napad na Golansko višavje, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi, vsi so bili otroci - še ni. Izrael vztraja, da bo Hezbolah kaznoval, prisilil v premirje, a hkrati, da bo skušal preprečiti vsesplošno vojno. K temu poziva tudi mednarodna skupnost. V Drugi jutranji kroniki tudi: - Na predsedniških volitvah v Venezueli - v nasprotju z napovedmi - zmagal Nicolas Maduro. - Tik pred uveljavitvijo novih pravil o čakalnih vrstah v zdravstvu številne nejasnosti - Odbojkarji v Parizu nadigrali Kanadčane, kanuist Benjamin Savšek popoldne brani olimpijsko zlato.

Zdravo. Dobrodošli v epizodi, kjer se preselimo v Caracas, glavno mesto Venezuele, kjer se pogovarjamo o temah kot so modre pijače (blue curaçao) in modra hrana (predvsem sladoledi), preden obelodanimo, da pri snemanju tega podkasta ni trpela nobena žival. Z Audijem S8 4.2 se odpeljemo v kraje, kjer domoljublje koprni in se, preden se zapodimo v drugi del tretjega poglavja šeste knjige, vprašamo: "Kam gre ta svet?". Odgovor najbrž že veste, če pa ne, pa ga lahko slišite v epizodi. Če ste v kampu, ne pozabite na zvočnik.

Za slovenskimi rokometaši uspešen dan v ParizuAmeriški predsednik napovedal načrte za reformo vrhovnega sodiščaVolitve v Venezueli so nekakšno presenečenjeVreme: Jutri bo jasno

Kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, ki izhaja v Čedadu, v novi številki pozornost posveča novemu videmskemu nadškofu. To bo msgr. Riccardo Lamba. Sedanji pomožni škof v rimski škofiji bo novo službo nastopil po veliki noči. Predhodnik msgr. Andrea Bruno Mazzocato, ki je septembra lani, potem je dopolnil 75 let, odstopil, je nadškofijo vodil 15 let. Slovenci v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini od novega nadškofa po poročanju Doma pričakujejo, da jih bo imel za veliko bogastvo lokalne Cerkve ter da bo spoštoval njihovo identiteto, bogato kulturo in slovenski jezik, ki ga uporabljajo v cerkvah in pri verouku. Velika je potreba tudi po slovenskih duhovnikih. Msgr. Marino Qualizza je po poročanju Doma dejal, da je prvi vtis dober, glede na dosedanje delo msgr. Lambe pričakuje, da bo dober in prijazen do Slovencev. Novi nadškof je sicer v prvi izjavi povedal, da ve, da prihaja v deželo, ki je v preteklosti veliko pretrpela in veliko prebivalcev se je moralo izseliti. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Interventni zakon za pomoč in sanacijo po poplavah bo državni zbor na izredni seji obravnaval predvidoma v četrtek. Predlog zakona vsebuje tudi ukrepe za pomoč kmetijstvu. Po besedah predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Romana Žvegliča so zadovoljni s predvidenimi ukrepi, ob tem pa pričakujejo, da sredstva za pomoč kmetom ne bodo obdavčena. Kmetom je od včeraj na voljo tudi posebna aplikacija za informativni popis škode v kmetijstvu. Drugi poudarki oddaje: - V znamenju posledic poplav tudi sejem Agra v Gornji Radgoni. - Obisk turistov na hrvaški obali v poletni sezoni pod pričakovanji. - Slovenski košarkarji na svetovnem prvenstvu na Okinavi najprej proti Venezueli.

V prvi letošnji oddaji Karitas smo gostili sodelavca Slovenske karitas Magdaleno Strmšek Buh in Danila Jesenika Jelenca. Predstavila sta nam projekt Repatica, ki obstaja dobri dve leti in pomaga osebam slovenskega rodu v Venezueli, da zapustijo tamkajšnje slabe življenjske razmere in pridejo v Slovenijo, kjer si življenje uredijo, se zaposlijo in se tako postavijo na svoje noge z lastnim delom.

V prvi letošnji oddaji Karitas smo gostili sodelavca Slovenske karitas Magdaleno Strmšek Buh in Danila Jesenika Jelenca. Predstavila sta nam projekt Repatica, ki obstaja dobri dve leti in pomaga osebam slovenskega rodu v Venezueli, da zapustijo tamkajšnje slabe življenjske razmere in pridejo v Slovenijo, kjer si življenje uredijo, se zaposlijo in se tako postavijo na svoje noge z lastnim delom.

V prvi letošnji oddaji Karitas smo gostili sodelavca Slovenske karitas Magdaleno Strmšek Buh in Danila Jesenika Jelenca. Predstavila sta nam projekt Repatica, ki obstaja dobri dve leti in pomaga osebam slovenskega rodu v Venezueli, da zapustijo tamkajšnje slabe življenjske razmere in pridejo v Slovenijo, kjer si življenje uredijo, se zaposlijo in se tako postavijo na svoje noge z lastnim delom.

V prvi oddaji 4. sezone Reflektorja je bila naša gostja uršulinka in misijonarka v Venezueli s. Andreja Godnič. Z voditeljico Tino Martinec Selan sta se lotili nekoliko bolj »ženskih« tem, kot je odnos do lepote ter kriza srednjih let, razkrila pa je tudi svoj pogled na digitalno dobo, v kateri živimo in še mnogo več. Vabljeni k ogledu pronicljive in duhovno bogate oddaje. Iščete kaj posebnega? 0:00 – uvod 0:51 – zakaj so redovnice tako skrivnostne in nekaj posebnega? 5:37 – kako je s. Andreja doživljala krizo srednjih let 13:06 – pokorščina, uboštvo, čistost – v čem je »point«? 25:28 – odnos redovnic do lepote in urejenosti 33:33 – Cerkev, duhovnost, človek v digitalni dobi 40:35 – kako danes Bog kliče ženske v redovništvo? 46:20 – v duhovnem življenju je vedno tudi križ Pogovor je vodila Tina Martinec Selan Kamera, zvok in fotografija: Siniša Kanižaj Koordinatorka področja: Tina Martinec Selan Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Prisluhnite nadaljevanju pogovora z misijonarko s. Andrejo Godnič. Prihaja z iskreno zahvalo vsem, ki pomagate ubogim v Venezueli.

Prisluhnite zanimivemu pogovoru z misijonarko o stanju v Venezueli.

Kdaj ste nazadnje v kateremkoli mediju lahko slišali ali prebrali, kakšno je stanje v Venezueli, o kateri smo pred nekaj leti lahko poslušali, da ljudje živijo v skrajni revščini in množično bežijo iz države? Se še spomnite Jemna in pretresljivih prizorov otrok, ki na ulicah umirajo zaradi lakote? Kdaj je bilo nazadnje, razen ob obletnici začetka vojne, slišati kaj o Siriji? Da ne omenjam držav Južne Amerike in Afrike, ki je tako ali tako pozabljena celina...

Le še 2 zmagi slovensko reprezentanco ločita od zgodovinske uvrstitve na olimpijske igre, že sedaj pa smo pokazali, da bi si zaslužili mesto med 12 ekipami, ki bodo nastopile v Tokiu. Po 118 točkam Angoli, je slovenska reprezentanca Poljakom nasula 112 točk in hitro razrešila vse dvome o končnem zmagovalcu. Toda, kar je še bolj pomembno, uvodni tekmi sta pokazali, da slovenska reprezentanca ni samo Luka Dončić, temveč premoremo kvalitetne igralce, ki so se odlično ujeli z glavnim zvezdnikom. To je po tekmi potrdil tudi trener Poljakov Mike Taylor: “V postavi imajo veliko odličnih igralcev. Moramo spoštovati celo ekipo. Luka je briljanten, vendar ima Slovenija tudi odlično ekipo.” O vsem tem in polfinalu proti Venezueli pa več v podkastu. Vabljeni k poslušanju.

Annie Millan-Gračner je mlada Venezuelka, ki se je pred dvema letoma in pol poročila s Slovencem in se preselila v Slovenijo. Spoznala sta se prek igranja spletnih iger, najprej sta imela razmerje na daljavo, potem jo je obiskal v Venezueli in ugotovila sta, da je to to. Takrat je delala na zasebni zdravstveni kliniki in mesečno zaslužila 6 dolarjev, kar ne bi bilo dovolj niti za študijske knjige. Tudi na prigovarjanje staršev je odšla v popolnoma neznan svet. Slovenijo. Tukaj si zdaj ustvarja življenje, ob tem pa poskuša pomagati še družini v Venezueli.

Redovnica uršulinka Andreja Godnič je kot misijonarka opravljala svoje poslanstvo 12 let v Peruju. Februarja letos bo dve leti, odkar je v misijonu v Venezueli. Živi in dela v Caracasu, kot pove, v bogatem predelu glavnega mesta, kjer ne ona ne njene sestre uršulinke ne živijo v pomanjkanju. Zato se čutijo kot del privilegirane manjšine. Večino svojega časa posveča delu v vrtcu, osnovni in srednji šoli za bogata venezuelska dekleta, ustanovi, ki jo vodijo uršulinke v Caracasu. Povezana je tudi s slovensko skupnostjo v Venezueli. Skupaj z nekaj slovenskimi potomci v Venezueli in Slovensko karitas išče načine za pomoč našim rojakom v tej deželi. Revščina, ki jo vidi na terenu, jo je globoka pretresla. Ugotavlja, da ta nima dna v Venezueli. To je katoliška dežela, kjer je Cerkev zelo živa, in politični režim ne preganja delovanja Cerkve, še med drugim pojasni misijonarka Andreja Godnič.

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

Kako je z udeležbo pri svetih mašah pri naših sosednjih državah? Pogledali smo v Italijo, Avstrijo in na Hrvaško. V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali, kako se pripravljajo na božič in v kakšnih razmerah potekajo svete maše. Odpravili smo se tudi čez ocean, kjer nam je življenje v Venezueli približala s. Andreja Godnič.

S. Andreja Godnič, ki že dve leti kot misijonarka živi v Venezueli, se te dni mudi v Sloveniji. Vprašali smo jo, kako doživlja svoje poslanstvo iti k ljudem na obrobja, pa tudi kako v Venezueli, kjer je že kar 80 odstotkov ljudi podhranjenih, pričakujejo božič.

68. Skupni mladinski dan v Buenos Airesu (več nam je povedal Tomi Selan), zaključek šolskega leta za slovenske šole v Argentini (pogovor s šolskim referentom Zedinjene Slovenije Marcelom Brulo),Repatriacija iz Venezuele se nadaljuje (več nam je pojasnil državni sekretar na USZS dr. Dejan Valentinčič), o življenju Slovencev v Venezueli, pomoči, ki jo prejemajo iz Slovenije ter kako doživljajo repatriacijo (misijonarka v Venezueli, sestra Andreja Godnič), kako sta se zaključila natečaja (Moj košček Slovenije in bralno-risalni na pravljico O štirih godcih in gozdnem škratu) sta povedala Anamarija Rajk iz Rafaelove družbe in Luka Klopčič iz Svetovnega slovenskega kongresa.

Vlada je odloke za zajezitev epidemije sprejela na novo, a vse ostaja po starem. Dozdajšnji ukrepi namreč ostajajo enaki, a jih je objavila v uradnem listu ter tako sledila delni odločbi in sklepu ustavnega sodišča. Vlada je na sinočnji dopisni seji sprejela še odločitev o slovensko-ameriškem memorandumu o civilnem jedrskem sodelovanju. Nekaj drugih poudarkov oddaje: 30-ta obletnica dogodkov, ki so omogočili plebiscit o samostojnosti. Razumevanje delodajalcev za stiske zaposlenih je naložba. Projekt Obleka naredi človeka za pravično in okolju prijazno modo. Parlamentarne volitve v Romuniji in Venezueli.

Približno pol milijona ljudi s slovenskimi koreninami živi zunaj Slovenije. Med njimi tudi tisoč v Venezueli. Gospodarski zlom v tej državi ob Karibskem morju je spodbudil peščico ljudi s slovenskimi koreninami, da so se v procesu repatriacije vrnili v domovino svojih prednikov, nekaj jim to pot ta hip preprečuje pandemija koronavirusne bolezni. Številni zaradi starosti in bolezni ne bodo zapustili obubožane Venezuele. Slovenski skupnosti v Venezueli pomagata Slovenska karitas in tudi naša država. V oddaji Sledi večnosti gostimo Marijo Voglar, ki je pred dobrega pol leta zapustila Venezuelo, in Jano Lampe iz Slovenske karitas. Ta dobrodelna ustanova že tri leta pomaga Slovencem v Venezueli s hrano, zdravili in denarjem, in to tudi v obdobju pandemije.

S. Andreja Godnič se je oglasila iz ene najbolj preizkušanih držav Latinske Amerike. O korupciji, nevzdržnem sistemu, revščini in vprašanjih na katere ne najde odgovora ...

Stranka Slovencev v Italiji - Slovenska skupnost - deluje 45 let. Pogovarjali smo se s predsednikom Petrom Močnikom. Slišali ste tudi sestro Andrejo Godnič, ki je predstavila razmere, v katerih so se znašli naši rojaki v Venezueli ter pove, kako je s pomočjo, ki jo pošiljata Slovenska karitas in Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Fotografinja Manca Juvan je soavtorica umetniške knjige 'Trubarjeva, izrazi ulice v spreminjanju', ki osvetljuje Trubarjevo ulico in življenje na njej. Avtorji knjige so Trubarjevo predstavili s fotografskimi portreti ljudi, z arhitekturnimi skicami ter grafičnim kolažem grafitov in uličnih napisov. V ospredju so zanimive zgodbe ljudi, ki v njej sobivajo in to druženje ima za njih poseben pomen, saj prihajajo iz različnih koncev sveta. Od Prešernovega trga do nekdanje tovarne Rog lahko spoznamo Libanonce, Sirce, Palestince, kosovske Albance, Bosance, Nepalce, Bangladesevce, Tržačane in še mnoge druge. Manca Juvan je neodvisna reportažna fotografinja, delala je v Afganistanu, Venezueli, Iranu, na Tajskem in drugod, je soustanoviteljica in direktorica zavoda Apis, ki se ukvarja z družbeno angažirano umetnostjo in za pozitivne družbene spremembe.

Epizoda 3: Kažu naši stariji da je u Jugi bilo bolje i to vole ponavljati kao papige. Onda je bila proizvodnja, izvozilo se, svi su radili i svi su dobili stanove. Je li to stvarno tako ili je život u Jugoslaviji bio sličniji današnjem životu u socijalističkoj Venezueli?

Na avstrijskem Koroškem bodo potekali 19. Primorski dnevi, v Zavodu sv. Stanislava pa razstavlja slikarka Tamara Burmicky Taya, ki je 40 let živela v Venezueli. Novice iz Argentine ter vabila in obvestila

Ko ti nekdo v matični državi reče: »Joj, to je pa tako slovensko,« potem veš, da je privajanje na novo državo uspešno. Ta stavek je od sorodnikov slišal tudi Ernesto Gainza. Odkar živi v Sloveniji, namreč s seboj na potovanje vedno vzame copate, te nosi tudi v stanovanju v Venezueli, ko obišče družino. Trikratni Guinnessov rekorder je lani na Kaninu prvič v življenju pri 40 letih obul smuči, v Bovcu pa prvič začutil željo, da bi se ustalil in poiskal parcelo za hiško. Verjetno je za ekstremnega športnika, kaskaderja in poklicnega padalca to adrenalinsko središče ob Soči res kraj, kjer mu nikoli ni dolgčas.

Se res vračamo v obdobje hladne vojne? Bo vsako krizno žarišče postalo prizorišče merjenja moči velesil? Smo priča nastajanju novih vojaško- političnih blokov? Le tako si lahko razlagamo dejstvo, da je tudi za Slovenijo pomembno, kaj misli o, na primer, Venezueli. Kaj pomenijo ostri toni izrečeni na varnostni konferenci v Muenchnu? Pregled tedna je pripravil Marjan Vešligaj.

Politična kriza v Venezueli na Slovenijo, kljub temu da smo del Evropske unije, nima tako neposrednega vpliva kot na svetovne velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska. Iz debate o omenjenem zunanjepolitičnem vprašanju – ta so z izjemo odnosov s Hrvaško redko povod za resne pretrese v slovenskem državnem vrhu – lahko razberemo, da gre prej kot za vprašanje geostrateških oz. gospodarskih interesov Slovenije glede Venezuele - za ideološki boj.

Vsak dan z letalom potuje 11 milijonov ljudi, to je toliko, kot ima prebivalcev Grčija. Pomislimo, koliko vrst bolezni bi nosili in delili po svetu, če bi potovali neodgovorno. Lani je na letalu iz Dubaja v New York zavladala panika, kašljajo in bruhalo je kar sto ljudi. Po pristanku so jih zadržali v karanteni in pregledali na letalu, na srečo jih je zares zbolelo le 11. In to ne za kakšno eksotično boleznijo, ampak za gripo. Naš sogovornik je v kovčku z rajske plaže v Venezueli v Slovenijo prinesel mušice puri-puri. Ko je doma odprl kovček, so mušice zletele iz kovčka. Kaj bi se zgodilo, če bi bile okužene? Bolezni pa ne prinašamo samo domov, ampak jih tudi odnašamo v druge kraje. Že britanski raziskovalec James Cook je s svojo posadko leta 1778 na Havaje prinesel gripo, tuberkulozo, sifilis … In z njimi smrt za številne avtohtone prebivalce.Raziskujemo izzive, ki jih za naše zdravje prinašata sodoben način življenja in mobilnost. Kaj za razvoj starih in novih bolezni pomenijo hitre podnebne spremembe, kako lahko z genetskimi manipulacijami (na primer malaričnega komarja) uničimo nalezljive bolezni in kakšne so lahko posledice za naš ekosistem. Že če recimo iz Indonezije prinesete odmrle korale ali na domačem vrtu posadite semena manga iz Tajske, lahko ob slabem scenariju to pomeni, da ste domov prinesli tudi virusno, bakterijsko ali glivično okužbo, ki se lahko v našem okolju tudi razmnoži. Bo čez 30 let gensko spreminjanje organizmov nekaj popolnoma vsakdanjega? Ali morda bolezni sploh ne bomo več zdravili, ampak jih bomo iztrebili, še preden bi lahko preskočile na človeka? Kako bo z epidemijami? Kaj bo prinesel morebitni razmah vesoljskega turizma? Sogovorniki: -Dr. Tadeja Kotar, Sekcija za tropsko in potovalno medicino UKC Ljubljana -Dr. Tadej Malovrh, imunolog in strokovnjak za biovarnost z Veterinarske fakultete -Mojca Dolinar, klimatologinja na ARSO -Dr. Andrew Hammond, mikrobiolog na Imperial College London Serijo Ordinacija Dr. Prihodnost pripravlja Maja Stepančič.

Evropski parlament je nagrado Saharov za svobodo misli letos podelil venezuelski demokratični opoziciji. Glavnega opozicijskega politika Leopolda Lópeza ni bilo na slovesnosti v Strasbourgu, saj je že štiri leta v zaporu. Srečali smo se z njegovim očetom in soimenjakom, ki živi v izgnanstvu v Španiji. “Sodni proces proti meni se je začel, ker sem delal na časopisu, ki je objavil novico o vpletenosti državnih uradnikov v preprodajo drog in pranje denarja v ZDA.” Prepričan je, da bi ga zaprli, če bi se vrnil v Venezuelo. Leopoldo López starejši je nekdanji urednik osrednjega časnika v Venezueli El Nacional. Z družino v Caracasu je v rednih stikih, čeprav se zaveda, da jim zelo verjetno prisluškujejo. Kritično govori o razmerah v Venezueli, ne verjame, da lahko vladavino Nicolasa Madura reši venezuelska različica bitcoina, kriptovaluta Petra. Še vedno upa, da se ne bo zgodila državljanska vojna, in zanika neposredne povezave venezuelske opozicije z ZDA in Donaldom Trumpom, čeprav se je z ameriškim predsednikom osebno srečala njegova snaha. Glava družine López, katere korenine segajo vse do vodje osamosvojitve južnoameriških kolonij od španske oblasti, Simona Bolivarja, vidi v Venezueli svetlo prihodnost, “ker je zaradi nafte še vedno ena izmed najbogatejših držav na svetu”.

Adrijana Mandl iz Krškega je antropologinja in svetovna popotnica, zadnja leta se potepa predvsem po Latinski Ameriki, že nekaj časa živi v Venezueli.