Podcasts about glasbene

Na petem koncertu Kromatike so sinoči RTV simfoniki zaigrali pod taktirko Oscarja Jockela. Poslušali smo Bachov šestglasni Ricercar iz Glasbene daritve, ki ga je za orkester priredil Anton Webern, Poulencov Koncert za orgle, godala in timpane s solistom Olivierjem Latryjem ter Mozartovo Simfonijo št. 41.

V okviru Festivala Ljubljana so se s projektom Bachovi korali in instrumentali pod umetniškim vodstvom akordeonista Marka Hatlaka v Slovenski filharmoniji posvetili nemškemu skladatelju in organistu Johannu Sebastianu Bachu. Na koncertu so med drugim izvedli Pasijon po Mateju, Goldbergove variacije in Koncert za dva klavirja v C-duru. Poleg Hatlaka so nastopili sopranistka Nika Gorič, mezzosopranistka Bernarda Fink, tenorist Domen Vurnik, basbaritonist Marcos Fink ter instrumentalni solisti Eva Nina Kozmus s flavto, Jelena Pejić z violino, Stevan Jovanović na kontrabasu in Aleksandra Pavlovič za klavirjem. Sodeloval je tudi mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana z zborovodkinjo Jerico Bukovec. V zakladnici Mestnega muzeja Ljubljana, kjer redno predstavljajo najnovejša arheološka odkritja v Ljubljani, je na ogled razstava Nova rimska odkritja pod Emoniko. Izkopavanja, izvedena pred gradnjo večnamenskega kompleksa Emonika, so potekala spomladi in poleti 2024.

So vodili dirigenti Lio Kuokman, Tabita Berglund in Tito Ceccherini.V središču so trije dogodki: četrta koncerta iz ciklov Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in zlatega abonmaja Cankarjevega doma ter drugi koncert iz cikla Same mogočne skladbe Slovenske filharmonije. Bili smo tudi na podelitvi Škerjančevih diplom, priznanj in nagrad, drugem koncertu iz cikla Mozartine in na koncertu samospevov Glasbene matice. Ob koncu napovedujemo še 8. Zimski festival in cikel V etru pesem, ki je nastal v sodelovanju z Glasbeno matico in programom Ars.

Jeseni je Glasbena mladina ljubljanska stopila v svojo jubilejno – 60. koncertno sezono. Jubilej je praznovala z mislijo na mlade izvajalce, in to z dogodkom Prešerna glasbena mladina, ki je na dan kulture (3. 12. 2024) na treh prizoriščih povezal glasbenike različnih starosti. Prireditev je bila neke vrste polscenski koncert, ki prikazuje pot razvoja mladega glasbenika. Začela se je v atriju ljubljanskega Magistrata, kjer je deklica Zala zaslišala glasbo in se odločila za vpis v glasbeno šolo, nadaljevala z leti študija, ki jih je simboliziral odlomek, izveden na Akademiji za glasbo (izpuščen), in končala z zaključkom študija – magistrskim koncertom v Klubu Cankarjevega doma. Eva Hribernik, režiserka Leon Firšt, glasba Jakob Barbo in France Prešeren, libreto Danaja Koren, deklica Zala Domen Koren, gospod Srečko Trobilni kvintet Contrast (Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba) Pihalni kvintet (Jana Trošt - flavta, Pavli Kac - oboa, Andrej Zupan - klarinet, Jan Gričar - saksofon, Lorenzo Contaldo - fagot) Godalni kvartet Accadémia (Mojca Fortin in Beti Bratina - violini, Gea Pantner Volfand - viola, Zoran Bičanin - violočelo) MePZ Veter, zborovodkinja Tereza Podlogar.

Januarja 2024 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Ajda Gutnik. Svoj nastop je začela s Sonato št. 21 v e-molu, K. 304 Wolfganga Amadeusa Mozarta, nadaljevala s priljubljenim delom Introdukcija in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa in sklenila z miniaturo Fritza Kreislerja Lepi rožmarin. Vse je izvedla ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja. Ajda Gutnik je prvonagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Violino je začela igrati s šestimi leti v Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Cajhen Rode, zaključno leto nižje glasbene šole pa je opravila pod vodstvom Đorđa Beraka v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Ko je nastopila na januarskem koncertu, je bila dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Veronike Vilar Brecelj, poleg tega pa svoje znanje redno izpopolnjuje še na seminarjih pri profesorjih, kot so Emilio Percan, Žiga Brank, Božena Angelova, Gorjan Košuta idr.

Predstavili smo Koncert z naslovom Magnificat, ki bo v soboto 14. decembra ob 19h v dvorani Marjana Kozine Slovenske filharmonije. Ob znanih slovenskih in tujih solistih bodo nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana s Koroškim baročnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika.

17. januarja je na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Adrian Ignjatović in se občinstvu predstavil z izvedbo pisanega koncertnega sporeda. Obsegal je Allegro moderato iz Koncerta za harfo in godalni orkester v B-duru Georga Friedricha Händla, Sonato za klavir št. 2 v G-duru Paula Hindemitha, Srebrno pesem za rog in harfo Črta Sojarja Voglarja, ki jo je izvedel s hornistom Jakobom Skerbišem, ter Ples škratov za harfo solo Henriette Renie. Adrian Ignjatović se je harfo začel učiti s sedmimi leti pod vodstvom Anje Gaberc v glasbeni šoli na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, v času koncerta pa je bil dijak tretjega letnika te šole pri isti profesorici. Poleg številnih tekmovanj je kot solist ter član simfoničnega in pihalnega orkestra igral na več javnih in internih nastopih na matični šoli in drugod. Je dobitnik številnih domačih in tujih priznanj.

Glasbena mladina ljubljanska slavi svojo 60 letnico. Koncertna obeležitev tega dogodka v režiji Eve Hribernik bo potekala na treh lokacijah: v Atriju Magistrata, na Akademiji za glasbo in v Klub Cankarjevega doma 3. decembra v večernih urah. Dogodek nam je predstavil in nas nanj povabil predsednik GML Janez Rozman.

Mazurke in poloneze je pianistka Eva Založnik izbrala za koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, ki je 23. januarja potekal v Dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, in sicer dela Gerbiča, Ipavca in Chopina. Pianistka je klavir začela igrati z osmimi leti v Glasbeni šoli Celje v razredu Benjamina Govžeta, ta pa je njen profesor ostal tudi na srednji stopnji izobraževanja, ki jo je opravila na I. gimnaziji v Celju. V času koncerta je bila študentka drugega letnika magistrskega študija na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Tatjane Ognjanovič. FRAN GERBIČ: MAZURKA ŠT. 1, OP. 59 BENJAMIN IPAVEC: POLONEZA V G-MOLU ZA KLAVIR FRÉDÉRIC CHOPIN: MAZURKA ŠT. 36 V A-MOLU, OP. 59, ŠT. 1 FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 5 V FIS-MOLU, OP. 44

Danes pregled glasbenih dogodkov začenjamo z muzikološko temo, in sicer bomo predstavili znanstveno monografijo z naslovom Gustav Mahler – Perilegómena k izvajanju njegovih simfonij št. 1–7 Uroša Lajovca, potem pa se bomo posvetili koncertom, ki smo jih spremljali v zadnjih dneh. Poslušali smo koncerta ciklov Harmonia Concertans – Stara glasba na novem trgu in abonmaja Kromatika, zapel je Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana, ansambel Wien Modern je izvajal dela Nine Šenk, v Benetkah pa so uprizorili Verdijevega Otella. Oddajo končujemo z napovedjo koprskega Bienala sodobne glasbe.

V sredo 20. novembra ob 19.30 bo v cerkvi sv. Trojice v sklopu Sakralnega abonmaja nastopil Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Koncert bo posvečen tudi pokojnemu dr. Edu Škulju, ki je bil tudi član Glasbene matice, predvsem zaradi njegovega prispevka pri raziskovanju Gallusovih del. Naš gost je bil dirigent Sebastjan Vrhovnik.

Konec januarja je v okviru cikla Tutti Akademije za glasbo nastopil Orkester Slovenske filharmonije z dirigentom Kahijem Solomnišvilijem in tremi študentkami. Ta teden poslušamo Brahmsov violinski koncert v interpretaciji Ele Krstić, oddajo pa začenjamo z Brahmsovo komorno glasbo – z odlomkom iz Brahmsove tretje violinske sonate, ki jo je Ela Krstić izvedla 6. marca 2023 v Cankarjevem domu v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ela Krstić je svoje šolanje začela na Glasbeni soli Vič - Rudnik in ga nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala v razredu Janeza Podleska.

Marija Terezija Kolman je 30. januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske. Izvedla je Recitativ in Scherzo, op. 6 Fritza Kreislerja kot solistka ter Sonato za violino in klavir št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa ob klavirski spremljavi Sae Lee. Svoje glasbeno izobraževanje je violinistka začela na Glasbeni šoli Laško-Radeče v razredu Lucije Kovačič in ga nadaljevala na Umetniški gimnaziji v Celju v razredu Barbare Komadina. Sledil je vpis na ljubljansko akademijo, kjer pa je njen mentor Vasilij Meljnikov.

Klarinetistka Kika Szomi Kralj je s pianistom Stanislavom Krutilovom 30. januarja v Rdeči dvorani Ljubljanskega Magistrata kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske izvedla Sonatino za klarinet in klavir Uroša Kreka, Sonatino za klarinet in klavir, op. 100 Dariusa Milhauda in Reverie et scherzo za klarinet in klavir Julesa Semler-Colleryja. Klarinetistka je pzaela svojo glasbeno pot pri petih letih v Glasbeni šoli Domžale. Z devetimi leti je začela obiskovati pouk klarineta pri profesorju Karlu Leskovcu, nato pa izobraževanje nadaljevala pri Dimitriju Ledererju. Je prejemnica več prvih nagrad na različnih domačih in mednarodnih tekmovanjih, v letih 2018, 2019 in 2020 pa se je predstavila kot solistka s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije kot udeleženka izobraževanja Emars Master. Po končani osnovni šoli je nadaljevala študij na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer je v času koncerta obiskovala 3. letnik v razredu profesorja Jožeta Kotarja.

Nika Oder je konec januarja nastopila v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske. S pianistko Klaro Lužnik je izvedla Sonato za flavto v G-duru - Hamburško Carla Philippa Emanuela Bacha ter Sonatino za flavto in klavir Pierra Sancana, sama pa je poustvarila še Zvočni pejsaž za flavto solo Alojza Ajdiča. Flavto je Nika Oder začela igrati pri svojih devetih letih v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega v Velenju v razredu Luka Železnika, nadaljevala pa pri Špeli Zamrnik. Na umetniški gimnaziji v Velenju je maturirala leta 2021 v razredu Alenke Goršič Ernst, nato pa se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Erwina Klambauerja.

V oddaji smo predstavili Koncert za mir ob 200. obletnici prve izvedbe Beethovnove 9. simfonije, ki bo v mariborski dvorani Union. Nastopil bo 130 članski vokalno instrumentalni sestav z izjemnimi solisti - Sabina Cvilak, sopran, Monika Bohinec, mezzosopran, Tim Ribič, tenor, Klemen Gorenšek, bas. Projekt bo predstavil ravnatelj Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška Aleš Marčič.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata smo konec januarja spremljali koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violončelistka Nuša Planinc in ob klavirski spremljavi Svena Brajkovića izvedla deli Bravničarja in Beethovna. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je v razredu Karmen Pečar nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kasneje pa je njen profesor na ljubljanski akademiji postal Eldar Saparayev. Poleg tega je svoje znanje poglabljala tudi pri drugih vrhunskih violončelistih, kot so: Thomas Carroll, Jullian Steckel, David Grigorian, Marco Testori, Igor Mitrovič, Sebastian Bertoncelj, Dragan Đorđević in drugi. MATIJA BRAVNIČAR: DIALOG ZA VIOLONČELO IN KLAVIR LUDWIG VAN BEETHOVEN: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR ŠT. 3 V A-DURU, OP. 69

Tedenski pregled glasbenih dogodkov začenjamo na simpoziju, ki je 10. in 11. oktobra 2024 potekal na Akademiji za glasbo, potem pa se bomo posvetili prvemu koncertu orkestrskih abonmajev Slovenske filharmonije, koncertu abonmaja Filharmonični klasični koncerti. Povedali bomo nekaj tudi o koncertu mešanega pevskega zbora Emil Komel, ki je nastopil v okviru cikla Plečnik in a capella, o prvem koncertu cikla Harmonia concertans ter o odprtju operne sezone v Zagrebu z Leharjevo Judito. Za konec vabimo na koncerte koncertne sezone Glasbene mladine Slovenija in Zavoda Celeia Celje ter festivala Cellofest.

Kaj bi lahko rekli o Milanu Kamniku? Milan je svojevrsten posebnež med slovenskimi glasbeniki, ki v večini prisegajo na pop in podlegajo trenutnim komercialnim vplivom, Milan pa ostaja zvest samemu sebi in glasbi, s katero se je  seznanil prav na začetku glasbene poti. Vplivi countryja so zaznamovali njegovo glasbeno pot in to na njegov svojevrsten slovenski še bolje koroški način. Te dni praznuje 50 let glasbene kariere. V Intervjuju ga gosti Jane Weber.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

V okviru cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske je novembra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata nastopila flavtistka Katarina Lozar s pianistko Katalin Peter. Katarina Lozar se je s flavto prvič srečala pri osmih letih v glasbeni šoli Vinka Vodopivca v Ajdovščini pod mentorstvom Armanda Mariuttija, leta 2000 pa je opravila sprejemne izpite za študij na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, kjer je bila njena mentorica Liza Hawlina. Na koncertu je izvedla Sonatino Pierra Sancana, Sonato v G-duru, št. 1, op. 2 L'Henriette Michela Blaveta ter Tango Vita Žuraja.

Trio Plamen je kot del cikla GM oder Glasbene mladine Slovenije nastopil 4. 4. 2024 v Slovenski filharmoniji. Zasedba od leta 2020 ustvarja pod mentorstvom Miha Haasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Vse članice so v času koncerta obiskovale 2. letnik podiplomskega študija: Špela Pokorn je klarinet študirala pri Jožetu Kotarju, Barbara Nagode violončelo v razredu Eldarja Saparayeva in Eva Založnik klavir pri Tatjani Ognjanovič. LUDWIG VAN BEETHOVEN: KLAVIRSKI TRIO V B-DURU, OP. 11 PAVLE MERKÙ: ASTRAZIONI 1956 ZA KLARINET, VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 23 PAUL JUON: TRIO MINIATUREN, OP. 18

Klarinetistka Ana Krapež je 18. oktobra 2023 zaigrala v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela na Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina pri Aleksandru Miklavcu, nato pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Andreja Zupana, in sicer je v času koncerta obiskovala četrti letnik ter pod njegovim vodstvom tudi maturirala. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejela Škerjančevo nagrado konservatorija. Ob spremljavi Stanislava Krutilova je Ana Krapež izvedla dela Spomin na pomlad Blaža Pirnata, Fantazijo za klarinet in klavir v F-duru Philippa Gauberta in Sonato za klarinet in klavir Francisa Poulenca.

Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.

Tokrat se posvečamo kontrabasistu Todorju Markoviču. Kot je značilno za poletje, nas čaka približno 10 let star koncertni posnetek njegovega igranja. Decembra 2013 je bil Todor Marković študent prvega letnika na akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svojega očeta Zorana Markoviča, po študiju v Ljubljani pa ga je pot vodila v Nürnberg. Tam je nadaljeval glasbeno izobraževanje pri Dorinu Marcu na univerzi za glasbo. Od leta 2021 je solokontrabasist Severnonemškega radijskega filharmoničnega orkestra. Na ljubljanskem magistratu je v okviru cikla Dobimo se na magistratu Glasbene mladine ljubljanske izvedel Bass trip za kontrabas solo Peterisa Vasksa in Sonato v a-molu, arpeggione Franza Schuberta (pri klavirju je bila Maja Klinar).

Februarja 2014 je kot del cikla Glasbeni samovar Glasbene mladine ljubljanske v Ruskem centru znanosti in kulture nastopila Minja Spasić, srbsko-slovenska violončelistka mlajše generacije, aktivna kot solistka, komorna glasbenica in pedagoginja. Po študiju pri Milošu Mlejniku na Akademiji za glasbo v Ljubljani (magisterij), se je izpopolnjevala pri Xenii Jankovic na Univerzi za glasbo v Detmoldu, in sicer je vpisala magistrski študij solistične igre in prestižni Konzertexamen. Od leta 2022 ima svoj razred študentov na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu, redno nastopa v različčnih orkestrih in je aktivna tudi kot žirantka. DMITRIJ ŠOSTAKOVIČ: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR V D-MOLU, OP. 40 Violončelo: MINJA SPASIĆ, Klavir: MOJCA PUCELJ

20. julija je umrl slovenski dirigent Marko Munih, star 88 let. Večkrat nagrajeni dirigent je vodil veliko zasedb, tudi Simfonike RTV Slovenija, komorni zbor takratne RTV Ljubljana in radijski mladinski zbor, pa tudi več drugih zasedb, med drugim orkester Slovenske filharmonije in Akademski pevski zbor Tone Tomšič ter Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec, o vsem tem sam pripoveduje v oddaji. Pod njegovo dirigentsko palico so orkestri in zbori posneli številne krstne izvedbe slovenskih del, večino jih je posnel za naš radijski arhiv. 16 let je bil odgovorni urednik in umetniški vodja glasbenih programov na Radiu Slovenija. Posnetek pripovedovanja Marka Muniha je iz leta 1987.

Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ

Kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se v 60. in 70. letih 20. stoletja zgodile pod praporom rockovske glasbe?Saj je težko verjeti, a 26. julija bo Mick Jagger dopolnil 81 let. Paul McCartney je 82. svečko na rojstnodnevni torti upihnil junija, Bob Dylan pa jih ima celo že 83. Ni kaj, bogovi rocka so se postarali. In čeprav so tako njihovi koncerti kakor nove studijske plošče še vedno razprodani, se zdi čas kar primeren, da povlečemo končno bilančno črto pod glasbeno revolucijo, ki so jo omenjeni glasbeniki pa tudi njihovi že pokojni vrstniki – od Janis Joplin in Tine Turner do Jimija Hendrixa in Davida Bowieja – sprožili v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Zato smo se v tokratni Intelekti spraševali, ali klasični rock sploh še navdihuje ustvarjalke in ustvarjalce, ki danes kraljujejo na vrhovih lestvic popularne glasbe – od ameriške megazvezdnice Taylor Swift do kraljev korejskega popa, skupine BTS? Zanimalo nas je tudi, kako trajne so pravzaprav bile spremembe v poljih politike, življenjskega sloga in celo delovnih praks, ki so se zgodile pod praporom rockovske glasbe? No, navsezadnje pa smo se tudi vprašali, ali je v sodobni, heterogeni, razsrediščeni in digitalizirani kulturni krajini glasba še naprej tisti ključni kulturno-umetnostni fenomen, ob katerem glavnina mladih odrašča, se pravi: išče svoj, od staršev in tradicije neodvisen vrednostni sistem oziroma pogled na svet? Odgovore na ta in druga sorodna vprašanja sta nam pomagala iskati naša tokratna gosta: antropolog, predavatelj na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, dr. Rajko Muršič, ter sociolog kulture, predavatelj na Oddelku za sociologijo iste visokošolske ustanove, dr. Jože Vogrinc.   Foto kolaž: - Paul McCartney, med koncertom v Sao Paolu, 2019 (Cecioka /Wikipedia)- Mick Jagger, med koncertom v Londonu, 2022 (Ralph_PH / Wikipedia)- Bob Dylan, med koncertom v Vitoria-Gasteizu, 2010 (Alberto Cabello / Wikipedia)

Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj. Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart. Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza. Matija Bravničar: Fantazija Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar. V študijskem letu 2017/18 je študirala na konservatoriju Prayner na Dunaju, pozneje se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Anke Schittenhelm, za magistrski študij pa se je na tej univerzi vpisala v razred Giovannija Guzza. 27. novembra je Laura Bartelj s pianistom Naorjem Shanijem nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija na Vegovi ulici kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 6 v A-duru, op. 30, št. 1.

V drugi oddaji poletnega cikla se posvečamo saksofonistu Domnu Korenu, ki je 14. februarja 2013 s pianistom Janom Severjem nastopil v Viteški dvorani Križank kot del cikla Prisluhnimo v Križankah Glasbene mladine ljubljanske. Ob izvedbi koncerta je bil še dijak, zdaj pa ob dejavnem umetniškem udejstvovanju svoj čas posveča tudi pedagoškemu delu. Je profesor saksofona na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega redno poučuje tudi na različnih seminarjih in mojstrskih tečajih doma in v tujini. Je mentor slovenskega mladinskega saksofonskega orkestra SOS Junior in deluje kot eden izmed mentorjev mednarodnega mladinskega orkestra saksofonov ADA. Večkratni prvonagrajenec in dobitnik zlatih plaket na pomembnih tekmovanjih doma in v tujini je že večkrat nastopil tudi kot solist z orkestri. ROBERT MUCZYNSKI: SONATA, OP. 29 ANŽE ROZMAN: ČEZ DEŽELE JACQUES IBERT: CONCERTINO DA CAMERA ZA SAKSOFON IN KLAVIR Saksofon: DOMEN KOREN, Klavir: JAN SEVER

Lansko jesen sta na dveh koncertih zaigrala dva študenta ljubljanske Akademije za glasbo, kjer študirata harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega. V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo je nastopila Kiara Janko, kot del cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske pa Mile Đurđević. Kiara Janko je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli v Poreču in ga nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, potem pa se je vpisala na ljubljansko akademijo. Georg Katzer: Toccata za harmoniko Joseph Haydn: Sonata št. 54 v G-duru, Hob XVI:40 Lojze Lebič: Rej Mile Đurđević Žojan prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, letošnje šolsko leto pa je bil študent 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani. Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v cis-molu, oznaka del 849 Benjamin de Murashkin: Glides by below – Zdrsi od spodaj Jesús Torres: Cadencias

Aprila 2023 je bil v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta nastopili violončelistka Nuša Planinc in violinistka Manca Rupnik. Nuša Planinc je violončelo začela igrati pri sedmih letih v Glasbeni šoli Krško pod mentorstvom Maje Virant. Šolanje je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani, nato pa se je vpisala na Akademijo za glasbo v Ljubljani v razredu Karmen Pečar. Redno nastopa kot solistka ali članica komornih zasedb, poučuje mlajše generacije violončelistov in je substitutka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Marjan Lipovšek: Balada za violončelo in klavir Leoš Janaček: Pravljica za violončelo in klavir Bohuslav Martinu: Variacije na Rossinijevo temo za violončelo in klavir Manca Rupnik je violino začela igrati pri osmih letih v razredu Đorđeta Beraka na Glasbeni šoli Vrhnika, glasbeno pot je nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Vasilija Meljnikova, nato pa se je vpisala na Univerzo Mozarteum, kjer je prvi letnik končala pri Igorju Ozimu, potem pa je njen profesor postal Rainer Schmidt. Več kot dvanajst let s svojima bratoma pianistom Anžetom in violončelistom Nejcem igra v Klavirskem triu Rupnik, poleg tega pa je tudi članica simfoničnega orkestra Mozarteumorchester Salzburg. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 – Pomladna.

V Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata je bil novembra 2023 koncert cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila tudi violinistka Anika Goldner. Glasbenica je bila v letošnjem šolskem letu študentka 2. letnika magistrskega študija v razredu Gorjana Košute na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter Vesne Stankovic-Moffatt na Akademiji za glasbo v Gradcu. Ob spremljavi Beate Ilone Barcza je na koncertu izvedla Sonato za violino in klavir v G-duru, op. 78 – Deževno sonato Johannesa Brahmsa.

Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.

Ravnatelj glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Daniel Eyer, nas je povabil na večerni koncert učiteljev, ki tu poučujejo. Koncert je bilj (15.5.) ob 18.h v zavodski cerkvi in v dvorani Matije Tomca.

Aprila 2023 je na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske nastopila pianistka Sara Köveš in izvedla Sonato quasi una fantasia Jerneja Bedekoviča ter drugo Sonato za klavir v b-molu, op. 35 (v oddaji samo tretji in četrti stavek) Frederica Chopina. Pianistka je svojo glasbeno pot začela na Glasbeni šoli Lendava, jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru in se že takrat nekaj časa vzporedno izobraževala tudi na Akademiji za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Iz klavirja je maturirala z odliko ter prejela diplomo dr. Romana Klasinca. 26. junija 2023 je izvedla magistrski koncert na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je študirala v razredu Aleksandra Serdarja.

Malo čudno je, da v tednu, ko praznujemo delo, nihče ne dela. Vsi pa prepevamo; v naslednjem tednu, ko praznujemo Evrovizijo, pa vsi delamo in nihče ne poje.Evrovizijski teden bi si že zdavnaj zaslužil status praznika in počitnic, ampak si ga ne, ker televizije ljudje še vedno ne jemljemo dovolj resno. Evrovizija je čas, ko se vsi delamo, da festivala ne gledamo in ko ga na koncu koncev gledamo vsi. Zato bi bilo primerno ime morebitnega evrovizijskega praznika: "Nacionalni dan sprenevedanja in pretvarjanja!" Ampak žal je ime zasedeno, ker že praznujemo 26. december. Do zdaj ste slišali že vse mogoče analize Evrovizije. Glasbene, finančne, politične, umetniške in kar je podobnih modrovanj. V naši oddaji pa boste slišali prvo analizo Evrovizije, ki se osredotoča na simbole, metafore, podpomene, skrite pomene in vrinjene stavke. Osnovno vprašanje je, kdaj se je preneseni pomen Evrovizije – se pravi, kdaj je skočila iz okvirjev glasbenega festivala – tudi dejansko začel. Na srečo je vsak migljaj na Evroviziji natančno datiran, tako da današnji raziskovalci točno vedo, kdaj je bilo leto, oziroma trenutek, oziroma intonacija nič. Bilo je to v Zagrebu leta 1990, ko je Italijan pel delno v angleščini, s slovenskimi spremljevalnimi vokali o Evropi, ki se je imela združiti čez dve leti od tistega trenutka. Kot govori urbana legenda, je pokojni mojster Tadej Hrušovar, vodja ansambla Pepel in kri, kar na festivalu samem uredil aranžma pesmi Insieme, da je iz katastrofe postala zmagovalna skladba – kar nam na simbolni ravni pove ogromno. "Slovenci smo leta 1990 vstali iz Pepela in krvi, da smo anonimno pomagali angleško govorečim Italijanom sestaviti Evropo iz leta 1992 – a so potem Italijani potrebovali več kot desetletje, da so vrnili uslugo." Evrovizija nam na najlepši možen način pove, kaj pomeni Evropa kot geografski pojem. Sicer se evrovizijski teritorij ne sklada vedno z učbeniki geografija za šeste razrede osnovnih šol, ampak ko kot Evropo razumemo nekatere na pol azijske, ali celo na pol afriške države, dobimo gledalci občutek imperialistične naslade, kot so ga doživljali naši predniki v časih največje evropske ekspanzije. S tem sentimentom je mogoče pojasniti tudi udeležbo Avstralije, ki ni nič drugega, kot Evropa na daljših počitnicah; več težav pa imamo z Izraelom. Pa ne samo letos. Nikoli ni pojasnjeno, ali je evrovizijsko prepevanje dalo idejo nogometu in košarki, ki prav tako razumeta Izrael kot del Evrope, ali pa so žogobrci dali idejo pevcem. Pa še o nečem govorita letošnji Izrael in letošnja ne-Rusija … Na dnevno politični ravni je selekcioniranje udeležbe držav, ki so v vojni, lahko razumljeno samo kot podpora določeni strani v konfliktu, na simbolni ravni pa pomeni, da je meč vedno močnejši od peresa. Stabilni bančni sistem pa močnejši od obeh. Evrovizija nam simbolno pojasnjuje tudi enega največjih konfliktov v zahodni civilizaciji. Ki je seveda tisti o teoriji spolov. Konflikt, ki v svojih skrajnih posledicah omogoča napajanje skrajnih idej na naši priljubljeni celini, se je na Evroviziji že zdavnaj izpel. Na Evroviziji je skupnost LGBT, ki je dolgo evrovizijskih let bivala samo zato, ker je režiser po pomoti izbral napačen kader, danes sestavni, ali pa celo temeljni kamen vsega dogajanja. Kar je v realnosti jedro civilizacijskega konflikta, je na festivalu dejstvo in futurologom prepuščamo oceno, ali Evrovizija nakazuje smeri razvoja, ali pa nakazuje somrak civilizacije. Evrovizija na simbolni ravni pomeni tudi zmago in najvišjo razvojno obliko kiča. Ta se je transformiral v radoživo umetniško formo, proti kateri se zdi umetnost Andyja Warhola kot sestavljanka iz lego kock. To, kar se začne s turbo folk jamranjem v vaši lokalni športni dvorani, ki je nabita do zadnjega kotička, doživi svoj vrhunec v evrovizijskem tednu. In seveda; simbolno je evrovizijsko glasovanje tako kot evropske volitve pred evropskimi volitvami. Na evropskih volitvah, če je udeležba recimo polovična, glasuje 200 milijonov ljudi, na Evroviziji pa je glasovanje ljudi v finalu upoštevano polovično, v polfinalu pa v celoti. S tem, da je glasovanje za Evropski parlament zastonj, glasovanje na Evroviziji pa je treba plačati. Torej je povsem jasno, da je demokratični napor prebivalstva pri Evroviziji mnogo večji. Pa še nekaj. Absolutno pravično glasovanje na Evroviziji bi bilo, ko bi v Evropi obstajale samo enonacionalne države, ki so bile sanje evropskih razsvetljencev in pozneje evropskih diktatorjev. Realnost pa je, da imamo večnacionalne države z množicami čakajočih pred mejami, kar pa so sanje telekomunikacijskih operaterjev. To, kar se je začelo kot Voltairova ideja, se je končalo kot zmaga predsednika uprave lokalnega Telekoma. In kako končati drugače, kot z ilegalno in prevratniško zapetim verzom spremljevalnih vokalov iz leta 1990. Analitično pogledano, so bili tistega dne Tadej Hrušovar, Zvezdana Sterle, Ditka Haberl, Oliver Antauer in Miran Rudan večji osamosvojitelji od Janeza Janše in Igorja Bavčarja. "Svobodni gremo naprej,to niso sanje, ker ne bomo več sami.Enotni gremo naprej,roke podajmo si, ves svet bo z nami."

Posavski Kontradikshn so svojevrstna glasbena skupina. Bili so že označeni za eno redkih slovenskih elektrorokovskih atrakcij. Letos so izdali svoj prvi singel v slovenščini, na nastop v oddajo Izštekani pa so pripeljali simfonični orkester Glasbene šole Krško. Posavski bend KONTRADIKSHN zase pravi, da igra nuklearni rock. Ta elektro rock mašina, ki tlači bobniče ljubiteljev hrupne muzike že debelo desetletje, je pred dobrim letom sprejela izštekani izziv. Toda svoje glasbe se niso odločili oklestiti ali prenesti v akustične okvirje, kot bi pričakovali. Nak. Odločili so se, da bodo akustiko vključili v svoj okvir. In to kako! K sodelovanju so pritegnili Simfonični orkester Glasbene šole Krško ter aranžerja Dejana Učakarja, ki je dele njihovega hrupa prevedel v jezik klasičnih godal, pihal, trobil in tolkal. Rezultat te izštekane enačbe je izjemen. "Orkester je bil izštekan, mi vštekani, vse skupaj pa je bilo – odštekano," pravijo člani benda. In še nekaj. Prvič v enaintridesetletni zgodovini Izštekanih bo v oddaji zaigral celoten, več kot sedemdesetčlanski simfonični orkester. Si to sploh lahko privoščite zamuditi?!  Bilo je v začetku lanskega leta v Ljubljani, po predstavitvenem koncertu drugega albuma Kontradikshn "Ahead of Ourselves". Beseda je dala besedo in ustno pismo o nameri je bilo poslano: če bend najde dober, poseben, intriganten način, kako izštekati svoj močno elektrificirani zvok, je dobrodošel v Izštekanih. Nedolgo zatem je podvig že dobil prve obrise in smer je bila začrtana: ne bomo se na silo izštekavali, to nima smisla, raje poglejmo, kaj se zgodi, če svoj električni hrup spojimo z najmočnejšim sredstvom na akustični strani – s simfoničnim orkestrom! "Skladno z našim imenom smo razmišljali o kontradikciji. Naredili smo zlitje teh nasprotujočih si svetov. Pristop ni obrabljen, veliki bendi iz glavnega toka delajo z velikimi orkestri, drži, v naši zvrsti pa redko," pojasnjuje bobnar Anže Kump. "Res smo šli iz cone udobja, delo z orkestrom je popolnoma drugačno od vsega, kar smo doslej počeli. Zdi se, da se v zadnjem času kot bend resnimo, in to je korak na tej poti. Preizkušamo, do kod sežemo, kje je meja." Aranžmaje za orkester so zaupali skladatelju, fagotistu in glasbenemu pedagogu Dejanu Učakarju. "Največji izziv je bil, kako z orkestrom ne le barvati tega, kar v glasbi že je, da ni le spremljava, ampak vse dele sestaviti, simfonični zvok spojiti z zvokom benda v neko novo celoto," pojasnjuje. "Zvokovno smo res na različnih bregovih, oboji smo se morali prilagajati, približevati, marsikaj smo tudi oklestili." "Dober si, da si vse to spravil skupaj," kometira dirigent Peter Gabrič. "Elektronske zvoke razporediti med godala, trobila, pihala ni mačji kašelj. Tudi izrazno se je moral orkester zelo prilagoditi, ne more igrati tako, kot je vajen." "Ko orkester žlajfa naše linije, ki smo jih zasnovali v različnih obdobjih, nam gredo kocine pokonci, pozabimo, kje smo," pripoveduje pevec Pero Stojanović. "Naučiti smo se morali igrati tiše. In jaz se učim potiho dreti," se smeje. Za nameček so se Kontradikshn za to priložnost okrepili tudi glasovno. Stalni sodelavki Adrijani Jelen se je s spremjevalnim glasom pridružila še Martina Mravinec Bohte. Simfonični orkester Glasbene šole Krško, ki je lani - tako kot Izštekani - praznoval tridesetletnico, je sodelovanje vključil v svoj redni program. Nastop s Kontradikshn bodo odigrali tudi 18. maja 2024 na letnem koncertu v Kulturnem domu Krško. Pa mesec kasneje na gradu Brežice in še kje. Živahno koncertno poletje se obeta tudi Kontradikshnom, na urniku, ki se še polni, je že več kot ducat koncertov po vsej Sloveniji. Za nameček so pravkar postregli s še eno novostjo, ki so se je lotili prvič. Objavili so prvo pesem v slovenščini "Vesolje posodil kolegu". In ja, če se prašujete, ali smo jo slišali tudi v Izštekanih, je odgovor pritrdilen. "Tudi akustika je na neki način vštekana. Vsa materija so takšni ali drugačni delci s takšnim ali drugačnim nabojem, ki vibrirajo v prostoru," poudarja Pero. Če prav pomislimo, ni čudno, da nekdo iz Krškega razmišlja in ustvarja glasbo na tak način. Kot dodaja Anže: "Prihodnost je elektroenergetska." Slike s snemanja - Alan Orlič YouTube:  Kontradikshn in SO GŠ Krško - Vesolje posodil kolegu [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Berlin [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Ne-Bo [Izštekani] Kontradikshn in SO GŠ Krško - Anatomy [Izštekani]

Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.

Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle. Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David. V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.

Sredi oktobra 2023 je bil v Dvorani glasbene šole Radovljica klavirski recital pianista Andreyaj Ilienka, in sicer kot del cikla Klasika, ki se vključuje v Slovenski mladi abonma (projekt smo v oddaji Nove glasbene generacije že predstavili). Andrey Ilienko je klavir začel študirati leta 2006 v Izoli pri Nini Molina pod okriljem Glasbene šole Koper. Svoje glasbeno izobraževanje je nadaljeval pri Selmi Chicco Hajdin in Denysu Masliuku na umetniški gimnaziji v Kopru, leta 2020 pa je bil sprejet na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Tam je najprej študiral pri Ayami Ikeba, trenutno pa se izpopolnjuje pri Zuzani Niederdorfer. Za študij v tujini se je odločil zaradi odličnih profesorjev, poleg tega je hotel razširiti svoja osebna in glasbena obzorja. V njegovi interpretaciji bomo slišali Paganinijevo etudo št. 3 v gis-molu, Zvonček Franza Liszta, Suito kreolskih plesov Alberta Ginastere in Davidsbündlertänze - Plese Davidove lige, op. 6 Roberta Schumanna.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

V nedeljo 17. marca bo mogoče v Ljubljani slišati veličastno glasbeno delo baročnega skladatelja Johanna Sebastiana Bacha PASIJON PO JANEZU. Nastopil bo Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana skupaj z baročnim orkestrom in vrsto izjemnih solistov pod vodstvom dirigenta Sebastjana Vrhovnika. Ta je bil gost Kulturnih utrinkov.

Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec. Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.

Osrednjo pozornost namenjamo koncertu Orkestra Slovenske vojske, dirigenta Johana de Meija in japonskega violončelista Yukija Ita, ki so 27. oktobra nastopili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma in koncertu Za spomin, s katerim se je na isti dan v Slovenski filharmoniji začela nova sezona filharmoničnega cikla VIP. Spored je spletala glasba Pavla Mihelčiča in Petra Ebna. Skozi pogovor z Urošem Mijoškom napovedujemo novo sezono Glasbene mladine Slovenije, ocenjujemo operni premieri Verdijevega Rigoletta in Puccinijeve Manon Lescaut v Zagrebu oziroma Trstu, oddajo pa zaokrožujemo s pregledom dogajanja na Beneškem glasbenem bienalu.

V ospredje tokrat postavljamo drugi koncert letošnjega abonmaja Kromatika, na katerem je zagotovo največ pozornosti pritegnil avstralski violinist kitajskih korenin Christian Li, ter prvi koncert letošnje sezone abonmajskega cikla Filharmonični klasični koncerti, kjer je v vlogi solista nastopil trobentač Jeroen Berwaerts. V nadaljevanju pa bomo poročali o novi notni zbirki violinistke Anastazije Juvan, o programu Zavoda Celeia Celje, koncertu Zbora Slovenske filharmonije Sonce za vse ter tudi o koncertu Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.

Poudarjamo 2. koncert cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije v Cankarjevem domu vodil Robertas Šervenikas, kot solist je nastopil flavtist Aleš Kacjan, program pa je bil v znamenju glasbe Uroša Rojka, Algirdasa Martinaitisa in Sergeja Rahmaninova. Poročamo še o uvodnem koncertu festivala sodobne glasbe Forum nove glasbe, premieri opernega muzikala Tesla avtorjev Slavka Avsenika mlajšega in Nejca Gazvode v Mariboru, sklepu Tartinijevega leta v Kopru s koncertom godalnega ansambla Accadémia d'archi Arrigoni ter gostovanju baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana na beneškem festivalu Venezia in danza.V zadnjem delu oddaje osvetljujemo še muzikološki simpozij z naslovom »Šole glasbe v Sloveniji - Vladimir Lovec«, ki bo v petek v Pretorski palači v Kopru in novo sezono Glasbene mladine Slovenije, prav ob koncu pa nekaj minut namenjamo še pred kratkim preminuli mezzosopranistki Boženi Glavak.

Pred vpisom otroka v glasbeno šolo si starši postavljajo mnoga vprašanja – kako vemo, da je nadarjen? Je nadarjenost pomembnejša kot velika želja po igranju instrumenta in pripravljenost na redno delo? Bo treba otroku kupiti nov inštrument vsakič, ko ga preraste? Koliko časa na teden bo moral nameniti pouku in domačemu delu? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika in Nataša Cetinski iz glasbene šole Arsem.Kaj moramo vedeti starši pred vpisom otroka v glasbeno šolo?Pred vpisom otroka v glasbeno šolo si starši postavljajo mnoga vprašanja – kako vemo, da je nadarjen? Je nadarjenost pomembnejša kot velika želja po igranju inštrumenta in pripravljenost na redno delo? Bo treba otroku kupiti nov inštrument vsakič, ko ga preraste? Koliko časa tedensko bo moral nameniti pouku in domačemu delu? Na vaša vprašanja bosta odgovarjali Dominika Naveršnik iz Glasbene šole Vrhnika in Nataša Cetinski iz glasbene šole Arsem.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami so se odprla volišča, na katerih lahko volivci do četrtka izkoristijo možnost predčasnega glasovanja. To bo povečini potekalo na sedežih okrajnih volilnih komisij, v Ljubljani pa je podobno kot ob lanskem referendumu glas mogoče predčasno oddati na Gospodarskem razstavišču. Druge teme: - Vojna na vzhodu Ukrajine prehaja v bolj zaostreno fazo, velik del ruske vojske osredotočen zlasti na celoten Doneški bazen - Ob spomladanskem zasedanju Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke pričakovati novo poslabšanje gospodarskih obetov - 36. Slovenski glasbeni dnevi v ospredje postavljajo 150. obletnico ustanovitve Glasbene matice Ljubljana