Podcasts about zagrebu

Oporba kritizira vladine antiinflacijske mjere. Most poziva na jače oporezivanje dobiti banaka, a ne malih iznajmljivača i obrtnika. Bez većih incidenata u Zagrebu je održana Povorka ponosa, obilježeno je 25 godine borbe za ravnopravnost LGBTIQ osoba. Održan je i osmi Antunovski hod mladih uz geslo – Ako imaš boga, imaš sve.

"Dok danas u Zagrebu usporedo sa svetkovinom Presvetoga Trojstva slavimo Dan grada i častimo Gospu od Kamenitih vrata, važno je povezati središnju istinu kršćanske vjere s društvenim životom grada, s pojedinačnim i skupnim obvezama kršćana, a dakako i svih drugih građana dobre volje, a to je u prvom redu odlučnije djelovanje na prevladavanju iracionalnih podjela, skupnih animoziteta i netrpeljivosti, te zalaganje za više međusobnog poštovanja, povjerenja i suradnje, za manje oholosti i agresivnosti, a više poniznosti i blagosti na svim razinama." Anton Tamarut.

Vlada v nastajanju zelo verjetno brez 100 dni miru, opozicija in del javnosti v boju zoper nekatere zakonodajne rešitve.V javnem sektorju pospešeno zaposlovanje karov odhajajoče vlade.Višje sodišče v Kopru potrdilo oprostilno sodbo predsedniku vlade Janezu Janši v zadevi Trenta.V Moravčah hišne preiskave na občini in pri županu Balažicu. Njegov odvetnik trdi, da je zadeva politično motivirana.Na gospodarski zbornici opozorili na problematičnost visokih davčnih obremenitev dela za slovensko konkurenčnost.Washington z novimi sankcijami nad Teheran, Trump pod vprašaj postavil dogovor z Iranom.Osnovne in srednje šole v Zagrebu spet evakuirali zaradi groženj z bombo.Šport: Košarkarji Olimpije dobili prvo finalno tekmo proti Krki.Obeta se sončno vreme, predvsem na zahodu popoldne možne krajevne plohe in nevihte.

Leo Mujić, jedan od najpoznatijih suvremenih baletnih koreografa, ovih dana boravi u Brisbaneu gdje za Queensland Ballet postavlja svoju novu baletnu adaptaciju Shakespeareovog Hamleta. Mujić je poznat po snažnom autorskom rukopisu kojim velike književne klasike pretvara u emotivne, vizualno raskošne plesne priče spajajući klasični balet i suvremeni pokret. Radio je za neke od najvažnijih baletnih i kazališnih kuća u Europi i Aziji. Rođen je 1975. godine u Beogradu, u hrvatskoj obitelji podrijetlom iz Dalmacije. Tamo je počeo svoje baletno obrazovanje, prije nego što je kao 16-godišnjak otišao na daljnje školovanje u Europu. Mujić, međunarodno afirmiran umjetnik, već godinama intenzivno djeluje u Hrvatskoj, gdje redovito surađuje s Hrvatskim narodnim kazalištem u Zagrebu i Dubrovačkim ljetnim igrama.

U kafiću u Krapini ubijen je nenauružan policajac Robert Grilec. Napadač je pokušao oduzeti život i sebi – u teškom je stanju. Hod za život još je jednom održan u Zagrebu. Sudionici su jasnije no ikad izjasnili se za potpunu zabranu pobačaja. Istovremeno su održani i Trnjanski krijesovi s kojih su antifašisti upozorili na rastući govor mržnje u društvu i konzervativne pokrete za ukidanje stečenih prava.

Pred letošnjo turistično sezono so nas kot po pravilu znova zasule novice o visokih cenah turističnih storitev na Hrvaškem, kjer se nezadovoljstvo ob visoki inflaciji širi tudi med prebivalci. Nedavno so proti draginji in za višje plače tisoči protestirali v Zagrebu, dodaten nemir pa med prebivalce vnaša tudi val groženj o domnevno podtaknjenih bombah na šolah. Medtem je država ob robu pobude Tri morja podpisala pismo o nameri za gradnjo 50-milijardnega podatkovnega centra umetne inteligence, največjega projekta v zgodovini Hrvaške.

Europa bi svoju prvu pravu robotaksi uslugu mogla dobiti upravo u Zagrebu. No što je uopće robotaksi? Govorimo o vozilima koja voze bez vozača, potpuno autonomno i koja bi mogla promijeniti način na koji se krećemo gradovima. Maja Marić razgovara sa Sinišom Bogdanićem o ovoj možda najambicioznijoj tehnološkoj promjeni u prometu. Novinar Kristijan Tićak objašnjava prednosti i nedostatke projekta koji Mate Rimac pokušava pokrenuti sa stranim partnerima. Von Maja Maric.

Tokrat se odpravljamo v svet gledališča, v tišino ustvarjanja in glasnost smeha. Naša gostja je dramaturginja in dramatičarka Iva Štefanija Slosar, doma iz Jelšan. Iz dramaturgije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, trenutno pa zaključuje magistrski študij na Akademiji dramske umetnosti v Zagrebu. Deluje tako na področju praktične dramaturgije kot dramskega pisanja. Njena dela so že v preteklih letih požela pozornost, letos pa je za tekst Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu prejela dve pomembni priznanji, pred dvema tednoma nagrado Zofke Kveder za mladega dramatika.

Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.

Peter Magyar, pobjednik mađarskih parlamentarnih izbora, komentirao je potencijalno izručenje Zolta Hernadija Hrvatskoj i kartu Velike Mađarske u uredu mađarskog premijera. Predsjednik Zoran Milanović pojasnio je zašto ne želi ugostiti srbijanskog kolegu Aleksandra Vučića u Zagrebu. Prolife inicijativa Hod za Život optužila je zagrebačkog gradonačelnika Tomislava Tomaševića za opstrukcije iz ideoloških pobuda.

Predsjednik hrvatske Vlade Andrej Plenković, umjesto čestitke za rođendan, od oporbe u Saboru, dobio čestitku za Vladu koja vodi zemlju s najvećom inflacijom u Europi. Premijer to opravdava svjetskom krizom, ali i rastom bruto domaćeg proizvoda (GDP-a). Robotaksi u Zagrebu, stvarnost ili mit? Za sada prednjači priča o troškovima i milijunskim potporama. Orqa (ORKA) s druge strane širi proizvodnju na realnim osnovama, nažalost u okolnostima koje nitko ne voli. Gdje je Vedran Pavlek, no prije toga tko je Vedran Pavlek? Dinamo u dvije utakmice dao 15 golova.

Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.

Hrvaška je z odprtjem Pelješkega mostu dobila zalet in kmalu naj bi mojster Pipenbaher dobil novo naročilo za kaštelanski most zahodno od Splita. Po njem bodo morda čez nekaj let že zakorakale nove generacije vojaških nabornikov, ki se morajo po novem spet udeleževati dvomesečnega usposabljanja, tokrat celo solidno plačanega. Tanja Borčič Bernard poroča tudi o predsedniku Milanoviću, ki ima težave z izraelskim veleposlanikom v Zagrebu, pa tudi o hrvaških davkoplačevalcih, ki se že vnaprej upravičeno bojijo vseh dodatnih aneksov in poplačil pri rušenju pogorele stolpnice nekdanjega Vjesnika.

Koliki je stvarni utjecaj migracija na hrvatsko društvo, a koliki dio čine strah i percepcije? U ovoj epizodi analiziramo odnos prema migrantima u Hrvatskoj i uspoređujemo ga s Njemačkom, zemljom s dugim iskustvom useljavanja. Siniša Bogdanić govori o integraciji, medijskom izvještavanju i društvenoj klimi, uz primjere lažnih prijava i stvarnih podataka. Maja Marić razgovara s Draganom Bagićem, profesorom sociologije na Filiozofskom fakultetu u Zagrebu. Von Maja Maric.

Društvenim mrežama proširile su se glasine o “čistki” u Googleu Hrvatska i otkazu direktoru, no iz Googlea su to službeno demantirali i naglasili da tvrtka i dalje održava značajnu prisutnost u Zagrebu kao inženjerskom središtu. Ipak, nisu precizirali koje su točno “predložene promjene”, tek su naknadno poručili da su zahvatile vrlo mali broj pozicija i da ne komentiraju situaciju po pojedinim odjelima.Neslužbeni izvori, s druge strane, tvrde da je pogođen prodajni tim za Google Ads u regiji Adriatics, uključujući i dugogodišnjeg regionalnog direktora, što se uklapa u širi globalni trend rezova u oglašavanju i prodaji oglasa. Istovremeno, zagrebački ured ostaje relevantan kroz inženjerske aktivnosti i zapošljavanje AI i software inženjera, što sugerira da se ne radi o gašenju Googlea u Hrvatskoj, već o restrukturiranju određenih poslovnih funkcija. Zagrebali smo ispod površine ove priče, ali ujedno stavili ju u širi i globaln kontekst._______________0:00 Uvod0:40 Google napravio "čistku" u Hrvatskoj4:15 Google "restrukturira" urede po cijeloj Europi?8:20 30.000 ljudi dobilo je otkaz u prvom mjesecu globalno15:00 Meta optužena da su namjerno napravili algoritam koji izaziva ovisnostTOP i FLOP23:50 Američki State Department želi informirati Europljane što naše Vlade zataškavaju28:00 Hollywood se naljutio na AI30:12 Kako je policija uhvatila pronašla autore deepfake sadržaja32:50 Farseer osigurao 7,2 milijuna dolara_______________

Prosvjedni vikend u Hrvatskoj: u Zagrebu protiv mega farmi i klaonica peradi u Sisačko-moslavačkoj županiji, u Korenici protiv pretvaranja napuštenog vojnog aerodroma u centar za migrante. Predsjednik SDP-a Hajdaš Dončić optužio je premijera Plenkovića za normaliziranje ustaštva i NDH. U Zagrebu je održan skup potpore Ukrajini uoči četvrte godišnjice ruske invazije.

Tek što su se smirile strasti oko pjevača Tompsona i njegove pjesme koja se povezuje s radikalnom desnicom, pojavio se novi pjevač, ovoga puta iz političkih krugova. Sve je dovelo do toga da su se ponovo prebrojavale ruke vladajućih u Saboru. Predstavljen novi ministar rada, mirovinskog sustava, obitelji i socijalne politike Alen Ružić. Oporba dobila zanimljiv odgovor, o odnosu privatnog i državnog vlasništva u bolnici u Rijeci, koju je Ružić vodio. Lijepa vijesti iz bolnice u Zagrebu, operiraju nedjeljom da smanje redove. Država napravila plan koji bi trebao zadovoljiti i one u potrazi za stanom, i one koji imaju viškove. Brojni u tome vide, guranje novca u džepove onima koji već imaju previše. Hrvatska će zbog previše hrvatstva igrati pred praznim stadionom.

"Esmu ceļiniece gan tiešā, fiziskā nozīmē, gan arī savā prātā, domās, dvēselē. Īpaši pēdējo gadu laikā ārkārtīgi daudz ceļoju savā iekšējā pasaulē – un ļoti daudz meklēju. Pēc savas dabas, pēc būtības esmu tāda, kurai patīk nākt pie cilvēkiem, kurai patīk runāt, kurai patīk burbuļot un vidžināt, bet to šobrīd nevēlos nemaz... To, kā šobrīd jūtos, ko sev jautāju, kādas atbildes rodu vai vēl neesmu radusi – to visu šeit var dzirdēt," neslēpj pasaulslavenā ērģelniece Iveta Apkalna, intervijā "Klasikas" direktorei Gundai Vaivodei stāstot par savu jaunāko albumu, kurā sastopas Pētera Vaska un Arvo Perta mūzika. Tas ir klusināta miera un iekšējās gaismas muzikāls apliecinājums – ceļojums klusumā, ticībā un bezgalībā. Jaunais albums ierakstīts Ventspils koncertzālē "Latvija", bet izdots prestižajā izdevniecībā "Berlin Classics". Tas iezīmē vēsturisku notikumu Latvijas muzikālajā ainavā – pirmo Ventspils koncertzāles majestātisko ērģeļu ierakstu!  Albuma oficiālās atvēršanas svētki notika 13. februārī Vācijā, bet Latvijā tā vaļā vēršanu ieskandinās Ivetas Apkalnas solokoncerts 21. februārī. Protams, Ventspils koncertzālē "Latvija". Spoguļattēls tam, kā šobrīd jūtas Gunda Vaivode: "Viatore" ir viens no skaņdarbiem, kas iekļauts tavā jaunajā albumā. Ceļinieks. Iveta, tu arī esi ceļiniece? Un no kurienes tu tagad esi atceļojusi?  Jā, es esmu ceļiniece gan tiešā, fiziskā nozīmē, gan arī savā prātā, domās, dvēselē. Īpaši pēdējo gadu laikā ārkārtīgi daudz ceļoju savā iekšējā pasaulē – un ļoti daudz meklēju. Fiziski šobrīd esmu atceļojusi no Berlīnes. Interesanti, ka Pētera Vaska "Viatore" bija mana paša pirmā albuma centrālais skaņdarbs! Un nejauši, patiešām par to neaizdomājoties un neplānojot, es to esmu iekļāvusi savā jaunākajā albumā, neapzinoties šī nosaukuma un skaņdarba "Ceļinieks" patieso, īsto būtību un jēgu šībrīža kontekstā: proti, tas ir spoguļattēls tam, kā es šobrīd jūtos... Tad secīgi bija Perta "Spiegel am Spiegel", kas ir otrs centrālais skaņdarbs šajā diskā. Tieši šie divi darbi ar savām trauslajām, bet emocionāli spēcīgi uzrunājošajām notīm iezīmē augšupeju un spoguļattēlā – mazu lejupslīdi: un visu laiku, šiem mazajiem motīviem mijoties, notiek maģija… Tā nu es ceļoju. Un to, kā šobrīd jūtos, ko sev jautāju, kādas atbildes rodu vai vēl neesmu radusi – to visu var dzirdēt šajā albumā… Abi jubilāri – Arvo Perts, kam jubileju svinējām pērn, un Pēteris Vasks, kuram 80. dzimšanas dienu svinēsim 16. aprīlī – ir tā sauktās jaunās vienkāršības pārstāvji. Tu pēc dabas esi ļoti temperamentīga. Ir sajūta, ka tev, ieskaņojot šo albumu, bijis jānorimst…  Jā, jā! Domāju arī, ka lielākais vairums manu sekotāju – koncertu līdzbraucēji un klausītāji – uzdos sev šo jautājumu: kāpēc pēkšņi šāda izvēle? Jo kādam tas tiešām varētu šķist arī pārsteidzoši. Tu ļoti precīzi pajautāji! Visi Arvo Perta skaņdarbi, kas iekļauti šajā albumā, patiesībā ir komponēti tieši tajā laikā, kad es piedzimu – tas ir 1976. gads. Arī 1978., 1980. gads. Tam, iespējams, ir kāda dziļāka nozīme jeb tas ir spoguļattēls, kāpēc es šobrīd, tuvojoties savai dzīves jubilejai, raugos iekšēja miera virzienā, sevis un sava ego malā nolikšanas virzienā, un tik ļoti nealkstu pēc tām vizuļojošajām, burbuļojošajām pasāžu kaskādēm un galvu reibinošajām, žilbinošajām, skrejošajām un virtuozajām notīm un treļļiem, kuru, protams, neiztrūkst manos koncertos joprojām. Bet tas, kas mani uzrunā visvairāk, ir, lūk, šis te trauslums un spēks vienlaicīgi. Šajos skaņdarbos, kurus komponējuši lielie meistari Arvo Perts un Pēteris Vasks, tikai noliekot malā savu ego, varam atrast patieso un dzidro šīs mūzikas kristālu un izprast, interpretēt un aiznest līdz klausītājam šīs mūzikas būtību. Jo šādā mūzikā ērģelnieks ļoti maz reprezentē sevi – ko bieži vien sagaidām Lista virtuozajos opusos, arī žilbinošajās Baha fūgās. Bet patiešām: lai saprastu šo skaņdarbu patieso būtību un vēstījumu, man ir jāpakāpjas malā. Ar manu temperamentu tieši tas jau ir tas grūtākais! Jo pēc savas dabas, pēc būtības esmu tāda, kurai patīk nākt pie cilvēkiem, kurai patīk runāt, kurai patīk burbuļot un vidžināt. Bet to šobrīd nevēlos nemaz... Man šķiet, šī mūzika atnāca pie manis īstajā laikā. Es to nemeklēju. Bet tad, lūkojot šīs mūzikas un katra skaņdarba stāstu – un katram no šiem skaņdarbiem ir savs stāsts –, es tajos saredzēju tik daudz paralēļu, ka man šķita – nu, tiešām nav nejaušību šai dzīvē un mākslā!  Ar ērģelēm, tāpat kā puķēm, ir jāsarunājas Uz kurām ērģelēm tu esi šo albumu ierakstījusi? Ak jā – tas arī ir ļoti, ļoti būtisks aspekts un lielums ērģelnieka ierakstos! Šajā gadījumā tas ir instruments, kas sen jau bija pelnījis tikt ierakstīts albumā un iemūžināts taustāmā un netaustāmā formātā, un tās ir Filipa Klaisa radītās ērģeles Ventspils koncertzālē "Latvija". Šī koncertzāle, kura tūdaļ svinēs sesto dzimšanas dienu, iemantojusi ļoti stabilu vietu koncertzāļu ģeogrāfijā šeit, Latvijā. Tā ērģeles, kuras man bijušas sava veida krustbērns to tapšanas brīdī, ilgi gaidīja ērģeļu solo programmas ieskaņojumu kompaktdiskā. Turklāt iznācis ne tikai kompaktdisks, bet arī skaņu plate! Albuma un plates oficiālie atklāšanas svētki notika manā laimīgajā 13. datumā – 13. februārī, bet ieskaņot to sākām pagājušā gada 13. jūlijā. Un arī pats pirmais mans albums tika ieskaņots 2003. gada 13. jūlijā.  Varbūt kādam būs interesanti salīdzināt Pētera Vaska "Ceļinieka" interpretācijas – kā tas skanēja tolaik, un kā tas skan tagad, pie Ventspils koncertzāles ērģelēm – varenajām, bet tanī pat laikā pārsteidzoši siltajām, ieskaujošajām ērģeļu skaņām. Pat ne skaņām – tie ir mirkļi, kurus šīs ērģeles dāvā caur savu skanējumu. Arī pārsteiguma mirkļi, kurus pati sev joprojām tur rodu un pārsteidzu sevi. Līdz pat šim brīdim, spēlējot uz šī instrumenta, nevienā brīdī man nav ne reizi bijis jautājuma, kā radīt šo vai citu krāsu.  Tieši gribēju vaicāt – vai reģistrus uz tām ir viegli piemeklēt? Un vai ir kāda īpaša krāsa tieši Ventspils ērģelēm? Šīm ērģelēm mīļākie tembri, mīļākā noskaņa, mīļākās krāsas ir tās klusinātākās un arī dziļais bass, kurš varbūt daudziem šķistu par dziļu, par vibrējošu, par pārāk tālskanīgu, bet man tieši šī amplitūda no dziļuma līdz pašām spicajām augšām šķiet kā īsta emociju jūra, kurā, atkarībā no gadalaika, atkarībā no diennakts laika, atkarībā no tā, vai ir saullēkts vai saulriets, spēju atrast nepieciešamo krāsu. Un burvīgā kārtā jāsaka, ka šīs ērģeles tiek ļoti labi apkoptas un uzturētas! Kas to dara?  Tas ir grūts jautājums, jo nav jau tik daudz meistaru, kuri Latvijā to dara ikdienā, un Ventspils nav galvaspilsēta Rīga... Taču mani ļoti nomierina fakts, ka vismaz reizi gadā uz Ventspili – arī šoreiz – atbrauc kāds no Bonnas, no ērģeļbūves firmas "Philipp Klais Klais Orgelbau GmbH & Co KG", un šo instrumentu uzrauga un aprūpē. Tā ir lielā nepieciešamā tehniskā apkope, kā mēs to sauktu automašīnas gadījumā. Taču arī ikdienā atrasts risinājums – ir cilvēki, kuri liek lietā gan savu ausi, gan savas rokas. Un pats galvenais un svarīgākais ir tas, ka ērģeles tiek regulāri spēlētas – tie ir Ventspils Mūzikas vidusskolas audzēkņi, kuri tās tiešām darbina, jo ar ērģelēm, tāpat kā ar puķēm mājās, ir jāsarunājas – tās nedrīkst vienkārši ieslēgt ik pa laikam! Un Ventspilī tas tiek arī darīts. Albuma ieraksta skaņu režisors bija tavs dzīvesbiedrs Jenss Šūnemanis, ar ko saprotaties bez vārdiem. Tas taču ir atvieglojoši, ja varat būt kopā arī šādā radošā procesā? Jā, tas ir atvieglojums, bet vienlaikus, strādājot kopā ar Jensu, vienmēr jūtos kā pie stingra, prasīga pedagoga… Jo zinu: ja reiz ir viens cilvēks uz šīs pasaules, kurš tiešām vislabāk zina mani kā mūziķi – ne tikai kā cilvēku, pazīst manas spējas un izturību, tad tas ir Jenss! Un es nevaru noblefot, teikdama, ka man vairs nav spēka un šis man varētu būt par daudz… Jo Jenss zina, cik daudz es varu! (Smejas.) No vienas puses tā ir laba provokācija, ko, ar viņu strādājot, varu sagaidīt. Es zinu, ka viņš gan tiešā, gan pārnestā nozīmē saliks visu pa plauktiņiem. Bet tas, protams, ir liels, liels atvieglojums – strādāt abiem kopā. Jo tieši tas jau ir tas, ko ieraksta procesā vēlas katrs mūziķis – lai ir kāds, kurš ne tikai ieskaņo ierakstu, bet pazīst arī tevi kā mākslinieku, indivīdu un spēj aizvest līdz maksimāli labam rezultātam; kurš tevi atver tā, lai tu spēj noticēt saviem spēkiem un saproti, ka tā nav tikai viņa vēlme jeb ārēju spēku radīta nepieciešamība – šo vai to izdarīt savādāk –, bet tā ir TAVA pārliecība. Un tas bieži vien ir lielākais deficīts, sadarbojoties ar skaņu režisoriem: jo nepietiek tikai ar norādēm "ātri", "lēni", "klusu", "skaļi", "par augstu", "par zemu"… Mums patiešām ir vajadzīgs personiskais, individuālais stāsts un ticība – visvairāk jau sev. Ja ticam sev, tad arī ierakstā to sapratīs un sajutīs klausītājs. Klausītāju apskauti Filmā, ko veidojuši mūsu Latvijas Sabiedriskā medija kolēģi, redzam, cik trauksmaina ir tava dzīve, bieži vien pavadīta vilcienos un lidostās. Tev bijuši skaisti koncertbraucieni kopā arī ar mūsējiem, ar Valsts akadēmisko kori "Latvija". Mazliet ieskicē, kur tie bija un kur tas vēl būs? Patiešām ir tā, ka amplitūda, ģeogrāfija un temps nesamazinās, arī dzīves gadu skaitam pieaugot… Bet intensitāte, ar kādu vienu vai otru koncertu es personīgi izdzīvoju un gaidu – tā nu gan pieaug! Mūsu sadarbība un skaistā Eiropas tūre ar Valsts akadēmisko kori "Latvija" un Māri Sirmo vēl turpināsies – šos koncertus esmu visvairāk gaidījusi, jo zināju – tajos būs ne tikai muzikāls pārsteigums un dažkārt pat emocionāla katarse, kādu piedzīvojam uz skatuves: šajos koncertos tu jūti, ka satiecies ar skanisko organismu, kas nāk ne tikai no tavas valsts, kuram ne tikai ir tava mentalitāte, ne tikai tavi sirdspuksti, bet arī muzikāli ar to raugies vienā virzienā un spēj radīt – ne tikai rādīt vai parādīt. Tas mani visvairāk fascinē, sadarbojoties ar kori "Latvija" un Māri Sirmo. Skaistajos koncertos janvārī, kādus piedzīvojām Dortmundē, Luksemburgā, Frankfurtē, jutāmies klausītāju apskauti, apmīļoti un ļoti, ļoti gaidīti. Tie bija ļoti apmeklēti.  Kādu mūziku klausītājiem piedāvājāt? Gan franču, gan angļu, arī Bahs neizpalika. Un Pēteris Vasks. Daļa no šīs programmas būs dzirdama 26. aprīlī koncertzālē "Cēsis", kur smagsvars un galvenā harmoniskā krāsa būs Pētera Vaska mūzika un viņa jubileja. Tas bija ļoti skaists muzikāls ceļojums, kurā koris un ērģeles sastapās kā divi orķestri, kā divi solisti. Visi koncerti notika tikai koncertzālēs. Tas man personīgi ir gan izaicinājums, gan prieks, jo ar kori fiziski esmu kopā uz skatuves – blakus diriģentam, priekšā dziedātājiem. Redzu katru acu pāri, katru muti, skaisti safrizētos dāmu matus, kas mūzikai viļņojas līdzi un arī dzied… Un tik ārkārtīgi saviļņojoši, kā reaģē publika! To visu koncertzālē var izjust daudz, daudz intensīvāk. Turpinājumā dosimies arī uz Zagrebu, Vīni un Londonu, gaidāmi arī koncerti Budapeštā un nākamgad – Prāgā. Tas ir tik skaists ceļojums un iespēja skanēt Latvijai – kā korim "Latvija" un Latvijai kā valstij. Tas man ir pagodinoši. Olimpiāde satuvina Zinot tavu sportisko ģimeni: vai jums iznāk arī sekot Olimpiskajām spēlēm un latviešu panākumiem tajās? O jā, protams, mēs sekojam un joprojām sekojam, un ne tikai latviešu panākumiem! Bērnus ļoti aizkustināja Latvijas hokeja komanda, kura vinnēja Vāciju. Par šo jau bija lielais prieks. Tas bija ļoti, ļoti saviļņojoši. Ļoti patīk viss, kas saistīts ar slalomu. Arī kamaniņu sports. Bet man joprojām lielais bērnības sapnis un aizraušanās ir daiļslidošana: esmu pilnīgi tajā visā iekšā un gribētu būt vēl vairāk. Tajā pašā 13. februārī, kas bija viens no nervus kutinošākajiem daiļslidošanas vakariem – vīriešu  sacensības, man bija jābūt uz skatuves. Un es patiešām paralēli Baham un Glāsam domāju, kas notiek slidotavā. (Smejas.) Vakarā to visu paspēju noskatīties atkārtojumā. Joprojām sekojam Olimpiādei, un mums ir žēl, ka tā ir tik reti. Mēs jau gribētu katru gadu, jo tā arī mūs apvieno uz viena dīvāna ne tikai vakarā, kad ir pāris minūtes brīva laika, bet visu cauru dienu, jo Olimpiādi var skatīties gan no rīta, gan vakarā, gan naktī – tā ir kā magnēts. Tas ir skaisti, ka sports un māksla – tās ir lietas, kas daudzus vieno, jo bieži vien, atrodoties pat vienā telpā, nepietiek laika, lai parunātos vai par kopā kaut ko pārdzīvotu. Tad nu šī ir tā lieta, ko mēs kopā pārdzīvojam! Vai tava meitiņa joprojām trenējas futbolā? Mana meitiņa joprojām trenējas futbolā, un vēl aizvakar skatījāmies arī UEFA Čempionu līgas spēli, kurā bija daudz pārdzīvojumu, bet uzvarēja pareizā komanda. (Sirsnīgi smejas.)  Uzbrukums "Goram" kā uzbrukums ģimenei Iveta, lai arī attālumā, tad noteikti seko līdzi notikumiem "Gorā" un Rēzeknē. Vai tev ir kāds savs sakāmais par šo situāciju? Ļoti sekoju. Un biju patīkami pārsteigta par to, cik ļoti mani tas ne tikai satrauca, bet sāpināja... Patīkami – tas varbūt nebūtu pareizais vārds šajā kontekstā – bet man tomēr tas ir jāsaka, jo "Goru" vienmēr esmu jutusi kā savu ģimeni; gan savu māksliniecisko, gan cilvēcisko ikdienu nespēju iedomāties bez "Gora"! Un ne tikai tamdēļ, ka "Gors" ir Rēzekne, ne tikai tamdēļ, ka man ir tas gods būt Rēzeknes Goda pilsonei, ieskandināt "Gora" koncertzāli un radīt savu festivālu, bet arī tamdēļ, ka, objektīvi raugoties, "Gors" visā Eiropas un pasaules koncertzāļu paletē ir ar ārkārtīgi daudzām plusa zīmēm! Šajā situācijā tas patīkamais bija, ka redzēju, cik ļoti man tas sāp – bija sajūta, ka iegriezts pirkstā un vai ka visu laiku kāds kāpj uz varžacīm. Jutos tā, ka jāaizstāv kāds no manas ģimenes – šo situāciju izjutu gandrīz fiziski sāpīgi. Tas viss iespaidoja gan manu Ziemassvētku prieku, gan Jaunā gada gaidīšanas sajūsmu. Nespēju būt mierā ar to, cik cilvēki var būt nepastāvīgi savos spriedumos, savos solījumos un arī savā nostājā. Mani pārsteidza, ka cilvēki, kas šo visu vētru iesāka, ir tie paši, kas radījuši kopā ar "Goru", kas priecājušies par "Gora" panākumiem un nupat, svinot festivāla "Organismi" 10. jubileju, solījuši, ka tā tam vienmēr būs būt! Un nepaiet ne pāris mēnešu, un tu sev uzdod jautājumu: vai tiešām mēs runājam par šiem pašiem cilvēkiem? Vai mēs tiešām runājam par šo situāciju, par šo pašu koncertzāli? Tas manī radīja apjukumu un šoku. Rakstīju vēstuli nu jau atstādinātajam Rēzekne mēram, parakstoties kā pilsētas Goda pilsone, nevis tikai kā mūziķe Iveta Apkalna, jo to sajutu kā savu pienākumu – paust savu viedokli. Atbildi neesmu saņēmusi līdz šim brīdim, bet ne par to ir stāsts. Stāsts ir par to, ka vēstulē atgādināju gan mūsu sarunas, gan arī to, ka objektīvi nav pamata visiem šiem izteikumiem. Nespēju raudzīties cilvēkiem acīs, kad viņi melo un katru dienu stāstīta jaunus stāstus. Tas aizvainojums un nepamatoto pārmetumu gūzma, kas bija jāpārdzīvo Diānai Zirniņai – kā kaut kas tāds spēj rasties! Šobrīd uzdodu sev jautājumu – vai festivālam "Organismi" būtu arī turpmāk; vai tam būt tādam, kāds tas bijis līdz šim; vai kaut kādā veidā nav jāpārstrukturējas. Bet man ir liels prieks, ka šobrīd darbs turpinās, un redzu kaut kādu cerību. Neteiktu, ka tā ir uzvara – tā ir tikai iespēja paiet solīti uz priekšu cerībā, ka mēs nepašļuksim. Bet tas, kā tas ir ieviļņojies un ko tas atstāj aiz sevis – tas man ir ļoti biedējoši: kā būs tālāk? Es to jūtu kā uzbrukumu savai ģimenei. Cerēsim, ka risinājums tiks rasts – iesaistoties Kultūras ministrijai, atbildīgajām institūcijām un arī sabiedrībai, kas bija ļoti patīkami... Tas bija ārkārtīgi patīkami – īpaši runājot par sabiedrību, kas dzīvo Rēzeknē. Tas bija saviļņojoši – dzirdēt un redzēt, kas tur notika! Patiešām cerams, ka visiem prātiem klātesot, tiks rasts vislabākais risinājums, kāds šobrīd vajadzīgs Rēzeknei, "Goram" un visiem, kuri tajā mīl klausīties labu mūziku, skatīties teātri un kino.  Tieši tā. Jo "Gors" ir tas magnēts, vilinātājs un rosinātājs, kāpēc daudzi vispār pirmo reizi savā dzīvē aizbraukuši uz Rēzekni. Un tādu bijis ļoti daudz. Varbūt tieši šis fakts ir tas pamata grauds, rosinātājs un motivētājs!

Ne stišavaju se reakcije na doček rukometaša u Zagrebu. S jedne strane je Vlada s druge gradska uprava Zagreba. Javne službe se nisu dogovorile s Vladom o povećanju plaća. Nastavlja se trend visoke inflacije u Hrvatskoj. Hrvatska na drugom mjestu u Europi. Hrvati ne vjeruju u budućnost Europske unije, a u svjetlijim tonovima vide budućnost svoje domovine. Malonogometna reprezentacija izgubila prvu šansu za medalju, mogu li do bronce poput rukometaša?

Ajda Smrekar je trenutno najbolj zasedena gledališka in filmska igralka, te dni jo lahko gledamo tudi v poetičnem spektaklu Orfej in Evridika na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma, v režiji Jana Krmelja, po besedilu Urše Majcen in glasbeni partituri Saša Vollmaierja ter številnih sodelujočih. Ajda Smrekar nastopa kar v treh vlogah: pisateljice Virginije Woolf, pesnice Sylvije Plath in dramatičarke Sarah Kane. Ajda Smrekar igra tudi eno od glavnih vlog v hrvaškem celovečernem otroškem filmu Bučko, ki bo v kratkem doživel premiero v Zagrebu.

Europska bronca bez dočeka. Rukometaši su otkazali slavlje u Zagrebu zbog spora oko Thompsona Zbog govora gradonačelnika Banje Luke u Gračacu, reagiralo je Ministarstvo vanjskih poslova. Sa Zrinjevca podsjećaju da je Hrvatska slomila velikosrpsku politiku. SDP je predstavio novi program i suradnju za parlamentarne izbore 2028. godine.

Na svečnico dan posvečenega življenjaŠkof Štumpf ob 1000-letnici župnije Solkan: Solkanska oljenka kot znamenje vere, luči in upanjaRakovnik gostil nacionalno konferenco mladinske pastoraleŠkof Saje v Zagrebu ob prazniku Janeza Boska: vera, veselje in pogum sredi življenjskih viharjev

Hrvatska se pridružila europskim zemljama koje će odbiti poziv Odboru za mir kojeg je osnovao američki predsjednik Donald Trump. Ministar financija Primorac odlazi u Europsku banku, a u mjesto njega dolazi rekorder po broju ministarskih fotelja. Ovo će mu biti četvrto ministarstvo koje vodi. Europski pučani, najveća skupina u Europskom parlamentu, kojem pripada i Plenkovićev HDZ, okuplja se u Zagrebu, nedugo nakon prijedloga šefa Europske pučke stranke da Europa dobije predsjednika. U Hrvatskoj preko 700 slapp tužbi protiv novinara i osoba uključenih u javno djelovanje. Rukometaši hrvatske navijačima kidaju živce, ali "grabe" dalje.

Dok jedni u umjetnoj inteligenciji vide najbrži put do promaknuća i novih, atraktivnih pozicija, drugi upozoravaju na nestanak junior rola, redefiniciju menadžerskih funkcija i tržište rada u kojem će se od svakoga tražiti stalna prilagodba. U isto vrijeme, otvaraju se nova pitanja: postaje li zapošljivost primarno osobna odgovornost, hoće li karijere postati nelinearne i fragmentirane te stvara li AI novu profesionalnu elitu? Upravo o tim dilemama i savjetima za snalaženje u 2026. – razgovarali smo u novoj epizodi Netokracija podcastaU najnovijoj epizodi Netokracija podcasta razgovarali smo s troje domaćih stručnjaka: Marinom Bezićem, VP of People u Infobipu, Jelenom Jelušić, psihologinjom i HR stručnjakinjom, te dr. sc. Zvonimirom Galićem, profesorom psihologije na Filozofskom fakultetu u Zagrebu._______________0:00 Uvod5:25 U 2026. zahvaljujući sve raširenijoj uporabi AI-ja lakše je napredovati u karijeri nego ikada prije9:45 AI pomaže da i slabije talentirani zaposlenici bolje napreduju. 16:40 AI stvara nove karijerne prilike kao što su prompt engineer, AI etičar, AI mentor za koja su dovoljna i površna znanja rada s AI-jem. 22:20 Uporaba AI-ja veliča kulturu osrednjosti, vrhunski specijalisti više neće biti na cijeni27:35 Kreativnost i emocionalna inteligencija bit će najvrjednije karijerne vještine33:20 Zapošljivost postaje ponajviše ODGOVORNOST pojedinca42:50 AI u potpunosti uklanja potrebu za junior pozicijama48:15 Karijere budućnosti bit će nelinearne i fragmentirane zbog AI-ja56:00 Učenje kako koristiti AI alate postaje važnije od formalnog obrazovanja1:01:10 Stalnih zaposlenika će u tvrtkama biti sve manje, a sve više freelancera1:02:30 AI će promijeniti ulogu menadžera više nego ulogu zaposlenika1:05:50 AI će stvoriti novu “elitu znanja” i novu radničku klasu1:11:50 AI pomaže u organizaciji, automatizaciji admin zadataka i pomaže smanjiti stres i burnout1:15:20 Kako će vam AI pomoći u pozitivnim pomacima u karijeri?_______________

Glavni tajnik NATO-a Mark Rutte u Zagrebu se sastao s hrvatskim državnim vrhom. Premijer Andrej Plenković još jednom govorio o izboru ustavnih sudaca i čelne osobe Vrhovnog suda, odgovorio je Udruzi hrvatskih sudaca. U javnom savjetovanju je pravilnik kojim se zabranjuje i ograničava upotreba mobitela u školama.

Nakon snježnih praznika, počinje drugo školsko polugodište – učenici dviju škola još će pričekati. Odabrana je tvrtka koja će rušiti izgorjeli Vjesnikov neboder u Zagrebu, poznata je i cijena, a poznati su i strogi rokovi. Pantovčak i Banski dvori ne mogu se dogovoriti ni oko novih ustavnih sudaca ni oko čelne osobe Vrhovnog suda.

Zoran Milanović u drugom krugu predsjedničkih izbora u siječnju izabran po drugi puta na petogodišnji mandat predsjednika Republike. Kratki igrani film Nebojše Slijepčevića „Čovjek koji nije mogao šutjeti“ prvi je hrvatski film od osamostaljenja nominiran za Oscara. Lokalni izbori u proljeće – socijaldemokrati nakon 35 godina izgubili Rijeku, HDZ se vratio na vlast u Splitu. Koncert Marka Perkovića Thompsona početkom srpnja u Zagrebu – organizatori tvrde da je bilo pola milijuna posjetitelja, neovisne procjene broja posjetitelja još uvijek nema. Na samom kraju godine poslani prvi pozivi za zdravstvene preglede mladićima koji će na obavezni vojni rok, zamrznut pred gotovo 20 godina, a sada iznova aktiviran.

Doma po božičnih praznikih in v pričakovanju novega leta vlada zatišje. Pogled svetovne javnosti pa je uprt v prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Predsednik Zelenski pred srečanjem z ameriškim kolegom Trumpom zagotavlja, da bo Kijev storil vse, kar je v njegovi moči, za dosego miru, zaveznike pa poziva k večjemu pritisku na Moskvo. Ostali poudarki oddaje: V Srbiji velik odziv na študentsko akcijo zbiranja podpisov za predčasne volitve Thompson na koncertu v Zagrebu pozval k strmoglavljenju mestnih oblasti Umrla francoska filmska ikona Brigitte Bardot

Playlist: Drago Flincec - Dolazi Bog, Bozic jePrva liga - `Od Bozica do BozicaAna Fortuna - Bozic u ZagrebuTrio Gust - Bozicni darVlado Basic i T.S. Evergreen - U dane Bozicne

Naglašene podjele u hrvatskom društvu nakon što je, Inicijativa "Ujedinjeni protiv fašizma", organizirala u Zagrebu, Rijeci, Zadru i Puli prosvjedne marševe. Ministar obrane Anušić prosvjed nazvao projugoslavenskim, a predsjednik Vlade Plenković napao ljevicu, još jednom naglašavajući kako je stranka kojoj pripada jamac stabilnosti u Hrvatskoj. U međuvremenu inflacija u Hrvatskoj raste, a u Eurozoni Hrvatska drži neslavno drugo mjesto. Ne pada ni potrošnja, ni zarada banaka, a ni kupovina oružja. Rodna ravnopravnost, ako je suditi po europskim statistikama nije nam baš na ponos, a sve će, kao i uvijek, popraviti nogomet.

Održani su veliki prosvjedi protiv fašizma; u Zadru i Rijeci maskirani desničari napadali su prosvjednike, u Zagrebu i Puli bez izgreda. Ultradesna Autohtona hrvatska stranka prava prosvjedovala je pred stanom saborske zastupnice Dalije Orešković. Moćni HDZ-ovac i donedavni glavni državni inspektor Andrija Mikulić zbog sumnje da je primao mito završio je u istražnom zatvoru.

Predstavljen proračun Vlade Republike Hrvatske za slijedeću godinu, 10. jubilarni koji je u Saboru predstavio predsjednik Vlade Andrej Plenković. Oporba proračun nazvala dokumentom dobrih želja i loših rezultata. Istog dana nakon predstavljanja proračuna uhićen glavni državni inspektor Andrije Mikulić, a Vlada je, kako je poslala poruku javnosti, zbog obveza koje donosi članstvo u OECD-u smijenila gotovo sve direktore najvažnijih državnih tvrtki i nekih zavoda. MOL na korak do kupovine Naftne industrije Srbije, za sada izlišno pomaže Srbiji, a JANAF i dalje bez kapi nafte. Rušit će se veliki neboder Vjesnika u Zagrebu i to eksplozivom. Thompson zaprijetio gradonačelniku Zagreba Tomaševiću, kako je rekao, radikalnim potezima zbog zabrane drugog koncerta u zagrebačkoj Areni. Ministar obrane Anušić poručio: u vojsku bez duge kose i brade. Dinamo izgubio u Francuskoj od Lillea

Neboder Vjesnika, koji se 17. studenog zapalio, biti će srušen eksplozivom, a na njegovom mjestu gradit će se objekt javne namjene. Nastavlja se polemika između zagrebačkog gradonačelnika Tomislava Tomaševića i tima pjevača Marka Perkovića Thompsona oko zabrane još jednog Thompsonovog koncerta u Zagrebu. U Švicarskoj zabranjen koncert hrvatskih pjevača najavljen za siječanj sljedeće godine. Dubrovačke plaže zatrpane smećem koje je snažno jugo donijelo iz – Albanije.

Današnje razmišljanje bo polno netočnosti, površnosti in nerazumevanja tematike, o kateri bomo razmišljali. Ampak obstaja dejstvo, da zaradi pomanjkanja bolj kompetentnih razlag nekdo mora seči v osje gnezdo. Gre pa tako. Zadnje čase se kot javnost in ostareli prdci čudimo blaznostim, ki jih počne naša mladež. V Zagrebu so požgali nebotičnik, pri nas nastavljajo predmete na tire, norosti najstnikov v prometu se stopnjujejo še in še … Organi ta novi trend podivjanosti stlačijo pod klasični vandalizem, medtem ko se med najstniki natančno ve, da gre za fenomen, imenovan "Tik tok izziv". Zelo na kratko in kot rečeno brez empiričnih podatkov, ki bi trditve podprli. Začelo se je dokaj benigno, akoravno butasto do korenin. Na vedno eno in isto glasbeno podlago so mladi na platformah najprej plesali en in isti ples, potem so se s filmsko montažo preoblačili, nato so začeli izvajati tudi potencialno nevarne  potegavščine, ki pa seveda niso bile dovolj, da bi jih omrežja prepovedala. Ne drži pa, da se niso trudila. A nov potencialno nevaren izziv se lahko širi s hitrostjo gozdnega požara in preden umetna inteligenca, vgrajena v platforme, zazna potencialno nevarnost, po spletu kroži že tisoče kopij, kar sledi preprosti digitalni logiki, da je viralnost pomembnejša od varnosti. Ob tem pa je mladina pametna, kot le kaj, in zna omejitve objav posnetkov, ki so potencialno nevarni, tudi zaobiti. Kot so včasih zapisali: pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni … Na začetku so ljudje drug drugemu na glavo kot presenečenje zlivali čebre vode in posnetki presenečenih so potovali na popularno družbeno omrežje. A kot vse v življenju, so se posnetki počasi prelevili v ekstreme; izmikanje stolov, snemanje sebe nad prepadom in bog ve, kaj še vse. Mladina je začela živeti po diktatu algoritmov in starejšim se še sanjalo ni, kakšna je njihova realnost. Izziv, tudi drznost, ki sta temelj odraščanja, sta iz rok tradicije ali navad povsem prešla v roke kolektivne digitalne histerije. Kot primer: na medmrežju kroži govorica, da mladi, ki so požgali nebotičnik v Zagrebu, trdijo, da so vanj vstopili z namenom posneti video, ki na družbenem omrežju prikazuje skupine najstnikov, kako raziskujejo zapuščene stavbe. Zaneten ogenj naj bi jim prinesel več ogledov. Poznati pa moramo vsaj dva bistvena motiva, skrita v ozadju predmetov na naših tirih … Platforme ali niso, ali pa so zelo ohlapno pravno odgovorne za vsebino objav; in seveda, kot vedno, je v ozadju denar. Algoritem nagrajuje ekstremne, dramatične, adrenalinske vsebine, število ogledov je nato povezano z reklamami; vse to skupaj je v končni konsekvenci rodilo razred mladih, imenovanih »vplivneži, ki jim je objavljanje vsebin na internetu dobro plačan poklic«. Ker zgledi vlečejo, je najstnikom ideja klasične službe, s šefi, delovnim časom in obveznostmi skrajno tuja … Kakorkoli se zdi bizarno in analognemu razumu tuje, je trditev, da nekdo meče stara kolesa na železniško progo v upanju, da bo to postalo njegov poklic, med mladimi povsem legitimna. Ampak to še ni vse v tej težko razumljivi šlamastiki. Istočasno s pojavom vedno bolj ekstremnih potegavščin, ali pač enostavno snemanju ekstremnih podvigov, ki jih mi razumemo kot vandalizem, se je v vso zgodbo vpletel še nov element. Gre za manipulacije video ali avdio posnetkov s pomočjo umetne inteligence. Prav v tej oddaji smo se pred nekaj tedni za las izginili komentarju o tragediji jokajočih ukrajinskih vojakov, ki v uniformah med vožnjo na fronto svojim domačim še zadnjič pošiljajo obupane klice na pomoč. Pozneje se je izkazalo, da gre za povsem digitalno generiran posnetek in vi kot poslušalci bi skoraj dobili komentar, ki bi temeljil na neresnici. Tako moramo med navalom vandalizma, ki ga, kot slišimo, preiskujejo celo tajne službe, postaviti osnovno vprašanje: »Kaj je resnično? Kaj dejansko obstaja v realnem času in prostoru in kaj je samo produkt strojev?« Naivnost in nepoučenost naših generacij, ki pa še vedno držimo vzvode oblasti, nas vodi v neizogibni spopad z generacijami, ki živijo v vzporednem univerzumu in so jim šege in navade tukajšnjih plemen povsem nerazumljive. Po našem skromnem mnenju smo naredili celoten krog, od primatov sem. Kajti spet se čudimo in sprašujemo, ali je realnost, ki jo vidimo, slišimo in doživljamo, sploh realnost … Ali pač gre za umetno generirano realnost, ki jo srkamo kot nezavedne žrtve nekih zlobnih imperijev. Edina resničnost se zdi dejstvo, da so utopije, prikazane v znanstveni fantastiki izpred pol stoletja, postale resničnost. In medtem, ko smo starejše generacije pasivne  žrtve, je naša mladina aktiven konzument ter istočasno tudi gorivo za razraščajočo se blaznost. Odzvali smo se, kot je bilo pričakovati. Klici k prepovedi mobilnih telefonov v šolah so do neke mere meso postali, minister za šolstvo pa se je zavzel proti prepovedi orodij umetne inteligence v šolah, nekateri starši po svojih najboljših močeh omejujejo čas pred zasloni. A vse to je pljunek v morje in človeštvo, ki ne zna ustaviti sovraštva iz mesa in krvi, se seveda ne bo zmoglo upreti sovražniku, ki ga niti ne vidi.

U požaru koji je uništio neboder nekadašnje novinske kuće Vjesnik u Zagrebu možda je oštećena i armiranobetonska kontrukcija. Zabranjen je ulazak u zgradu, a preusmjeren je i promet da se izbjegne ozljeđivanje od predmeta koji bi pali s fasade. Vladajući kažu da bi novi paket građevnih zakona ubrzao gradnju, dok oporba odgovara da paket zakona odgovara samo – tajkunima. Komemoracije u Borovu Naselju i Nadinu, mjestima pored Vukovara i Škabrnje koja su na današnji dan pred 34 godine također bila mjesta velikih stradanja hrvatskih civila. Hrvatski premijer Andrej Plenković posjetio Rim. Jedna od tema razgovora sa talijanskim liderima bila je i suradnja u opremanju oružanih snaga.

U velikom požaru u Vjesnikovom neboderu u Zagrebu, koji je trajao satima, izgoreo je ovaj objekat, jedan od urbanih simbola glavnog grada Hrvatske. Za sada nije poznat uzrok požara u kojem nije bilo žrtava, a pričinjena je velika materijalna šteta.

Ne prestaju reakcije na zabrane skupova manjina u Hrvatskoj, ali ni ispadi po većim gradovima. Od rebalansa državnog proračuna važnije je održavanje koncerta Marka Perkovića Tompsona u Zagrebu. U Hrvatskoj je dvjesto tisuća blokiranih, jer ne mogu podmirivati svoje obveze prema vjerovnicima. Kome će sada Jadranski naftovod slati naftu kad Mađari ne trebaju taj pravac, a u Srbiju se nafta tim putem ne smije slati ? Predsjednik Dinama Zvonimir Boban na HRT-u priznao griješili smo.

Još se čeka objava odluke o održavanju izložbe povodom Dana srpske kulture u Vukovaru. Politički predstavnik srpske nacionalne manjine Milorad Pupovac odgovorio je na prozivke zbog organiziranja izložbe posvećene srpskom nacionalistu Dejanu Medakoviću u Zagrebu. Bivša HDZ-ova ministrica Gabrijela Žalac prije ulaska u zatvor novinarima i snimateljima slala je zračne poljupce.

Hajduk je prvi na prvenstvenoj ljestvici. Dinamo je izgubio u Puli, Rijeka u Varaždinu, a pretposljednja momčad na prvenstvenoj ljestvici je Vukovar. Posljednja momčad je sastav koji godišnje raspolaže s 25 i pol milijuna australskih dolara, Osijek. U ponedjeljak se u Zagrebu okuplja hrvatska nogometna reprezentacija.

Val napada na Srbe u Hrvatskoj: Nakon Splita incidenti i u Zagrebu i Rijeci, vukovarski gradonačelnik traži odgodu izložbe fotografija Srpkinja. Premijer Andrej Plenković i oporba međusobno se optužuju zbog porasta desničarskih izgreda. U Splitu se prosvjedovalo protiv stranih radnika.

Hrvatski ministar obrane Ivan Anušić tvrdi da Hrvati koji žive izvan Hrvatske neće biti pozivani na vojnu obuku u Hrvatsku, a u ministarstvu kojem je on na čelu kažu suprotno. SBS na hrvatskom zatražio je pojašnjenje u Zagrebu.

O skrivnem razvoju jugoslovanskega nuklearnega programa Če vemo, da je danes na svetu le 9 držav, ki posedujejo jedrsko orožje, si je skorajda nemogoče zamisliti, da bi ob nekoliko drugačnem poteku zgodovine v to skupino prav lahko spadala tudi naša nekdanja država, socialistična Jugoslavija. In pri tem ne govorimo o kakšni iz trte izviti špekulaciji, ampak o možnosti, ki je bila vsaj v nekem trenutku videti povsem realistična in ki so se ji Jugoslovani presenetljivo približali. Jugoslavija je namreč nekaj let po vojni zagnala enega najbolj resnih in ambicioznih nuklearnih programov v socialističnem svetu, ki je imel jasen, pa čeprav kot skrbno skrivnost varovan cilj: proizvesti jedrsko orožje. Kako blizu je bila Jugoslavija izdelavi atomske bombe in zakaj se je sredi pomanjkanja povojnih let, brez vsakih resnih pogojev za to, sploh odločila zagnati tako drag in kompleksen program? Ter kako ji je uspelo, kljub mnogim spodrsljajem, relativno zgodaj postaviti nuklearni reaktor, ki je sicer še v istem letu postal kraj dolgo prikrivane nesreče? Zgodbo o jugoslovanskem jedrskem programu nam bo za tokratne Sledi časa pomagal predstaviti zgodovinar dr. Marko Miljković z Inštituta ekonomskih znanosti v Beogradu, ki je dogajanje podrobno opisal v knjigi Titova atomska bomba, ki je letos izšla pri založbi Srednja Evropa v Zagrebu. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Tito med obiskom reaktorja v Vinči leta 1958

Zbog subvencijske prijevare, uhićena je ravnateljica doma zdravlja u Zagrebu, branit će se sa slobode. U Zagrebu se prosvjedovalo zbog vršnjačkog nasilja, ali i protiv uvođenja zdravstvenog odgoja u škole. Nova prijeteća poruka ovoga puta osvanula je na zgradi novinara Jurice Pavičića.

Maloljetničke bande napadaju građane diljem Hrvatske, uhićenja u Zagrebu i Našicama. Zagrebački hipodrom i dalje bez konjičkih događanja, sanacija nakon Thompsonovog koncerta još uvijek nije završena. Siniša Kovačić novi je šef državne novinske agencije – Hine.

Hrvatska je pobijedila u prvoj rujanskoj kvalifikacijskoj utakmici za Svjetsko prvenstvo, a u ponedjeljak dočekuje Crnu Goru u Zagrebu.

Palestinska ministrica u posjeti Hrvatskoj, u priopćenju nakon susreta predsjednik Milanović pozvao hrvatsku Vladu da započne proces priznavanja Palestine. Zagrebački gradonačelnik Tomislav Tomašević osudio ponašanje grupa ratnih veterana i navijača na čiji pritisak je odgođen festival u Benkovcu, i pozvao festival da se održi – u Zagrebu. Kako se i očekivalo, veteranske udruge traže da se prekine gradsko financiranje sličnog festivala u 40 kilometara od Benkovca udaljenom Šibeniku. Društveni bruto proizvod Hrvatske raste osamnaesti kvartal za redom.

Stari hrvatski pozdrav, pozdrav iz Domovinskog rata ili pozdrav koji ima temelje u rasizmu i fašizmu to, čini se, stručnjaci u Hrvatskoj teško razlučuju. Opet prijepori predsjednika države i vlade o mogućem odlasku hrvatskog vojnika u Ukrajinu. Koliko košta kilometar vožnje taksijem po Zagrebu?

Za smrt novorođenčeta u Rogotinu osumnjičena je majka. Objavljena je cijena prehrambene košarice za preživljavanje; samac na skromnu prehranu mora potrošiti minimalno 250 eura, a prosječna mirovina je tek 650 eura. Raspisan je natječaj za rušenje Dinamovog stadiona u Zagrebu.

Zagreb tijekom zadnjih nekoliko godina prolazi kroz digitalnu transformaciju - što nije lak posao u uvjetima informatičke nepismenosti zaposlenika, ali i građana. Sa Draženom Lučaninom, pročelnikom Službe za informacijski sustav i tehničke poslove u Zagrebu smo razgovarali o temama informatičkih projekata i promjena u gradu, od kvartovskog odlučivanja o lokalnom proračunu (participativno budžetiranje), preko transparentnosti općeg gradskog proračuna, do konačnog prelaska na centralni obračun plaća, povećanog "paperless" poslovanja, te 3D modela grada. Poslušajte pogotovo ako niste u toku s time što se sve danas može u Zagrebu digitalno! Citat dana: Well done is better than well saidBenjamin Franklin Tri načina kako slušati podcast Kako slušati podcast u autu koji nema Mp3 player Top lista najslušanijih epizoda