Podcasts about konservatorija

S. Diana Novak je predstavila koncert, del Sakralnega abonmaja. V Uršulinski cerkvi v Ljubljani je nastopil Univerzitetni zbor ameriške univerze Washington and Lee iz Virginije. Predstavil je sakralno zborovsko glasbo sodobnih ameriških skladateljev. Kot gostje so nastopili pevci Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom Ambroža Čopija.

Januarja 2024 je v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila violinistka Ajda Gutnik. Svoj nastop je začela s Sonato št. 21 v e-molu, K. 304 Wolfganga Amadeusa Mozarta, nadaljevala s priljubljenim delom Introdukcija in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa in sklenila z miniaturo Fritza Kreislerja Lepi rožmarin. Vse je izvedla ob klavirski spremljavi Andreja Goričarja. Ajda Gutnik je prvonagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj. Violino je začela igrati s šestimi leti v Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Cajhen Rode, zaključno leto nižje glasbene šole pa je opravila pod vodstvom Đorđa Beraka v Glasbeni šoli Ljubljana Vič-Rudnik. Ko je nastopila na januarskem koncertu, je bila dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Veronike Vilar Brecelj, poleg tega pa svoje znanje redno izpopolnjuje še na seminarjih pri profesorjih, kot so Emilio Percan, Žiga Brank, Božena Angelova, Gorjan Košuta idr.

Lutkovna umetnost se razvija in čedalje več je obiskovalecv, ki so se otresli predsodka, da je samo za otroke, pravijo ustvarjalci Poletnega lutkovnega pristana. Mednarodni festival z najdaljšo tradicijo pri nas se bo jutri v organizaciji tamkajšnjega gledališča začel v Mariboru in do septembra gostil najboljše domače in tuje produkcije. Predstavljamo tudi razstavo Jožeta Marinča v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki in poročamo s koncerta Mešanega komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na 23. Mednarodnem glasbenem festivalu mladih v Postojni.

Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ

Jeseni 2023 sta v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske bila koncerta, na katerih sta zaigrali violinistki Živa Bohinc in Laura Bartelj. Živa Bohinc je študentka violine na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Volodje Balžalorskega, na svojo glasbeno pot pa je stopila v Glasbeni šoli Škofja Loka in jo nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani pri Tatjani Špragar. V tretjem letniku srednje šole se je vzporedno vpisala na zasebni konservatorij Schola Cantorum v Parizu, v razred Violete Smailović-Huart. Na koncertu 25. oktobra 2023 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata v okviru cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske je zaigrala ob klavirski spremljavi Beate Ilone Barcza. Matija Bravničar: Fantazija Johannes Brahms: Sonata za violino št. 1 v G-duru, op. 78 – Deževna Laura Bartelj se je začela učiti violino pri profesorici Valeriji Jenič na Glasbeni šoli Marjana Kozine v Novem mestu, po osmih letih pa je šolanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Tatjane Špragar. V študijskem letu 2017/18 je študirala na konservatoriju Prayner na Dunaju, pozneje se je vpisala na Univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu v razred Anke Schittenhelm, za magistrski študij pa se je na tej univerzi vpisala v razred Giovannija Guzza. 27. novembra je Laura Bartelj s pianistom Naorjem Shanijem nastopila v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija na Vegovi ulici kot del cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske. Ludwig van Beethoven: Sonata za violino in klavir št. 6 v A-duru, op. 30, št. 1.

Marca 2023 je v Mestnem muzeju potekal koncert cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil tudi kitarist Leon Ravnikar in izvedel dela svojega mentorja Nejca Kuharja, Astorja Piazzolle in Miguela Llobeta. Kitarist je eden izmed prejemnikov Škerjančeve nagrade ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer se je izobraževal pod mentorstvom Eve Hren, potem pa se je vpisal na Univerzo za glasbo in uprizarjajoče umetnosti na Dunaju v razred Nejca Kuharja. Kitaro je sicer začel igrati v Glasbeni šoli Škofja Loka leta 2009 pod mentorstvom Denisa Kokalja in se pri njem izobraževal osem let. Že kaj kmalu pa je začel dosegati izjemne rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih.

Oboist Tevž Kupljenik je 22. novembra nastopil na koncertu v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, in sicer kot del koncertnega cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Ob klavirski spremljavi pianista Tadeja Horvata se je predstavil z izvedbami Sonate v e-molu Georga Philippa Telemanna, Pastoralne fantazije, op. 37 Eugena Bozzaja in dela e.mon@si Katarine Pustinek Rakar. Oboo je začel igrati na Glasbeni šoli Marjana Kozine Novo mesto v razredu Ernesta Jazbeca in pozneje Anje Jazbec, zdaj pa obiskuje četrti letnik Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Irmgard Anderl Krajter. Je prvonagrajenec številnih tekmovanj, prvi oboist Kraljevega mladinskega orkestra Concertgebouw 2022 v Amsterdamu in Študentskega festivalnega orkestra Mahler v Belgiji. Kot solist je prvič nastopil že pri dvanajstih letih s Simfoničnim orkestrom Novo mesto, pred kratkim pa še z Orkestrom Slovenske filharmonije.

6. 2. 2024 je v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije na koncertu ob podelitvi Škerjančevih nagrad, diplom in priznanj nastopil Simfonični orkester ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet s svojim dirigentom Slavenom Kulenovićem. V čast skladatelju, ki je nagradam posodil ime, se je tudi tokrat koncert začel z glasbo Lucijana Marije Škerjanca (Gazele: Maestoso, Lento con sentimento), nadaljeval pa s koncertom. Kot solistka se je s skladbo Introdukcijo in rondo capriccioso, op. 28 Camilla Saint-Saënsa je predstavila violinistka Ajda Gutnik, potem pa je orkester izvedel še odlomek iz Simfonije št. 9 v e-molu, op. 95 – Iz novega sveta Antonina Dvořaka (Largo, Allegro con fuoco). Škerjančevo priznanje je letos prejel saksofonist Lev Pupis, dobitnice Škerjančevih diplom so harfistka Anja Gaberc, harmonikarica Mateja Prem Kolar in nekdanja ravnateljica konservatorija Polona Češarek, nagrade pa so šle v roke baletne plesalke Ize Fašun, džezovskega pianista Aljoše Kavčiča, klarinetistke Ane Krapež, glasbenega teoretika Blaža Pirnata, flavtistke Ize Štih, violončelista Leonarda Razborška in pianistke Hane Taškov.

Sinoči (24.4.) ob 19.30 je bil v nunski cerkvi 6. koncert Sakralnega abonmaja. Nastopil je Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pod vodstvom dirigenta Ambroža Čopija, ki bil naš gost.

Ime tedna je postal Matija Špacapan, gozdar in eden od organizatorjev projekta Pomladimo gozdove, vseslovenske prostovoljske akcije sajenja dreves, ki so jo z ekipo pripravili v družbi Slovenski državni gozdovi. Letošnja akcija, ki je potekala že petič, je privabila skoraj 900 prostovoljcev, skupaj pa so posadili okoli 10 tisoč dreves 14 različnih drevesnih vrst. Kandidatki sta bili še: Helena Meško, dolgoletna ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor, ki je za izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju uveljavljanja glasbene vzgoje in izobraževanja prejela nagrado Frana Gerbiča za življenjsko delo, priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Katja Zaletel, predstojnica klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana, kjer so uspešno izvedli prvo ciljano radionuklidno zdravljenje raka prostate pri nas. Terapijo sta prejela bolnika z razširjeno obliko raka prostate, ki je neozdravljiva, inovacija pa omogoča boljše preživetje bolnikov brez napredovanja bolezni in je velik napredek v boju proti najpogostejšemu raku med moškimi.

Sredi marca 2023 je v Veliki dvorani ljubjanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopila Neja Anderle. Saksofonistka je svoje glasbeno izobraževanje začela z desetimi leti v Glasbeni šoli Radovljica pri Roku Felicijanu, leta 2018 pa je opravila sprejemni preizkus za Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani, kjer je bil njen profesor Lev Pupis. Marca 2022 je začela študirati na Kraljevemu konservatoriju v Bruslju, tam pa je njen mentor Vincent David. V oddaji nas čakata Rapsodija za saksofon in klavir Clauda Debussyja ter Concertino da camera Jacquesa Iberta, ki ju bo Neja Anderle izvedla s pianistko Nežo Bregar.

Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec. Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.

Prižgali smo prvo adventno svečko in zakorakali v december, mesec, ki je vsako leto v znamenju dobrodelnosti, luči in upanja. Zato bo v prvi uri naš gost v nočnem programu priljubljen duhovnik Martin Golob, ki zelo rad obišče tudi nas Štajerce. Pogovoru, ki ga je pripravila Jasmina Bauman, prisluhnite v prvem delu nočnega programa, nekaj minut po polnoči. Po eni uri prihaja na obisk Petra Dobnikar iz Konservatorija za glasbo in balet Maribor, kjer uči balet. Ob glasbi bo spregovorila tudi o knjigi in ljubezni, ki se v tem mesecu še posebej iskri. Razvajali pa vas bomo tudi z domačimi in tujimi uspešnicami z lestvice Top 17. Vaš nočni gostitelj bo Robert Zajšek.

Gašper Golob Rupnik je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, kjer kitaro vadi pod mentostvom Toneta Črnuglja. Julija 2022 smo ga povabili v Studio 13 Radia Slovenija, kje je posnel tri miniature, pred kratkim pa se je spet mudil na radiu in predstavil svojo glasbeno pot, hobije in kako kot kitarist skrbi za svoje nohte. SYLVIUS LEOPOLD WEISS: CAPRICIO V D-DURU FERNANDO SOR: VARIACIJE NA ŠPANSKO FOLIO Z MENUETOM, OP. 15A AUGUSTÍN BARRIOS MANGORÉ: BARCAROLA, JULIA FLORIDA MARIA LINNEMANN: ŠEPET ZA KITARO SOLO (Posnetek s koncerta del Marie Linnemann, ki je bil že leta 2015)

V okviru največjega koncertnega abonmaja Akademije za glasbo je maja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije nastopil Simfonični orkester RTV Slovenija. Z njim so zaigrali trije študenti, tokrat se posvečamo violinistki Kaji Sešek, ki je za svoj nastop izbrala nekoliko daljši koncert – Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna. Enega danes najbolj znanih, priljubljenih in izvajanih violinski koncertov, ki pa na svoji praizvedbi ni bil najbolje sprejet. Verjetno tudi zato, ker takratni solisti ni imel časa, da bi ga zvadil – note je namreč dobil le dva dni pred nastopom. Kaja Sešek se je začela učiti violino pri petih letih pri očetu Arminu Sešku. Leta 2012 je postala dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, leta 2017 pa je postala študentka Akademije za glasbo, kjer je zaključila dodiplomski študij v razredu Gorjana Košute. Od septembra 2022 študira na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu pri Detlefu Hahnu.

Ime tedna je Lea Rems, raziskovalka z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko, ki je bila med skoraj 2700 prijavami iz vsega sveta uspešna na razpisu Evropskega raziskovalnega sveta za začetek samostojne raziskovalne kariere. Vodila bo svoj 1,5 milijonov evrov vreden petletni projekt Reincarnation, z raziskavami pa pripomogla pri zdravljenju srčnih aritmij.Kandidata sta še bila: Filip Aleksander Peršolja, kitarist, dijak drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, ki je v sklopu festivala Kitarski forum na Dunaju zmagal na 26. mednarodnem tekmovanju mladih kitaristov za dijake do 18 let. Hkrati je prejel tudi nagrado koncertnega nastopa na Kitarskem forumu in na Tednu kitare v Postojni leta 2024. Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije, ustanove, ki s svojimi arheološkimi predmeti sodeluje na mednarodni razstavi Prvi kralji Evrope. Za organizacijo izjemno zahtevnega projekta so na konferenci Evropskega združenja arheologov v Belfastu raziskovalci in strokovnjaki 26 muzejev iz 11 držav jugovzhodne Evrope prejeli častno omembo komisije.

Poslušamo koncert, ki je potekal kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske marca 2022 v veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Nastopil je kitarist Erik Jurkovič in predstavil pisan spored: ALOJZ SREBOTNJAK: DUE MOVIMENTI JOAQUÍN RODRIGO: EN LOS TRIGALES REGINO SAINZ DE LA MAZA: RONDENA FERNANDO SOR: VARIACIJE NA MOZARTOVO TEMO, OP. 9

Poslušamo koncert cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem sta aprila v Veliki dvorani Glasbene šole ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet nastopila pianista Karlo Posnjak in Sara Köveš. Izvedla sta vsak polovico koncerta. V interpretaciji pianista nas čakata Mala sonata v A-duru Franza Schuberta in Estampes Clauda Debussyja, pianistka pa bo zaigrala Copinovo Sonato za klavir št. 2 v b-molu, op. 35.

Sredi novembra je v Veliki dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet na Vegovi ulici potekal koncert cikla Ob klavirju, ki ga Glasbena mladina ljubljanska posveča pianistom in zasebam v katerih sodeluje klavir. Na koncertu je tokrat nastopil pianist Peter Barbo.Maurice Ravel: SonatineTilen Slakan: Glasbeni moment št. 3 (krstna izvedba)Franz Liszt: Harmonies du Soir iz Études d'exécution transcendante, S.139

22-letni saksofonist Boštjan Rojc, absolvent Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu Matjaža Drevenška, je svoj talent dokazoval že kot učenec Glasbene šole Nova Gorica, pozneje pa tudi Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, saj je kot solist ali član različnih zasedb prejemal najvišje nagrade za tekmovanjih. Redno sodeluje s poklicnimi orkestri (SNG Opera in balet Ljubljana, Policijski orkester, orkester Slovenske vojske) in je tudi 1. alt saksofon (lead) v Big bandu Akademije za glasbo Ljubljana. Ustanovil je zasedbo Ljubljanski kvartet saksofonov, ob študiju saksofona pa veliko pozornosti namenja tudi zborovskemu petju v Vokalni skupini Ivana Cankarja.

V okviru cikla Glasbena ulica, ki ga organizira Glasbena mladina ljubljanska, je 19. maja v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana nastopila Alenka Jezernik. Tolkalka je na ljubljanskem konservatoriju dijakinja v razredu Simona Klavžarja, izvedla pa je dela Tomasza Golinskega, Takatsuguja Muramatsuja in Anne Ignatowicz Glinske.

Kultūros ir meno žurnalo „Nemunas“ naujausio numerio apžvalga.Stasio Šimkaus konservatorija, dažniau absolventų vadinama „šimkine“, pasitinka garbingą 100-to metų jubiliejų. Konservatorija įkurta prijungus Klaipėdą prie Lietuvos, siekiant auginti uostamiestyje lietuvišką aukštąją kultūrą. Ilgus metus ši muzikos kalvė garsėjo puikiais pučiamųjų instrumentų atlikėjais, o šiandien muzikai pasišventusių mokinių klasėse vis mažiau.Šio trečiadienio rubrika Kalbos rytas – apie rašybos ypatumus, žodžius, kurie rašomi didžiąja raide, ir kaip tikriniai pavadinimai virsta bendriniais. Kalbos kultūros redaktorės Linos Smolskienės pokalbis su Lietuvių kalbos instituto mokslininke dr. Ramune Vaskelaite.Vakar Vytauto Didžiojo universitetas organizavo tarptautinį forumą matematikos mokytojams ir tyrėjams, kurio tikslas – sutelkti dėmesį į mokinių matematikos pasiekimų skirtumo mažinimo problematiką Lietuvos bei užsienio mokyklose. Kokias ryškiausias problemas įžvelgia tyrėjai? Kas lemia šiuolaikinio žmogaus mokymosi sunkumus?Latvijos sostinė Ryga praėjusią savaitę deklaravo ambiciją kurti savo metavisatą ir tapti vienu pirmųjų Europos metamiestų. Šia valstybės remiama iniciatyva bus siekiama skatinti papildytos ir virtualios realybės tyrimus, technologijų kūrimą ir pritaikymą. Panašiu metu Europos komisija metavisatoje organizavo edukacinį renginį skirtą šviesti jaunus žmones ir sudominti Europos sąjungos idėja, kuriame pasirodė vos 5 dalyviai.Ievos Buinevičiūtės laida „Įgarsintas vaizdas“ šiandien veda klausytoją į Brazilijos favelas, šios šalies muzikinės kultūros ir ypač bossa novos gimtinę.Šiandien Vilniuje pristatoma filosofo Leonido Donskio vėlyvųjų publikacijų knyga „Man skauda“. Rinkinys pasirodo praėjus 6-iems metams nuo staigios autoriaus mirties, o šiemet Leonidui Donskiui būtų sukakę šešiasdešimt. Plataus akiračio filosofui rūpėjo ir užsienio politika, ir švietimas, ir populiarioji kultūra, ir futbolas, ir dar daug temų. Kokius klausimus filosofas kelia šio rinkinio tekstuose? Kalbamės su knygos sudarytoja žurnaliste, visuomenininke Birute Garbaravičiene.Šiandien LRT KLASIKOS eteryje tiesiogiai skambės Vilniaus miesto šiuolaikinės muzikos ansamblio „Synaesthesis“ koncertas „Tamsūs laikai. Atspirties taškas“. Tai viena naujausių ansamblio programų, atsigręžianti į dramatiškiausius trijų valstybių – Jungtinių Valstijų, Lietuvos ir Ukrainos – istorinius taškus. Koncerte skambės amerikiečių minimalisto Steve'o Reicho, lietuvių kompozitorės Rita Mačiliūnaitė ir ukrainiečių kompozitoriaus Boriso Loginovo kompozicijos.Ved. Urtė Karalaitė

V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.

Zarja Javh Dobernik je svojo glasbeno pot začela pri šestih letih z učenjem harfe pod vodstvom Anje Gaberc, na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Po osmih letih nižje, se je vpisala še na srednjo stopnjo študija, konservatorij pa obiskuje poleg Gimnazije Bežigrad. Tekmovanj iz harfe se je pričela udeleževati že v tretjem razredu glasbene šole. Na mednarodnem tekmovanju Svirel je osvojila več srebrnih in zlatih priznanj, med drugim je leta 2017 zasedla prvo mesto v svoji kategoriji. Udeležila se je tudi državnih tekmovanj Temsig, na katerem je leta 2015 dobila srebrno plaketo, leta 2018 in 21 pa zlato. Poleg tega se je leta 2020 uvrstila v ožji izbor finalistov na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, zadnji dve leti pa se je posvetila udeležbi na mednarodnem tekmovanju v Izraelu, ki je potekalo leta 2021 - uvrstila se je med 50 finalistov. Poslušamo koncert na katerem je nastopila sredi novembra 2021 kot del cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske v Klubu Cankarjevega doma. Na njem je izvedla Moderato, molto agitato iz cikla Petih preludijev Alojza Srebotnjaka, Fantazijo na temo iz opere Jevgenij Onjegin Petra lljiča Čajkovskega Ekaterine Walter-Kühne, skladbo Škrjanček Mihaila Glinke (prir. Milij Balakirev) in Izvir Alphonsa Hasselmansa.

V Ljubljani se začenja poletje s slovenščino. Medtem ko mnogi preživljajo oddih v tem času ob morju, se približno 300 posameznikov iz 30 držav udeležuje ene izmed prireditev Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani. Začeli so se 17. Mladinska poletna šola slovenščine, 41. Poletna šola slovenskega jezika in 58. Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. V oddaji tudi o koncertu pianistke Mojce Pregeljc, ki je nastopila na zaključnem koncertu znamenitega Konservatorija svete Cecilije v Rimu.

Enaindvajsetega marca je v veliki dvorani Glasbene šole Konservatorija za glasbo in balet kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske nastopil harfist Adrian Ignjatović, in sicer na koncertu nagrajencev lanskega tekmovanja TEMSIG, torej na koncertu, ki so ga v glasbeni mladini namenili dvema izmed lanskih prvonagrajencev tekmovanja (citrarki Pavlini Šifrar in harfistu Adrianu Ignjatoviću). Adrian Ignjatović se je igranja na harfo začel učiti s sedmimi leti v razredu Anje Gaberc na glasbeni šoli ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, po končani osnovi stopnji šolanja pa je študij nadaljeval v njenem razredu še na srednji stopnji. Svoje znanje je poleg tega dopolnjeval tudi na seminarjih za harfo pri Sofii Ristić, Stephenu Fitzparticku, Diani Grubišić Ćiković in Marie-Pierre Langlamet. Alojz Srebotnjak: Preludiji za harfo, Andante, con espressione Claude Debussy: Bergamska suita, Mesečina in Preludij Johann Sebastian Bach: Suita v e-molu, BWV 996 Gabriel Pierné: Impromptu-caprice, op. 9

Pavlina Šifrar je 21. 3. 2022 nastopila v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske. Giovanni Girolamo Kapsberger, prir. Leopold Hurt: Toccata Arpeggiata Silvius Leopold Weiss: Suita št. 2 v D-duru Peter Suitner: Improvizacija, op. 56e Johann Baptist Bauer: Abschied, op. 98 (Slovo) Konstantia Gourzi: Between the lines, op. 93 (Med vrsticami) Slovenska ljudska, prir. Tomaž Plahutnik: Ko ptičica sem pevala Freddy Golden: Snapping Fingers (Tleskanje s prsti) Urška Orešič Šantavec: Meditacije za citre, Meditacija a Harald Oberlechner: Jazz-Exercise 1 (Jazz vaja 1) Pavlina Šifrar je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih v Glasbeni šoli Grosuplje. Vpisala se je v razred citer, kjer jo je prva leta poučevala Cita Galič, potem pa Neli Zidar Kos. Leta 2020 bila sprejeta na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je njena profesorica Karmen Zidar Kos. Med svojim šolanjem se je več let zapored udeležila poletnih citrarskih seminarjev v Celju. Udeležila se je tekmovanj TEMSIG in Svirel, kjer je osvojila bronasto plaketo in srebrno nagrado, ter mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu za Nachwuchsförderpreis II. V letu 2021 je na mednarodnem tekmovanju Celeia osvojila zlato plaketo in na državnem tekmovanju TEMSIG zlato plaketo, prvo nagrado in posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe. Februarja 2022 se je udeležila 9. mednarodnega citrarskega tekmovanja v Münchnu in v kategoriji od 16 do 18 let in na njem prejela prvo nagrado.

Klavirski Trio Rupnik je sredi aprila nastopil v Klubu Cankarjevega doma na koncertu cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske. Na tem koncertu je izvedel Klavirski trio št. v H-duru, op. 8 Johannesa Brahmsa. Sestavljajo ga violinistka Manca, študentka magistrskega študija Univerze Mozarteum v Salzburgu v razredu Rainerja Schmidta, violončelist Nejc, ki je na Mozarteumu študent Enrica Bronzija in pianist Anže, študent magistrskega študija na Akademiji za glasbo Ljubljani v razredu Tatjane Ognjanovič. Trio je začel delovati pod mentorstvom Kaje Stražar in Urše Kržič na Glasbeni šoli Vrhnika, od leta 2013 do 2016 je deloval v okviru ljubljanskega Konservatorija za glasbo pod mentorstvom Tomaža Lorenza, od leta 2017 do 2022 pa je bil na Akademiji za glasbo njegov mentor Janez Podlesek.

Na letošnjem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig v kategoriji komornih jazz skupin je zlato priznanje in posebno nagrado prejel TG kvartet iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (mentor prof. Peter Smrdel). Kvartet sestavljajo bobnar Tijan Grašič, basist Vasja Caharija, kitarist Luka Debelić in pianist Aljoša Kavčič. Dijaki so del repertoarja predstavili del repertoarja.

Nocoj malo po polnoči nas bo obiskala pevka in vsestranska glasbenica Anja Hrastovšek. Morda vam celo v ušesih odzvanja njena simpatična skladba Tja bi šla, ki je bila lani ena izmed najbolj predvajanih skladb slovenskih izvajalcev na Prvem! Z Anjo, diplomantko deželnega Konservatorija za glasbo v Celovcu, sicer pa tudi pevko v mednarodno priznani vokalni skupini Jazzva, ustanoviteljico in glavno vokalistko jazz kvarteta The Oakleys ter glasbene zasedbe SOUL, JAZZ in JAZ, pa tudi dirigentko in učiteljico petja, se bom pogovarjala Višnja Fičor. Pridružite se nama pri nočnem klepetu o vokalni glasbi, od jazza do zborovskega petja!

Ob 10. in 12. uri bosta v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji potekala koncerta Slovenskega tolkalnega projekta SToP, ki se jim bodo kot gostje pridružili trobilci orkestra Slovenske filharmonije, združeni v Trobilni kvintet Schaka. Koncert z naslovom Tolčemo in trobimo! bo mlademu občinstvu predstavil trobila in tolkala. Ob 19.30 bo v Škerjančevi dvorani Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana potekal koncert z naslovom Brass 'n Roll. Brass`n Roll je mednarodni projekt Trobilnega ansambla Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, ki je tokrat k sodelovanju povabil tudi študente sestrskih akademij iz Budimpešte in Zagreba. Na koncertu se bo predstavilo 24 inštrumentalistov in 6 študentov kompozicije, ki se bodo predstavili s skladbami za pričujočo zasedbo.

Poslušamo drugi del koncerta, na katerem je 9. novembra 2021 nastopila violinistka Manca Rupnik in s pianistom Patrickom Leungom izvedla Sonato za violino št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Manca Rupnik je pouk violine začela v Glasbeni šoli Vrhnika, nato svoje izobraževanje nadaljevala na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani ter pozneje še na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razredu Igorja Ozima. Leta 2019 je tam diplomirala v razredu Rainerja Schmidta, zdaj pa je pod njegovim vodstvom še študentka magistrskega študija. Je prejemnica prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih tako solistično kot z zasedbo Klavirski trio Rupnik, v kateri igra z bratoma. Večkrat se je predstavila na recitalih, kot solistka je nastopila z več orkestri in je prejemnica dveh Škerjančevih nagrad Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Igra na violino goslarske mojstrice Katharine Abbühl (Aleksander Krilov Sub spirito 1999) iz Cremone.

Poslušamo posnetek koncerta, na katerem je 4. februarja 2021 nastopil tolkalec Inti Pucihar in s pianistom Lianom Puciharjem izvedel Koncert za marimbo in godala (seveda v priredbi za klavir) Emmanuela Sejourneja. Inti Pucihar se je pri šestih letih začel učiti tolkala pod vodstvom Jake Strajnarja, potem pa je osnovno glasbeno šolanje nadaljeval na Glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nastje Jerman. Poleg tega je bil njegov profesor tudi Simon Klavžar. V lanskem šolskem letu je bil dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer je sodeloval tudi v Simfoničnem orkestru KGBL, občasno pa nastopa tudi z orkestrom Glasbene šole Vrhnika. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri Nebojši Jovanu Živkoviću, Davidu Panzlu, Katarzyni Myćki in Philippu Lamprechtu. Je večkraten nagrajenec mednarodnih in državnih tekmovanj (Svirel, Temsig). V zadnjem času se veliko posveča igranju vibrafona, tako klasičnega kot jazzovskega, kjer je njegov mentor in korepetitor njegov oče Jaka Pucihar. Preizkuša se tudi v kompozicijskih vodah. Lian Pucihar se je začel učiti klavir pri šestih letih v razredu Ilonke Pucihar na Glasbeni šoli Vrhnika, z osmimi pa je pouk nadaljeval pri Kaji Stražar. Zdaj je dijak ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet, smer jazz klavir, njegov mentor pa je Veljko Glodić. Vzporedno je njegov profesor klavirja še Tadej Horvat, uči pa se tudi igranja na saksofon pod vodstvom Zale Kejžar.

Pred kratkim smo v naš studio 13 povabili kitarista Staša Čakša, da arhivno posname nekaj programa. Izbral je Johann Sebastian Bach: Prelude, Fuga and Allegro BWV 998 Giulio Aguado: Introduction et Rondo, Op.2, št. 2 Alojz Srebotnjak: Due movimenti Staš Čakš je igranje kitare začel pri šestih letih pri Anji Pirjevec. Glasbeno šolo je obiskoval v Rogaški Slatini in Mariboru. Po končani nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljeval na umetniški gimnaziji na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, kjer je svoje znanje igranja kitare izpopolnjeval pri Vojku Vešligaju. Z osmimi leti se je udeležil prvega mednarodnega tekmovanja, kjer je prejel zlato priznanje in drugo nagrado. Je prejemnik najvišjih nagrad na različnih tekmovanjih v Sloveniji, Italiji, Srbiji ter na Češkem in Hrvaškem. Je tudi dvakratni zmagovalec mednarodnega tekmovanja "Enrico Mercatali" v Italiji. Leta 2009 je s kitaro nastopil v oddaji Pod klobukom. Izvedel je tudi nekaj solističnih recitalov in se predstavil kot solist s kvartetom Feguš, s kitarskim orkestrom Konservatorija za glasbo in balet Maribor ter harmonikarskim orkestrom Akademije za glasbo v Ljubljani. Leta 2016 je prejel diplomo dr. Roman Klasinc Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Po končani srednji šoli se je odločil za nadaljevanje študija na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod vodstvom prof. Tomaža Rajteriča, kjer je magistriral z odliko. Med šolanjem na Akademiji je osvojil drugo nagrado na državnem tekmovanju ''TEMSIG" ter kot solist skupaj s harmonikarjem Rokom Fišerjem in komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedel Dvojni koncert za kitaro in bandoneon Astorja Piazzolle.

Glasbeni pedagogi ugotavljajo, da je zaradi pouka na daljavo zelo upadla pevska kondicija učencev, opažajo tudi izjemen upad zanimanja za petje v šolskih zborih. Po najbolj črnem scenariju bi v desetih letih ostali brez ljubiteljskih pevskih zborov za odrasle. Zato strokovnjaki z Zavoda za šolstvo učiteljem svetujejo, naj mladi pri vsaki uri glasbe pojejo, enako tudi v glasbenih šolah. Te naj mlade usmerjajo tudi v komorno in orkestrsko igro. Kako je epidemija vplivala na dejavnost glasbenih šol, kakšna je glasbena kondicija mladih glasbenikov in baletnikov, kako je z vpisom v glasbene šole v teh negotovih časih? Na ta vprašanja bomo odgovarjali v oddaji Ars humana. Gostje v oddaji so: -travnateljica glasbene šole Slovenska Bistrica in predsednica Zveze slovenskih glasbenih šol Radmila Bikić Magdić, -travnateljica Glasbene šole Franca Šturma Magdalena Međeral, -travnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor Helena Meško, -travnateljica zasebne glasbene šole Glasbeni atelje Tartini Vildana Repše, -tvišja svetovalka za glasbeno umetnost na Zavodu za šolstvo dr. Inge Breznik.

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik. Zaigral je v družbi več glasbenikov: Launy Gröndhal: Koncert za pozavno Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128 Zygmunt Stojowski: Fantazija, op. 38 s pianistko Matejo Hladnik Dario Castello: Sonata št. 5 za violino, pozavno in generalni bas s pianistko Matejo Hladnik in violinistko Julijo Černe Felix-Alexandre Guilmant: Morceau symphonique za pozavno solo in trobilni kvintet, op.88 s trobilnim kvintetom Schaka Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja. Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra lani v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik. Zaigral je v družbi več glasbenikov: Launy Gröndhal: Koncert za pozavno Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128 Zygmunt Stojowski: Fantazija, op. 38 s pianistko Matejo Hladnik Dario Castello: Sonata št. 5 za violino, pozavno in generalni bas s pianistko Matejo Hladnik in violinistko Julijo Černe Felix-Alexandre Guilmant: Morceau symphonique za pozavno solo in trobilni kvintet, op.88 s trobilnim kvintetom Schaka Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja. Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Ta teden poslušamo sklepni koncert tretjega mednarodnega tekmovanja Oskarja Riedinga, ki je potekal lani maja v celjskem Narodnem domu. Na njem je nastopil Simfonični orkester Konservatorija za glasbo Johanna Josepha Fuxa iz Gradca pod vodstvom Thomasa Platzgummerja, s študenti pa je igral tudi zmagovalec prejšnjih dveh tekmovanj violinist Gal Juvan. Gioacchino Rossini: Uvertura k operi Italijanka v Alžiru Eduard Lalo: Španska simfonija za violino in orkester Julius Fučik: Florentinska koračnica George Gershwin: Amerikanec v Parizu Zoya Petrova: Noč v Barceloni

Poslušamo posnetek koncerta iz cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal oktobra v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata in na katerem je nastopil Tine Plahutnik v družbi več glasbenikov. V eni od prihodnjih oddaj Nove glasbene generacije bodo s pozavnistom zaigrali violinistka Julija Černe in člani trobilnega kvinteta Schaka, danes pa bomo slišali dve skladbi, ki jih je izvedel ob klavirski spremljavi Mateje Hladnik: Joseph Jongen: Arija in poloneza, op.128 Launy Gröndhal: Koncert za pozavno Tine Plahutnik je svojo glasbeno pot začel z učenjem pozavne leta 2004 na Glasbeni šoli Kamnik in pri Jaku Einfaltu opravil osem razredov, nato pa se je leta 2013 vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana v razred Andreja Srake. Pod njegovim mentorstvom se je uspešno udeležil številnih tekmovanj in prejel vrsto nagrad. Po dveh letih se je vzporedno vpisal še na trgovsko šolo, kjer je maturiral iz smeri aranžerski tehnik. Za svoje glasbene dosežke je leta 2016 prejel Škerjančevo nagrado Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, poleg tega pa je na konservatoriju opravil tudi eno leto vzporednega študija iz predmeta jazz pozavna v razredu Vida Žgajnerja. Trenutno je študent četrtega letnika Akademije za glasbo Ljubljana v razredu Dušana Kranjca. V času študija je izvedel veliko uspešnih nastopov, svoje znanje dodatno izpopolnjuje na različnih seminarjih in poletnih šolah, poleg tega pa tudi sodeluje z različnimi poklicnimi in amaterskimi zasedbami in orkestri. Marca 2019 je kot solist nastopil na koncertu Big banda RTV Slovenija, od septembra 2017 redno sodeluje v Orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, aprila 2019 pa se je tam tudi redno zaposlil.

Spoštovani poslušalke in poslušalci, danes bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana, na katerem sta januarja letos nastopila klarinetistka Urška Zupan in pianist Aleksej Grotz. Za svoj nastop sta izbrala štiri raznolika dela Berga, Gadeja, Denisova in Debussyja. Edison Denisov: Sonata za solo klarinet Alban Berg: Štiri skladbe za klarinet in klavir, op. 5 Niels Gade: Fantazijske skladbe op. 43 Claude Debussy: Rapsodija za klarinet in klavir. Urška Zupan je na svojo glasbeno pot stopila pri devetih letih pod vodstvom Jožeta Kregarja na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter potem na Konservatoriju za glasbo in balet nadaljevala šolanje v razredu Dušana Sodje. Leta 2016 se je vpisala na dodiplomski študij na Univerzi Mozarteum v Salzburgu v razred Wenzla Fuchsa, solo klarinetista priznanega Orkestra Berlinske filharmonije. Uspešno se je udeležila več državnih in mednarodnih tekmovanj. Med drugim je na državnem tekmovanju Temsig kar trikrat prejela zlato plaketo, dve tretji nagradi in leta 2019 prvo. Dodatno se izobražuje na mojstrskih tečajih pri domačih in tujih klarinetistih, leta 2016 je bila sprejeta na ugledno mojstrsko delavnico v Apeldoornu na Nizozemskem. Je članica Pihalne filharmonije Salzburg, s katero je v letih 2018 in 2019 nastopila na več koncertih, med drugimi tudi na priznanem novoletnem koncertu pod taktirko Hansjörga Angererja. Redno sodeluje s številnimi simfoničnimi in komornimi orkestri, leta 2018 pa je bila mentorica slovenskega glasbenega projekta Orkesterkamp. Aleksej Grotz se je rodil v Moskvi, svoje glasbeno izobraževanje pa je začel na Moskovskem državnem konservatoriju. Potem je študiral na Inštitutu za historično izvajalsko prakso in sodobno interpretacijo, in sicer klavir, historične instrumente ter kompozicijo, leta 2012 pa je začel študirati v razredu profesorja Jacquesa Rouvierja na univerzi Mozarteum v Salzburgu. Redno sodeluje na mednarodno priznanih festivalih, kot sta Piano Festival Ruhr in Festival sodobne glasbe v Bakuju. Udeležuje se najrazličnejših mojstrskih tečajev, med drugim v centru Arnolda Schönberga na Dunaju, kjer je dosegel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju za klavir Rubinstein 2010. Njegov repertoar vključuje dela priznanih skladateljev 17. in 18. stoletja in tudi sodobno glasbo, omenimo še to, da je v preteklosti sodeloval tudi z ruskim pianistom Aleksejem Lubimovom.

Danes bomo poslušali posnetek koncerta Sama Novaka, ki je v začetku februarja nastopil na koncertu cikla Prisluhnimo v operi Glasbene mladine ljubljanske. Glasbenik se je kitaro začel učiti pri svojih sedmih letih na glasbeni šoli ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Njegov profesor je bil Mladen Bucić, na srednji stopnji pa je njegov mentor postal Anton Črnugelj. Poleg tega se redno dodatno izobražuje pri priznanih kitaristih in pedagogih, kot so Paolo Pegoraro, István Römer, Anders Miolin, Andrea de Vitis in mnogi drugi. Kitarist je prejemnik številnih nagrad na domačih in tujih tekmovanjih za mlade glasbenike, osvojil je recimo tri zlate plakete na državnih tekmovanjih TEMSIG, uspešen pa je bil tudi na Zagrebškem kitarskem festivalu, tekmovanju Enrico Mercatali v Gorici in Dnevih kitare v Krškem. Za svoj nastop je izbral tri dela špansko govorečih skladateljev in delo Due movimenti Alojza Srebotnjaka. S to skladbo se bo oddaja začela, potem pa nas čakajo še odlomek iz Sonate za kitaro št. 3 Manuela Marie Ponceja, Granada iz Španske suite Isaaca Albéniza ter skladba Katedrala Augustina Barriosa Mangoreja.

Ob Beethovnovem letu na našem programu Beethovnove glasbe ne manjka. Bomo pa danes poslušali posnetek lanskega koncerta, ko je Beethovnova glasba zvenela v zaznamovanje drugih obletnic. Lani je namreč minilo 100 let od ustanovitve Univerze v Ljubljani ter Konservatorija za glasbo in balet, Akademija za glasbo pa je zaznamovala svojo 80-letnico. Ob tem jubileju je na otvoritvi 34-tih Slovenskih glasbenih dnevov zaigral akademijski simfonični orkester, ki je s svojim nastopom zaznamoval še 200 let od izvolitve Ludwiga van Beethovna za častnega člana takratne Filharmonične družbe. Izvoljen je bil 15. marca 1819, v pismu 4. maja omenjenega leta pa se je Beethoven za izvolitev prijazno zahvalil in skromno zapisal, da ceni priznanje, ki mu ga je družba podelila s to diplomo kljub njegovim »neznatnim zaslugam za glasbo«. V zahvalo je Filharmonični družbi poslal tudi podpisan izvod svoje pastoralne simfonije. Prav to partituro, ki jo danes hrani NUK, so lani aprila izvedli študenti.

Tokratno oddajo namenjamo sopranistki Piji Novak, ki je januarja nastopila na koncertu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Občinstvu se je predstavila z dvodelno zastavljenim programom, ki je obsegal sklop dekliških pesmi slovenskih skladateljev ter sklop arij iz oper in oratorijev Georga Friedricha Händla. Sopranistka je dijakinja drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v razredu Tatjane Vasle, nižjo glasbeno šolo pa je dokončala leta 2018 v Lendavi, in sicer smer kitara in klavir. V letih 2017 in 2018 je obiskovala zasebni pouk petja pod vodstvom Nine Dominko in se pod njenim vodstvom udeležila štirih mednarodnih tekmovanj, na katerih je dobila zlata priznanja, tekmovanja TEMSIG pa se je udeležila leta 2019 že pod mentorstvom Tatjane Vasle in dosegla prvo nagrado, zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo dela slovenskega avtorja. Svoj prvi pevski recital je izvedla februarja 2018 v lendavski sinagogi, sicer pa sodeluje tudi s SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je v Mozartovi Čarobni piščali pela vlogo prvega dečka, ter v Kingovi otroški operi Snežna kraljica, kjer izvaja glavno vlogo Gerde. Georg Fiedrich Händel: arija Theodore Angeli, svetli in lepi iz prvega dejanja oratorija Theodora Georg Fiedrich Händel: arija Almirene Armida, nemilostna - Pustite me jokati iz drugega dejanja opere Rinaldo Benjamin Ipavec: Dekliške pesmi (Oh ljubček moj, Nikdar nisem te vprašala, Moj ljubček je koso nabrusil, Sinoči sem pa čula glas) Hrabroslav Volarič: Dekliška tožba in Dekliški vzdihi Zorko Prelovec: Dekliška pesem

Tokrat bomo v oddaji poslušali posnetek koncerta, ki je potekal februarja v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v organizaciji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Ta od leta 1995 svojim najbolj zaslužnim dijakom, profesorjem in zunanjim sodelavcem šole podeljuje Škerjančeve diplome, priznanja in nagrade, vsako leto pa podelitev pospremi s koncertom šolskega simfoničnega orkestra. Tudi letos je bilo tako in tudi letos je v interpretaciji Simfoničnega orkestra ljubljanskega konservatorija pod taktirko Slavena Kulenovića najprej zazvenela glasba Lucijana Marije Škerjanca, ki je stalnica na programu tega koncerta. Lucijan Marija Škerjanc: Gazele, št. 5 in 6 Marjan Kozina: Bela krajina, simfonični scherzo Slavko Avsenik, prir. Bojan Adamič: Spomin Reinhold Gliere: Ples ruskih mornarjev

Zadnjo oddajo leta 2019 smo posvetili 100-letniku, Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Praznični čas in to častitljivo obletnico je z nami praznoval godalni kvartet Konservatorija v sestavi: violinistki Vesna Gostič in Flora Hawlina, violistka Isabella Černigoj ter violončelist Vid Ožbolt. Hkrati pa je kvartet z nastopom napovedal tudi prihajajočo 250-letnico rojstva Ludwiga van Beethovna, ki jo bo praznovala vsa Evropa.

Glasbeni uredniki Radia Slovenija – programa ARS, Radia Maribor, Radia Koper in studia Nova Gorica – smo za vas izbrali najboljše in najodmevnejše glasbene dogodke leta, ki se končuje. Kaj in kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče? To so: • nekateri odlični solisti, ki so koncertirali z orkestroma Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, • koncerti in recitali pianista Aleksandra Gadžijeva, • nastopi Irene Kavčič, Tommasa Lonquicha in godalnega kvarteta Zaide ter Tria con Brio v Novi Gorici, Ljubljani in Mariboru, • dirigent Paul van Nevel in zbor Slovenske filharmonije, • zmaga Petre Strahovnik na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum, • koncert Pop Arta, • 100-letnica ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet ter 80-letnica Akademije za glasbo, • koncert v sklopu 4. Filharmoničnega baročnega festivala, • zborovski festival Aegis Carminis in Simfonija Kopra, • tekmovanje Gallus in koncert Irene Grafenauer s prijatelji ter • 100-letnica mariborske opere.

Giovanni Bottesini: Elegija št. 1 v D-duru za kontrabas in klavir Lucijan Marija Škerjanc, prir. Zoran Marković: Pet liričnih melodij za violončelo in klavir Giovanni Bottesini: Fantazija na temo iz Bellinijeve opere Mesečnica Grega Rus je začel igrati kontrabas pri petnajstih letih na nižji glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer ga je poučeval prof. Blaž Zupan. Šolanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri profesorjih Iztoku Hrastniku in Janezu Avšiču. Julija letos je končal študij kontrabasa na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri red. prof. Zoranu Markoviću. Dodatno se je izpopolnjeval pri profesorjih, kot so: Sławomir Grenda, Martin Heinze, Dorin Marc, Wies de Boeve. Med študijem se je udeležil več državnih (TEMSIG 2012, 2015) in mednarodnih (Svirel, Niš) tekmovanj ter vsakokrat dobil prvo nagrado. Je prejemnik Škerjančeve in študentske Prešernove nagrade. Med študijem je kot solist nastopil z Orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana in s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. Igra v duu s sestro, pianistko Nadjo Rus. Skupaj sta nastopala na koncertih Festivala Ljubljana, Festivala Lent, v okviru Glasbene mladine ljubljanske. Grega je član kvinteta kontrabasov Bass chorus in kvarteta kontrabasov Scaramelli bass quartet, s katerima nastopa doma in v tujini. Udeležil se je treh turnej z Mladinskim orkestrom Gustava Mahlerja, ki je eden najbolj eminentnih mladinskih orkestrov, imel pa je čast igrati pod vodstvom znanih dirigentov klasične glasbe (Danielom Hardingom, Philippejem Jordanom, Christophom Eschenbachom, Davidom Afkhamom, Lorenzom Viottijem) v najprestižnejših dvoranah v Evropi. Z mladinskim orkestrom EUYO je nastopal na svetovni slovesnosti ob stoletnici konca prve svetovne vojne v Parizu, kjer so izvedli Ravelov Bolero pod vodstvom Vasilija Petrenka. Septembra lani je uspešno opravil avdicijo za namestnika vodje kontrabasov v Simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije.

Vsak bend ima zgodbo o demoposnetkih, o bobnarju, ki se mu v resnici ni dalo, o kitaristu, ki je pridno študiral, in o članu benda, ki je v resnici edini obvladal svoj instrument. Siddharta ima tudi zgodbo o glasbeniku, ki je bil najprej fen, potem pa član. Pot v ID: V petih epizodah Siddartha, dva nekdanja člana in producent ne samo o prvencu ID.

Tyrimas. „Konservatorija“, „Akvariumas“ ir „Švarkai“: rusų šnipų žargonas veda į Rusijos ambasadą Lietuvoje.JAV leido Lietuvai įsigyti 500 šarvuotų visureigių.Kalinigrado sr. kurortas – Svetlogorskas.Lietuvos kandidatas į eurokomisarus Virginijus Sinkevičius vakar susitiko su būsimąja komisijos pirmininke Ursula fon der Layen.Alternatyvios realybės žaidimai.Pokalbis „Ryto garsų“studijoje – prezidento patarėja ir teisės grupės vadovė Jūratė Šovienė.Kodėl žmonėms įdomu eiti į ekskursiją į kalėjimus? Pirmakursiai: stresas jiems ir tėvams.Taip pat laidoje – orų, spaudos ir sporto apžvalga. Užsienio aktualijos. Ką rekomenduoja skaityti arkivyskupas Gintaras Grušas? Dramos edukatorės Raimondos Medeišienės komentaras. Ved. Rūta Kupetytė.

Sara Bajc je osem let je obiskovala pouk harfe na Glasbeni šoli Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Anji Gaberc, zdaj pa je tam tudi njena dijakinja. Udeležila se je številnih seminarjev pri harfistih, kot so: Patrizia Tassini, Jana Bouškova, M. K. Vaughan, Sofia Ristič, Nicoletta Sanzin, Stephen Fitzpatrick in Petra Van der Heide. Poleg šolskih nastopov je l. 2015 nastopila v predsedniški palači RS, leta 2016 je igrala na koncertu v Bukovici. Z mladimi harfistkami je nastopila na dogodkih v Cankarjevem domu in na koncertu na Pediatrični kliniki marca 2017. Bila je uspešna na številnih tekmovanjih: na 44. državnem tekmovanju Temsig 2015 je prejela srebrno plaketo, na mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov v Pordenonu v Italiji l. 2015 prvo absolutno nagrado diapason d?oro, na 8. mednarodnem tekmovanju Svirel 2016 srebrno plaketo, na 4. mednarodnem tekmovanju Društva harfistov Slovenije v Velenju 2016 zlato plaketo. Letos je na 47. državnem tekmovanju Temsig prejela zlato plaketo in drugo nagrado. Njena želja je študirati v Salzburgu ali Londonu. Claude Debussy, prir. Henriette Renié: Dve arabeski L. 66 Giovanni Battista Pescetti, prir. Carlos Salzedo: Sonata v c-molu Alojz Srebotnjak: Preludiji za harfo, 2. Andante Louis Spohr: Fantazija za harfo v c-molu, op. 35 Claude Debussy, prir. Jorge Martinez Zarate: Clair de Lune

Oddajo tokrat posvečamo violončelistu Nejcu Rupniku, ki je decembra nastopil kot del cikla Zvoki mladih Glasbene mladine ljubljanske, in sicer ob klavirski spremljavi svojega starejšega brata Anžeta Rupnika. V njuni interpretaciji boste lahko slišali Peter Iljič Čajkovski: Pezzo capriccioso, op. 62 Astor Piazzolla: Le grand tango (Veliki tango) Astor Piazzolla: Ave Maria Nejc Rupnik (2000) je začel igrati violončelo na Glasbeni šoli Vrhnika in Glasbeni šoli Ljubljana Vič – Rudnik pri prof. Almiri Hamidullin in prof. Damirju Hamidullinu. Sedaj je dijak četrtega letnika Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu prof. Karmen Pečar Koritnik. Nejc je prejemnik prvih nagrad državnih tekmovanj (TEMSIG 2012, 2015 in 2018) in mednarodnih tekmovanj (Stringfest, Srbija 2012, 2013) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano, Italija 2018), v katerem deluje s sestro in bratom. Solistično se je predstavil v ciklu Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Februarja 2017 je kot solist nastopil s Simfoničnim orkestrom KGBL v Slovenski filharmoniji ter nato še na gostovanju v Dresdnu. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri profesorjih Damirju Hamidullinu, Karmen Pečar Koritnik, Igorju Mitroviću in Reinhardtu Latzku, Giovanniju Gnocchiju in Mariu Brunellu. Nejc je član ansambla violončel Cello attacca! pod mentorstvom prof. Karmen Pečar Koritnik. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015. Igra na violončelo goslarske mojstrice Katharine Abbühl (l. 2011) iz Cremone. Anže Rupnik (1998) se je pričel učiti klavir na Glasbeni šoli Vrhnika. Izobraževanje je nadaljeval na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana pri prof. Sijavušu Gadžijevu. Sedaj je študent drugega letnika Akademije za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Tatjane Ognjanovič. Anže je nagrajenec domačih in mednarodnih tekmovanj (Trst, Gorica, Novi Sad, TEMSIG 2013, 2016) tako solistično kot s Klavirskim triom Rupnik (TEMSIG 2014, 2017, Primož Ramovš 2015, Svirel 2016, Majano 2018, Italija), v katerem deluje s sestro in bratom. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih pri profesorjih Sijavušu Gadžijevu, Tatjani Ognjanovič, Edvardu Popitu, Denisu Masliuku, Selmi Chicco, Konstantinu Boginu in Aleksandru Mndojantsu. Letos se je solistično predstavil s koncertom Franza Liszta s Simfoničnim orkestrom Cantabile v Logatcu in Ljubljani. Kot član Klavirskega tria Rupnik je prejemnik Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana za leto 2015.

V središču današnje oddaje bo človeški glas. Pregled opernega oziroma zborovskega področja bomo začeli s »Prodano nevesto« – drugo premiero v ljubljanski operi v letošnji sezoni. Pogovarjali smo se z Matjažem Stopinškom, prejemnikom Smerkoljeve nagrade, bili smo tudi na drugi premieri v tržaški operi, v kateri so uprizorili Verdijevega »Nabucca«. Slišali boste še Joséja Curo, ki prihodnji ponedeljek pride v Ljubljano. Prvi del oddaje pa bomo zaokrožili s petim koncertom za vokalni abonma Slovenske filharmonije ter nastopom Komornega zbora Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani in Italijanskega mladinskega zbora. Bili smo tudi na prireditvi Javnega sklada za kulturne dejavnosti, na kateri so podelili priznanja in odličja za leto 2018, in na koncertu Pihalnega orkestra akademije za glasbo. Ob koncu oddaje bomo napovedali še tretje mednarodno tekmovanje za mlade glasbenike Oskarja Riedinga; to bo maja v Celju.

V tokratni oddaji Glasbeni utrip bomo osvetlili štiri koncerte, abonmajska koncerta Orkestra Slovenske filharmonije in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, četrti koncert vokalnega abonmaja zbora Slovenske filharmonije in koncert iz cikla Carpe Artem, ki je potekal v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, omenili pa bomo tudi zaključek prvega mednarodnega klavirskega tekmovanja Janeza Matičiča, ki je potekalo v prostorih ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet.

Tokratno oddajo Mladi virtuozi namenjamo kitaristki Ani Gorjanc, dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer jo poučuje profesor Igor Saje. Ana Gorjanc je februarja letos nastopila v Orfejevem salonu SNG Opera in balet Ljubljana, in sicer v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi, ki ga prireja Glasbena mladina Ljubljanska. Mlada glasbenica je na koncertu izvedla štiri dela, v oddaji pa bomo zaradi časovne omejitve žal slišali le tri, in sicer: Briljantni rondo op. 2, št. 2 Dionisia Aguada, Invierno porteno Astorja Piazzolle v priredbi Sergia Assada in skladbo Nejca Kuharja z naslovom Adieu Roland!.