Podcasts about univerzi

O čem razpravljajo študentje arhitekture v seminarju profesorice Tine Gregorič, predstojnice Oddelka za gradbeništvo in design na Inštitutu za arhitekturo in oblikovanje na dunajski Univerzi za tehnološke znanosti? Tina Gregorič je magistra londonske šole AA, Arhitectual Association, ter soustanoviteljica studia Dekleva Gregorič arhitekti. Bila je članica žirije največje evropske nagrade za arhitekturo Mies van der Rohe, ki se je letos zbrala v Barceloni.

V Frekvenci X se tokrat podajamo v dediščinsko znanost, ki odpira nova okna v preteklost in spreminja naše razumevanje zgodovine, umetnosti in kulturne dediščine. Kaj lahko rentgenski žarki razkrijejo o skrivnostih, skritih pod površino mojstrovin največjih slikarjev? Kako kemija, fizika in podatkovne znanosti pomagajo odkrivati zgodbe faraonov, starodavnih civilizacij in svetovne kulturne dediščine? Ob mednarodni konferenci, ki je minuli teden na Bledu povezala vodilne svetovne strokovnjake na tem področju, bomo med drugim gostili direktorja Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalca, ki s pomočjo rentgenskih analiz in drugih naprednih metod razkriva skrite plasti znamenitih slikarskih umetnin. Gostje: Matija Strlič, vodja Centra odličnosti za zeleno dediščinsko znanost Ali Abdelhalim Ali, generalni direktor Egipčanskega muzeja v KairuGeert Van der Snickt, profesor na Univerzi v Antwerpnu, konservator-restavrator in kemik Maite Maguregui, raziskovalka na področju analizne kemije in dediščinske znanosti, profesorica na Univerzi v Baskiji Carl Heron, direktor znanstvenih raziskav v Britanskem muzeju (z njim se je za Radio Prvi pogovarjala Nina Slaček) V Xpertizi (od 23 min 56 s naprej) gostuje Peter Mastnak Sokolov, ki na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani preizkuša nova učinkovine za zdravljenje nevrodenegerativnih bolezni. Zapiski: Radiovedni: Po čem imajo vonj knjige? Poglavja: 00:01:03 Kakšen je vonj mumij in o multidisciplinarnosti moderne egiptologije z direktorjem muzeja v Kairu 00:06:23 Kako se v Britanskem muzeju lotevajo preučevanja mumificiranih živali 00:12:43 Ko iz slavnih slikarskih platen izstopijo stoletja nevidne plasti 00:16:32 Kaj sploh je dediščinska znanost in kaj ji je v zadnjem času dalo pospešek? 00:19:35 Maite Maguregui: Zakaj to počnemo? Da prispevamo k ohranjanju dediščine na trajnosten in odgovoren način. 00:23:56 Xpertiza: Peter Mastnak Sokolov

Dr. Stanko Gerjolj je geštalt pedagog, geštalt svetovalec, geštalt trener, zaslužni profesor pri Katedri za oznanjevalno in pastoralno teologijo na Univerzi v Ljubljani, duhovnik in lazarist. Odnosi so ključni izziv. Spreminjajo se, zato se je treba za dober odnos neprestano truditi. Za odnose in v odnosih delamo. Vstopili bomo v nekatere najvidnejše težave in zagate, ko otroci odrastejo in si gradijo svoj svet. Kako smo jim lahko v dobro podporo?, prisluhnite.

Konec maja bo konec predavanj na slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje in zato bomo v današnji oddaji zaokrožili letošnje študijsko leto, predstavili Poletno univerzo in nekaj več povedali o dveh programih - Slovenska in svetovna filmska dediščina ter Latinski jezik in kultura. Goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Dr. Ana Makuc je literarna komparativistka, doktorandka ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, prevajalka, feministka, aktvistka in pesnica. Za pesniško zbirko Ljubica Rolanda Barthesa je prejela prestižno Veronikino nagrado, ki velja za eno najpomembnejših literarnih nagrad v Sloveniji. V svoji družbeno angažirani poeziji se kritično na novo izprašuje o pojmu ženskosti in položaju žensk v družbi, zanimajo jo teme, povezane s človekovimi pravicami, reproduktivne pravice žensk, problem nasilja nad ženskami in manjšinami. Vse to se izjemno kaže v avtoričini drugi pesniški zbirki Švercam lubenice. Dr. Ana Makuc ob pisanju poezije prevaja feministično literaturo in feministično teorijo. Med drugim je prevedla kultno delo Feminizem je za vsakogar ameriške pesnice, feministične teoretičarke in aktivistke Bell Hooks, lani pa je pri založbi Sophia objavila prevodno pesniško zbirko Žena sveta prve britanske lavreatke, pesnice Carol Ann Duffy, in jo pospremila z bogato spremno besedo. Dr. Ano Makuc je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.

V torek, 12. maja, bodo na Univerzi v Mariboru rektorske volitve, ki bodo odločale o novem vodstvu druge največje slovenske univerze. Za rektorski stolček se potegujeta Dean Korošak in Mitja Slavinec, oba kandidata sta bila gosta Radijske tribune. Pogovarjali smo se med drugim o tem, za kaj si bosta prizadevala, če bosta izvoljena, in kakšen je njun pogled na prihodnji razvoj mariborske Univerze.

Mag. Olga Paulič je upokojena magistrica umetnostne zgodovine in profesorica zgodovine. Večino svoje poklicne poti je predavala in poučevala. Po upokojitvi ostaja aktivna, posveča se organizaciji kulturnih dogodkov, predava na Univerzi za Tretje življenjsko obdobje, raziskuje.

Glasbena terapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s klientom komunicira prek glasbe. Klara Klančnik je pevka, avtorica besedil in glasbe, pa tudi socialna pedagoginja in glasbena terapevtka, ki je magisterij iz glasbene terapije opravila na Univerzi v Rotterdamu. Že pred študijem je kot glasbena pedagoginja delala v mladinskem domu v Radečah, po magisteriju pa v zaporu za mladostnike na Nizozemskem. Pred mikrofon jo je povabila Cirila Štuber.

V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?Pravijo, da je Aleksander Veliki, ko se je odpravil na bojni pohod proti Perziji, spal z izvodom Iliade pod svojo blazino. Očitno je makedonski vojskovodja iz Homerjeve obdelave zgodbe o Ahilu pred obzidjem Troje črpal voljo, navdih, odločenost, vse tisto skratka, kar je na čisto subjektivni ravni potreboval, ko je ustvarjal svoj orjaški imperij. Ta drobna zgodovinska anekdota precej jasno kaže, kako visoko so stari Grki vobče cenili Homerja – postavili so ga na sam vrh Parnasa. To niti ni posebej presenetljivo, čeprav, kot vemo, tudi Heziod, Pindar, Sapfo, Ajshil, Sofokles in Evripid niso ravno od muh. Bolj nenavadno pa je, da je legendarni avtor Iliade ter Odiseje tam, v središču literarnega kanona torej, ostal naslednjih 2500 let. Kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Homerjevi epski pesnitvi pa vsem političnim, gospodarskim, kulturnim in verskim pretresom oziroma preobratom navkljub mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti? To je vprašanje, ki nas je zaposlovalo, ko smo pred mikrofonom Podob znanja gostili filozofa in komparativista, predavatelja na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nedavno tudi prejemnika uglednega Šumijevega priznanja za obetavne mlade raziskovalce, dr. Blaža Zabela. Naš gost se je namreč zgodovini branja, interpretiranja in simbolnega valoriziranja Homerja posvetil že v svoji doktorski disertaciji, ki jo je leta 2020 obranil na ugledni britanski Univerzi v Durhamu, prav zdaj pa piše še knjigo, monografijo, v kateri bo svoja spoznanja o »homerologiji« strnil in nadgradil. Foto: dr. Blaž Zabel (Goran Dekleva)

Gost epizode je Mark Boris Andrijanič, član upravnega odbora Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) ter gostujoči predavatelj na Univerzi v Oxfordu. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Vpliv 1. svetovne vojne na Slovenijo Zgodovinski in gospodarski kontekst Potencial Slovenije in ambicije Zapuščina Krke in slovensko podjetništvo Izzivi in priložnosti v slovenskem gospodarstvu Izkušnje v Afriki in globalni pogled Širitev Liorja in lekcije iz Poljske Vloga AI in digitalnih inovacij v Evropi

Ana Makuc, pesnica, prevajalka in aktivistka, doktorica ženskih študij in študij spolov na Univerzi v Lancastru v Veliki Britaniji, je leta 2016 za svoj pesniški prvenec z naslovom Ljubica Rolanda Barthesa prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Takrat so v obrazložitvi zapisali, da gre za prelomno delo: za kakovostno, premišljeno poezijo brez zdrsov, za poezijo, ki premika družbene konvencije, predsodke in stereotipe in kaže drugačen pogled na družbeno stvarnost, za poezijo, ki subvertira stare patriarhalne vzorce in opolnomoči družbeno šibkejše in zatirane, gre za feministično poezijo, ki se zaveda ženskih moči, ustvarjalnih, družbenih in seksualnih. Avtoričina druga pesniška zbirka z naslovom Švercam lubenice pa, kot je v spremni besedi zapisala Barbara Korun, prepričljivo kaže na kontinuirano umetniško moč avtorice. Ano Makuc je pred mikrofon povabila vodititeljica oddaje Tita Mayer.

Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost. Gosti:- doc. dr. Eva Vrtačič z oddelka za kulturologijo in centra za metodologijo in informatiko na Fakulteti za družbene vede (z dr. Karmen Šterk je napisala monografijo Serijska kultura, popularni morilec: serijski morilec v popularni kulturi),- filozofinja in raziskovalka na Univerzi v Ljubljani dr. Jela Krečič,-literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in voditelj podkasta OBOD, v katerem s sovoditelji analizira žanrske vsebine, dr. Aljoša Harlamov. Foto: sir Anthony Hopkins kot Hannibal Lecter v filmu Ko jagenjčki obmolknejo iz leta 1991 (Wikipedia, poštena uporaba)

V 65. letu starosti je včeraj (10. marca 2026) umrl slovenski zdravnik, predavatelj, pesnik in esejist dr. Alojz Ihan. Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, slovenska literatura pomembnega ustvarjalca, slovenska javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. Alojz Ihan se je rodil leta 1961 v Ljubljani, kjer je diplomiral in doktoriral na Medicinski fakulteti. Specializiral se je za bolezni imunskega sistema in od leta 2006 kot redni profesor predaval na Univerzi v Ljubljani. Jedro njegovih raziskovalnih naporov je bilo usmerjeno v prepoznavanje redkih imunskih bolezni pri otrocih in v razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka. Njegovo delo je premikalo meje slovenske medicinske znanosti; odmevalo je tudi med strokovnjaki v tujini. V zavest najširše domače javnosti je stopil v času epidemije koronavirusne bolezni kot eden izmed nepogrešljivih strokovnjakov, ki nam je pojasnjeval, kako se zoperstaviti širjenju okužb. Alojz Ihan je namreč imel izreden dar, kako zapletene znanstvene in širše družbene pojave tolmačiti na komunikativen, razumljiv in človeški način. Seveda pa njegova intelektualna zapuščina presega polje medicine oziroma znanosti. Bil je tudi eden naših najbolj branih in vplivnih pesnikov. Srebrnik, njegov prvenec s sredine 80-ih, za katerega je prejel nagrado Prešernovega sklada, predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske literature. O svojem delu, razpetem med znanostjo in umetnostjo, je v intervjuju za našo televizijo pred leti povedal, da je pravzaprav iskanje smisla. Naša skupnost – slovenska družba – bo Ihanovo znanstveno in umetniško besedo, njegovo jasno, zavzeto in humano intervencijo v javni prostor v prihodnje še kako pogrešala. Foto: dr. Alojz Ihan/ BoBo

Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)

Preden se prvič usedemo na t. i. hitri vlak, ki se premika s hitrostjo več sto kilometrov na uro, si verjetno težko predstavljamo, kako bo videti takšna vožnja oz. kakšen bo pogled skozi okno. Kako človek sploh čuti hitrosti več 100 kilometrov na uro? Od česa je odvisno naše dojemanje hitrosti in kaj o tem pravi fizika? Sogovornik: Sašo Grozdanov, profesor fizike na Univerzi v Ljubljani in Univerzi v Edinburgu, ki se ukvarja z visokoenergetsko teoretično fiziko, teorijo gravitacije, kvantno teorijo polja, teorijo strun.

Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.

Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji do 40.000 deklet in žensk z eno od oblik endometrioze. »V Oxford sem šla z željo, da se o endometriozi naučim tisto, česar do takrat še nihče ni vedel,« kot razlog za svoj doktorski študij na sloviti Univerzi v Oxfordu navede dr. Ana Kisovar. Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna, kronična bolezen, pri kateri se tkivo, ki predstavlja maternično sluznico, pojavi zunaj maternične votline. Nanjo najpogosteje opozorijo boleče menstruacije, dolgotrajne bolečine v medenici in križu, bolečine med spolnimi odnosi in neplodnost. Dr. Kisovar je preučevala imunsko ozadje endometrioze. Več o možnih vzrokih za nastanek endometrioze, o bolečinah in možnih oblikah zdravljenja v Ultrazvoku. Ljubljana, Heidelberg v Nemčiji, Celje, Oxford v Združenem kraljestvu in Uster v Švici – to so postaje študijske, raziskovalne in poklicne poti dr. Ane Kisovar. V Ljubljani je študirala in zaključila študij medicine, v Heidelbergu je bila na študentski izmenjavi, v celjski bolnišnici je kot mlada zdravnica začela svojo poklicno pot, v Oxfordu pa doktorirala. Zdaj v bolnišnici v mestu Uster pri Zürichu dela kot specializantka ginekologije in porodništva. Foto: Osebni arhiv Ane Kisovar. Društvo Endozavest TUKAJ

Kaj je znanstvena ilustracija in kako nastane taktilna znanstvena ilustracija, ki je namenjena slepim in slabovidnim? Tega izziva so se lotili študenti na delavnicah Kaverljag, ki so potekale od leta 1998 do 2012 v ateljeju v Kaverljagu, v zaselku v vasi Grintovec pri Šmarjah nad Koprom. Leta 2009 so se posvetili iskanju rešitev, kako posamezne organizme predstaviti slepim in slabovidnim, da jih spoznajo s tipanjem. Nastali sta dve knjigi leta 2009 Dotakni se ptice in leta 2012 Žuželke od blizu. Leta 2024 so delavnice znova vzpostavili s projektom Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki ga vodita Društvo Kaverljag in Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, projekt pa so predstavili na razstavah, na katerih so uporabniki preizkušali učinkovitost metode. Decembra lani so izdali tudi znanstveno monografijo Ilustriranje nevidnega: Oblikovanje za vključujočo družbo, zdaj pa si prizadevajo, da bi vzpostavili bazo taktilnih ilustracij. Kakšne izzive je prestavljalo delo na projektu Morski organizmi za slepe in slabovidne, ki je rezultat raziskovalnega programa Vizualna pismenost na Univerzi v Ljubljani, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, ki ga sofinancira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in kakšne uporabne rešitve so predlagali, pa v današnji nedeljski reportaži, ki jo je pripravila Petra Medved.

Z dr. Katjo Mihurko, profesorico na Univerzi v Novi Gorici, kjer vodi Raziskovalni center za humanistiko, avtorico več monografij, med katerimi je tudi Drzno drugačna: Zofka Kveder in podobe ženskosti, ter urednico zbranih del Zofke Kveder se o pisateljici Zofki Kveder pogovarja Staša Grahek. Ton in montaža Vjekoslav Mikez. Urednik oddaje Gregor Podlogar.

V drugem delu odkrijemo žensko, ki je navdihnila besedo »scientist«. Potujemo med 18. stoletjem in prvo polovico 20. stoletja, ko se znanost iz salonov preseli v institucije. Francoska revolucija premožnim ženskam rahlo odpre vrata v znanost, s čimer se nam razširi polje razumevanja, da poleg spola produkcijo znanja oblikuje tudi družbeni razred. Spoznamo prve astronomke, matematičarke in Nobelovo nagrajenko. V slovenski prostor vstopamo prek Zofke Kveder, ene od prvih slovenskih pisateljic, ter prve slovenske zdravnice, Eleonore Jenko. Njuni zgodbi nas pripeljeta do raziskovalke prof. dr. Katje Mihurko, ki preučuje reprezentacije ženskosti in moškosti v književnosti, zlasti slovenski. V zaključku epizode nadaljujemo s postavljanjem znanstvenih temeljev. Sociologinja prof. dr. Jana Javornik, raziskovalka in profesorica na Univerzi v Leedsu, nam razširi razumevanje o spolno občutljivi znanosti in pojasni, da objektivnost ni privzeto moška. Avtorici zgodovinskega kopanja: Tjaša Kosar, Zarja MuršičSogovornice: prof. dr. Katja Mihurko, prof. dr. Jana Javornik, prof. dr. Andreja GombocPostprodukcija: Klara Škrinjar Serija podkastov Znanost brez kravate: ženske perspektive v znanosti je nastala v produkciji Strašno hudi in s sofinanciranjem Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.

Drugi poudarki oddaje: - Varnostne razmere v Pomurju so dobre, vendar policisti obravnavajo več ilegalnih prehodov državne meje. - V štirih kraško-brkinskih občinah bodo pili dražjo vodo. - V Zeliščarskem centru jugovzhodne Slovenije v Zágradu se bodo posvetili tudi vzpostavitvi poslovnega modela izkoriščanja zelišč. - Leto 2026 so na Vrhniki razglasili za Cankarjevo leto. Ob 150-ti obletnici rojstva velikega pisatelja so izdali Cankarjev koledar in novo številko zbornika Vrhniški razgledi.

Mariborski Zdravstveni dom je nedavno pridobil status pridružene članice Univerze v Mariboru, obeta pa si tudi naziv univerzitetni, s čimer bi postal prvi zdravstveni dom v Sloveniji s takšnim statusom. O tem, kaj bo ta prinesel tako zdravstvenemu domu kot mariborski Univerzi in seveda, kaj bo to pomenilo za paciente in dostopnost zdravstvenih storitev, smo govorili v Radijski tribuni z rektorjem Univerze v Mariboru Zdravkom Kačičem in direktorjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor Jernejem Završnikom.

Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani. V središče postavljamo nastop pianista Barryja Douglasa, ki je nastopil v ciklu Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, gostovanje Zbora in Filharmoničnega orkestra iz Brna v sklopu orkestrskega cikla Narodnega doma v Mariboru ter prvi koncert letošnjega abonmaja VIP Slovenske filharmonije z dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom. Poklicali smo tudi na Japonsko, po kateri gostuje orkester Slovenske filharmonije ter obiskali predstavo komorne opere Svatba v Kopru, koncert ob 150. obletnici rojstva Fritza Kreislerja, slavnostni koncert akademije za glasbo ob 50. obletnici priključitve k Univerzi v Ljubljani, predstavo Mozartovega Titusa v Benetkah in slavnostni koncert ob 25-letnici umetniškega delovanja klavirskega tria Amaél. Ob koncu napovedujemo tudi prvi koncert iz cikla GM oder.

Gostja oddaje je lektorica slovenskega jezika na Univerzi v Banjaluki Barbara Hanuš, ki predstavlja bogato dogajanje v okviru slovenskega lektorata, ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu, kjer so med drugim prav v tednu slovenske hrane pripravili tudi tradicionalni slovenski zajtrk, slovenski rojaki v Zürichu pa so pripravili tradicionalno prireditev slovenskega Planinskega društva Triglav, s katero simbolično zaključujejo društveno dejavnost za letos.

Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.

Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.

Če bi morali gosta tokratne oddaje Storž predstaviti z eno besedo, bi rekli, da je vedoželjen. Janez Ovsec je bil rojen v Loški dolini, zdaj že dolgo časa živi v Logatcu. Po izobrazbi strojni inženir, ki tudi po upokojitvi ostaja povezan s tehniško stroko, saj je predsednik Sveta Tehniškega muzeja Slovenije. Kot ljubiteljski slikar najraje ustvarja akvarele, vodi Društvo likovnikov Logatec, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje je slušatelj angleškega jezika. Prepričan je, da je tango kralj plesa.

Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze

V projektu Ultra so na Univerzi v Ljubljani raziskovali, kaj najbolj motivira študente in kaj je ključno, da s predavanj kar največ odnesejo. Tako so v predavanja naravoslovno-tehniških fakultet vnesli metode, ki jih bolje poznamo z nižjih stopenj izobraževanja: od ustvarjalnega giba, igranja vlog do uporabe različnih rekvizitov. Tako s pomočjo vprašalnikov kot s posebnimi senzorji, ki so beležili fiziološki odziv tako študentov kakor predavateljev, so sproti preverjali, kakšno je njihovo počutje, in ugotavljali, kateri so ključni pogoji za kvalitetno učenje – pa naj gre za zrak v prostoru, uro dneva, zasnovo predavalnice, pedagoški pristop in še marsikaj drugega.Do kakšnih spoznanj so prišli, so v tokratnih Glasovih svetov pripovedovali prof. dr. Gregor Geršak s Fakultete za elektrotehniko, doc. dr. Vesna Geršak in dr. Mojca Stojan Dolar s Pedagoške fakultete ter izr. prof. dr. Rok Kuhar z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje. Na fotografiji: študenti FKKT UL, ki s prsti sestavljajo molekule, nosijo pa prstane, ki spremljajo njihovo počutje, vir: Julij Julijan Grajfoner, projekt Ultra

Danes in jutri bodo na Češkem potekale volitve v 200-članski spodnji dom parlamenta. Največja, okrog 30-odstotna podpora se obeta opozicijski stranki ANO Andreja Babiša, ki je češko vlado vodil med letoma 2017 in 2021. Desno-sredinski koaliciji strank SPOLU premierja Petra Fiale tokrat kaže na zgolj 20-odstotno podporo. Mandat za sestavo vlade bo zmagovalcu volitev podelil češki predsednik Petr Pavel, ki ga motijo sodni postopki in navzkrižja interesov pri Andreju Babišu. Poleg tega vlade ne bo lahko sestaviti. O tem se je dopisnica Maja Derčar pogovarjala z Ladislavom Cabado, prorektorjem na zasebni Metropolni univerzi v Pragi.

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Bil je nenavaden dijak koprske Umetniške gimnazije, se spominjajo profesorji. Pri rosnih šestnajstih letih je bil prepričan, da je glasba nedeljiv del njegovega vsakdanjika. V celoti se je odprl razsežnemu svetu glasbe. Diplomiral je iz kompozicije na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izobraževanje je nadaljeval na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, smer kompozicija - glasbeno gledališče. Sledila so priznanja, nagrade, povabila, naročila … po vsem svetu. Danes je priljubljen glasbeni ustvarjalec in docent na Akademiji za glasbo v Ljubljani. To je skladatelj Matej Bonin. Njegovo skladbo Simfonični gozd lahko sestavljamo v svojstven zvočni svet v parku Rafut - v okviru programa GO!2025. Pravkar je premiero doživela njegova opera za mlade Lisičja luna. Odprto je tekla beseda z Matejem Boninom - o ustvarjalnem navdihu razsežnega napona, o bogastvu notranjega glasbenega sveta, o pogledih in nazorih, pa tudi o nostalgiji po domači Izoli.

Razvejana Mreža Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje danes povezuje 53 univerz po Sloveniji. Ker v septembru potekajo vpisi v novo študijsko leto, ki se bo začelo oktobra, bomo v oddaji Storž govorili o študijskih programih zgodovine in ustvarjalnega pisanja, o povezovanju univerze z lokalnim okoljem in izkušnjah, ki jih imajo mentorji in slušatelji študijskih programov. Naši gostje: - Metka Rupnik, predsednica Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje v Logatcu, - Cvetana Rijavec, ki obiskuje študijski program Od branja do pisanja na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, - Boštjan Plut, zgodovinar in filozof, doktor zgodovinskih znanosti, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana je mentor študijskih programov Zgodovina Slovenije, Evrope in sveta, Znamenite zgodovinske osebnosti, Ljubljana in znani Ljubljančani, Svetovne religije in verstva. Telefonska številka za vpis v Ljubljani: 01-433-20-90. Na tej telefonski številki dobite tudi kontaktne podatke za vse Univerze za tretje življenjsko obdobje po Sloveniji.

Dr. Gordon Neufeld, klinični psiholog, eden največjih mednarodnih strokovnjakov za razvoj otrok, v svoji knjigi Otroci nas potrebujejo piše o razliki med silo in močjo. Moč ne kot nekaj, ki hlepi po oblasti in povzpetništvu, temveč moč kot avtoriteta starševskega vzgajanja. Ki pa ne izhaja iz sile, prisile, temveč iz ustrezno usklajenega odnosa z otrokom. Torej v tem, da znamo pritegniti pozornost naših otrok, izvabiti njihove dobre namene, vzbuditi v njih spoštovanje in zagotoviti njihovo sodelovanje. Brez teh štirih sposobnosti nam preostaneta samo še prisila in podkupovanje. In zdi se, da v tem zeitgeistu kot starši in kot družba operiramo predvsem s slednjim. K temu dodajte še to, da je naša kultura prežeta z narcisizmom in spektakularnim. Hitreje, višje in močneje ni več le olimpijski moto, temveč postaja splošno gonilo kapitalizma. Lahko dodamo še lepše, bogatejše, glasnejše, boljše, učinkovitejše etc., skratka, borba za uspeh je ime igre, ki nam jo ponuja duh časa. Uspeh je imeti obilje vsega, hkrati pa, se zdi, stradamo osnov človečnosti. In v tem duhu se lomijo kopja predvsem na telesih otrok, ki so vse bolj sedeča, negibljiva in posledično zanemarjana. In drug ekstrem, v šport se jih peha s starševsko željo po doseganju in preseganju - prehitro, previsoko in premočno, če parafraziramo olimpijski moto. V tokratnih Glasovih svetov smo se pogovarjali o tem, kaj se dogaja s telesno vzgojo naših otrok in kaj se dogaja z njimi pri športnih udejstvovanjih, ki vse bolj spominjajo na brutalno gladiatorstvo. Naša družba, se zdi, zdravega razvoja otrok ne ceni. Za debato z avtorico in voditeljico oddaje Liano Buršič sta z vami gosta: - dr. Milan Hosta, predavatelj humanistike in etike za kineziologe in športne pedagoge na Fakulteti za vede o zdravju pri Univerzi na Primorskem ter od leta 2001 vodja programa Sportikus za razvoj življenjskih veščin v športu - dr. Klemen Lah s Filozofske fakultete v Ljubljani, član strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, nekdanji atlet in reprezentant, nekdanji predsednik Akademskega atletskega društva Slovan.

Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici. Foto: Nino Denkovski

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. O tem so razmišljali gostje tokratne Intelekte: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto:Pixabay

Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.

Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali.Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu.

Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.

Pogovoriti se moramo o medvrstniškem nasilju. Predhodni rezultati raziskave, ki so jo izvedli marca letos, kažejo, da se Slovenija v prav vseh kategorijah pojavnosti nasilja v šolah uvršča med najslabše v Evropi. O razlogih in rešitvah, predvsem dolgoročnih, razpravljamo z domačimi in tujimi strokovnjaki, ki so svoje izkušnje izmenjali na nedavni mednarodni konferenci z naslovom Z znanjem nad nasilje v šolah.Sogovorniki: dr. Maria Sapouna z Univerze Zahodna Škotska dr. Dziuginta Baraldsnes z Univerze Stavanger na Norveškem Marko Puschner s Točke osveščanja o varni uporabi interneta, predavatelj na Fakulteti za družbene vede UL prof. soc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede UM in vodja projekta Z znanjem nad nasilje v šolah Margit Schmidbauer z Inštituta za kakovost šolstva in izobraževalne raziskave na Bavarskem soc. pedagoginja mag. Alma Rovis Brandić s hrvaške Agencije za usposabljanje učiteljev Mette Bøe Lyngstad, profesorica drame na Univerzi aplikativnih znanosti Zahodne Norveške dr. Veronika Tašner s Pedagoške fakultete UL Aljaž Sedej, generalni sekretar pri Judo zvezi Slovenija

Jian Gao je profesor na Univerzi za mednarodne študije v Šanghaju. Je ekspert za evropske študije. Kritičen je do Trumpa in ZDA, do celotne zahodne agende, ki po njegovem mnenju ne predstavlja modernizacije. Ne verjame v svobodo govora, odločno zagovarja kitajska stališča, tudi v odnosu do Rusije. V avli njegove univerze so z zlatimi črkami zapisane tri besede: sanje, prepričanje, ljubezen.

V Cukrarni v Ljubljani si je do 6. aprila mogoče ogledati razstavo dansko-škotske umetnice Shone Illingworth z naslovom Topologije zračnega prostora. Umetnica, sicer tudi predavateljica na Univerzi v Kentu, v svoji video in zvočni instalaciji tematizira uničujoče učinke vse hitrejšega vojaškega, industrijskega in korporativnega preoblikovanja zračnega prostora in vesolja, kar vpliva na degradacijo okolja in ima hude posledice za človekove pravice. Oddajo je pripravila Tesa Drev Juh.

V epizodi 170 je bil gost dr. Boštjan Kobe, znanstvenik, ki je diplomiral iz kemije na Univerzi v Ljubljani, doktoriral v Teksasu in trenutno deluje v Avstraliji. Njegovo raziskovalno področje je strukturna biologija, s poudarkom na proteinih in imunskem odzivu. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Razvoj kristalografije Uporaba strukturne biologije Izvor življenja in evolucija Etična vprašanja pri genskem manipuliranju CRISPR tehnologija in njene posledice AlphaFold in prihodnost napovedovanja strukture proteinov ============= Obvladovanje matematike je ključ do odklepanja neštetih priložnosti v življenju in karieri. Zato je Klemen Selakovič soustvaril aplikacijo Astra AI. Ta projekt uteleša vizijo sveta, kjer se noben otrok ne počuti neumnega ali nesposobnega. Kjer je znanje človeštva dostopno vsakomur. Pridruži se pri revoluciji izobraževanja s pomočjo umetne inteligence. https://astra.si/ai/  

Ajda in Tadej sta se lotila jezikovne inventure leta 2024. V goste sta povabila dva človeka, ki skrbita za dva različna izbora besed leta. To sta dr. Simona Klemenčič, etimologinja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in dr. Iztok Kosem iz Centra za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani.

Nocojšnja gostja bo zgodovinarka in publicistka, Manca G Renko, raziskovalka na ZRC SAZU, ustanoviteljica založbe No! Press, avtorica esejističnega prvenca Živalsko mesto ter prejemnica postdoktorske štipendije Marie Sklodowska-Curie Actions na Univerzi na Dunaju.

V dolini reke Jadar v zahodni Srbiji, le nekaj kilometrov od meje z Bosno in Hercegovino, naj bi zrasel nov rudnik litija. Kopalo naj bi ga podjetje Rio Tinto, projekt podpira srbska vlada, koristi od njega pa si obeta predvsem Evropska unija. Okoljevarstvene organizacije in nekateri strokovnjaki opozarjajo, da bi rudnik pomenil potencialno okoljsko katastrofo, protesti po vsej državi se vrstijo že nekaj let. Kaj pa lokalni prebivalci? Kako na načrte gledajo tisti, ki bi morali zapustiti svoje domove? Kako živijo in kakšna narava jih obdaja? Odpravili smo se v dolino reke Jadar in v Gornje Nedeljice, v vas, ki bi morala zaradi rudnika izginiti. Spoznali smo zgodbo o zavajanjih, lažeh, grožnjah, strupu in uničenju. Gosti: Marija in Momčilo Alimpić, združenje Zaščitimo Jadar in Rađevino Zoran in Vladimir Filipović, prebivalca Gornjih Nedeljic Nebojša Petković, združenje Ne damo Jadar Dragana Đorđević, Inštitut za kemijo, tehnologijo in metalurgijo na Univerzi v Beogradu Zahodno Srbijo sta obiskala Jan Grilc (Val 202) in Lucijan Zalokar (Delo).

Glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je po pandemiji več šoloobveznih otrok poročalo o spletnem ustrahovanju kot pred njo. Poročilo navaja, da je nujna potreba po izobraževanju mladih, družin in šol o oblikah spletnega ustrahovanja in njegovih posledicah. Kljub vse večji ozaveščenosti o škodljivosti prezgodnje uporabe digitalnih naprav in posledično družabnih omrežij pa se število žrtev ne zmanjšuje. Podatki, ki so jih letos predstavili pri Globalnem inštitutu za varnost otrok Childlight na Univerzi v Edinburgu, kažejo, da je bil eden od osmih otrok na svetu oziroma približno 302 milijona mladih v preteklem letu žrtev fotografiranja brez privolitve, deljenja in izpostavljenosti golih fotografij in videov ali spletnega nadlegovanja in izsiljevanja. Mladi, sodelujoči v oddaji, pravijo, da so sami že prejeli kakšne neprimerne vsebine ali pa poznajo nekoga, ki je bil žrtev spletne zlorabe.Sogovorniki: Boris Radanović, britanski center za varnejši internet Marko Puschner, Safe.si Catherine Knibbs, psihoterapevtka Niels van Pamel, Child Focus

Konec maja je čas za pregled znanstvenih vrhov meseca, ogromno se je dogajalo, predvsem v domačem znanstvenem okolju. Mladi osnovnošolci s I. osnovne šole v Celju so zmagali na tekmovanju FIRST® LEGO® League na Norveškem. Ta mesec smo tudi pri nas opazovali severni sij. V UKC Ljubljana so objavili pomembno študijo o zdravljenju bolnikov s tveganjem za motnje srčnega ritma. Dobili smo komunikatorko znanosti, to je postala upokojena profesorica botanike in biologinje celice na Univerzi v Ljubljani dr. Marina Dermastia. Razglasili pa so tudi mentorja leta, ki je gost naše znanstvene oddaje.Sogovornik: prof. dr. Roman Kuhar, mentor leta 2023 in sociolog na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

Digitalizacija, avtomatizacija in robotizacija. Procesi, ki so vsakdan tudi v svetu delovnih procesov. Sta zato strah in dvom upravičena? Bodo roboti ljudem res prevzeli delovna mesta? Dr. Jana Javornik je raziskovalka in predavateljica na Univerzi v Leedsu, v Centru za preučevanje delovnih razmerij, inovacij in digitalnih prihodnosti. Zapiski: Vprašaj podkast Odbita do bita! Digit robot Atlas robot Razpravi o odbitih temah se lahko pridružite na Discordu. Dosegljiva sva na naslovu: odbita@rtvslo.si