Podcasts about gorici

Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.

Zoran Mušič - slikar, ki je v tišini kraške krajine iskal večnost, v grozi Dachaua pa človečnost. Rojen v Bukovici, ustvarjal v Benetkah in Parizu, danes pa se njegova dela - v času Evropske prestolnice kulture - vračajo domov. Na Dobrovem, v Štanjelu in v Gorici so postavljene razstave, ki ne govorijo le o umetniku, ampak o 20. stoletju samem.V njegov atelje je smela vstopiti le redkokatera oseba - ena izmed njih je bila Nelida Nemec. Z njo se bomo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjali o Mušiču, kakršnega je sama doživela: o umetniku, ki je risal smrt, da bi ohranil dostojanstvo življenja. O tem, kako je nastajala razstava, o odzivih javnosti in o vrednosti Mušičeve zapuščine za Primorsko in Evropo. Z Nelido Nemec se je pogovarjala Nataša Uršič.

V okviru Evropske prestolnice kulture so v Gorici v nedeljo odprli še zadnjo razstavo posvečeno slikarju Zoranu Mušiču z naslovom Züriška soba, dela in atelje, ki bo na ogled do 31. oktobra. Poročamo tudi iz Celovca, kjer so pred Domom glasbe ob 70. obletnici podpisa avstrijske državne pogodbe postavili štiri bronaste umetniške konstrukcije z naslovom 800+ akademskega slikarja Valentina Omana ter iz Vilne, kjer poteka 51. Audio Storytelling Festival, ena osrednjih evropskih platform za ustvarjalce zvočnih vsebin.

''Prvič sem jih videl takoj po vojni. Griče, ki so me spominjali na gola trupla, na katerih ni več niti kože.'' Tako je podobnost med telesom in pokrajino opisal svetovno priznani slikar, grafik in risar Zoran Mušič, rojen 12. februarja 1909 v Bukovici, ki si je še posebej mesto v evropskem likovnem prostoru utrdil prav z ekspresivnimi podobami iz koncentracijskega taborišča Dachau. Ob seriji Nismo poslednji njegov izjemno bogat opus obsega še krajinske motive, portrete in zanj zelo značilne konjičke. Prav zaradi umetnikove veličine in dejstva, da so obe razstavi v okviru programa Evropske prestolnice kulture 2025, na gradu Štanjel Telesa pokrajin in na gradu Dobrovo Pokrajine teles, precej odmevno napovedovali, so se ob odprtju prve v javnosti pojavile kritike, da so mu namenili premalo prostora in da ni nekaterih ključnih del. Kuratorka dr. Nelida Nemec pa pravi, da je izbrala, kar se ji zdi pri Zoranu Mušiču najbolj bistveno predvsem v luči prepletanja telesa in pokrajine, zlivanja enega v drugo. Na pomen tega nas je umetnik sam opozarjal, doda Nemec, a smo bili v preteklosti premalo pozorni. Kakorkoli, z dvema razstavama v okviru EPK 2025 se Zoran Mušič simbolično vrača v domače kraje, na Kras in v Brda. Ob tem velja poudariti, da se tretja soba na razstavi v Štanjelu ne končna – nadaljuje se na gradu Dobrovo, zato bi bilo dobro, da bi si obiskovalci ogledali obe razstavi. Še eno pa pripravljajo čez mejo v palači Attems v Gorici. Dr. Nelida Nemec je pripravila tudi monografijo.

Novi Papež Leon Štirinajsti je v vatikanski Sikstinski kapeli daroval prvo mašo na položaju poglavarja rimskokatoliške cerkve. V obdobju trenj in konfliktov je izrazil obžalovanje zaradi prevelikega prizadevanja za moč. Kot je dejal, mora Cerkev v teh temnih časih osvetljevati pot s svetlim zgledom svojih članov. Več po teh poudarkih oddaje. - Ruski predsednik Putin na paradi v Moskvi: Rusija se bo vedno borila proti nacizmu in rusofobiji - Generalni sekretar NATA pozdravil slovensko odločitev za zvišanje obrambnih izdatkov - V Novi Gorici in Gorici ob Dnevu Evrope povezali mlade z obeh strani mej

V okviru programa EPK bodo letos na treh razstavah predstavili tudi dela svetovno uveljavljenega slikarja in grafika Zorana Mušiča. Prva se odpira razstava v Štanjelu, v maju sledita še postavitvi na gradu Dobrovo v Goriških brdih in v Palači Attems v Gorici. V Drami SNG Maribor pa so ustvarili novo predstavo Fedra, ki se napaja pri Racineu, Seneki, Evripidovem Hipolitu in poetični prozi Ognji Marguerite Yourcenar. Predstava, ki jo zaznamujejo plasti antičnih referenc in sodobnih premislekov, riše novo podobo arhetipske zgodbe o ljubezni, strasti, politiki in usodi.

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

V okviru 57. srečanja mednarodnega odbora PEN na Bledu so pisatelji in pisateljice za mir včeraj obiskali Evropsko prestolnico kulture na Goriškem.Med vožnjo z Bleda v Novo Gorico so na vlaku izpeljali literarna branja, na cilju pa še več drugih dogodkov.V Kulturnem domu v Gorici so na dveh okroglih mizah govorili o vodi ter o podnebnih spremembah, migracijah, vojnah oziroma o koncu miru. Z dopoldanskimi projekcijami filmov in pogovori z avtorji se je v Hiši filma v Gorici začela Retrospektiva Vzhod / Zahod – Meja skozi film in zgodovino, ki jo v sodelovanju s številnimi partnerji organizira goriški Kinoatelje. Retrospektiva, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture, obsega izbor več kot petdesetih filmov in obzornikov od leta 1945 do danes. Do nedelje je v sklopu Milanskega tedna oblikovanja v Alcovi na ogled Material bar, postavitev, ki javnosti predstavlja prakse 11 slovenskih oblikovalcev oziroma kolektivov.

Na Bledu se začenja 57. srečanje mednarodnega pisateljskega združenja, ki ga je že sinoči v Ljubljani uvedel italijanski pisatelj Paolo Giordano in odprla današnja skupščina mirovnega odbora PEN. Srečanje bo potekalo pod naslovom Podnebne spremembe, migracije, vojne - konec miru; gostovali bodo tudi v Novi Gorici, Gorici in Ljubljani. V Stari elektrarni pa bo v okviru 39. slovenskih glasbenih dni premiera nove komorne opere Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta.

Piše Majda Travnik Vode, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Zavladati vetru ni lahko; še iz pravljic vemo, da je človek nasproti vetru v prepišnih dvoranah svojega hrepenenja kot prah. Veter je v drugi kratkoprozni zbirki Mateje Gomboc – prvo zbirko z naslovom Pozneje se pomeniva je avtorica izdala leta 2014 – prispodoba za marsikaj: za srečanje z radikalno tujim in podzavestnim, za občutja manjvrednosti in neizpolnjenosti, za žalovanje, grobo deziluzijo, ljubosumje, predvsem pa za prelomne trenutke obračuna s seboj. Veter je torej – tako kot v pravljicah – trenutek soočenja z mogočnim nasprotnikom, trenutek resnice, ko se neka zavesa raztrga, a je treba kljub temu kreniti naprej in urediti življenje. zavladati vetru. Zgodbe Mateje Gomboc so namreč – poleg tega, da v njih nastopajo izključno protagonistke – izvirne tudi v tem, da junakinje ne potonejo, ampak v veliki večini najdejo nekakšen izhod iz labirinta, čeprav je ta zvečine zelo ozek, včasih zgolj beckettovski: Poskusi znova. Naj spodleti bolje. Že iz teh prvih vtisov je razvidno, da pri novi zbirki kratke proze Mateje Gomboc ne gre toliko za velike prelomnice, velike poraze ali, na drugi strani, za velika zmagoslavja, kot za široko vmesno območje, kjer je treba izumiti novo preživetveno taktiko. O svojevrstni odpornosti in borbenosti, iz katere izraščajo zgodbe, zgovorno pričajo že nekateri naslovi: Zavladati vetru, Samo dihati, Live Aid, Nekaj novega, Topniški položaj, Nekdo od drugod. V svoji temeljni trdoživosti je ta proza življenjska in praktična, zaradi svojega »sleherništva« pa ponuja tudi široko identifikacijsko in bralsko katarzično polje. Večino žensk, ki naseljujejo zgodbe, namreč zlahka identificiramo v najbližji soseščini, še več, morebiti smo nekatere izmed njih celo same bralke, saj zbirka tematizira življenjske situacije žensk različnih starosti. Približno dve tretjini od skupno enaindvajsetih zgodb na takšen ali drugačen način, pogosto v obliki monologa, pripovedujejo ženske srednjih let, upokojenke ali starejše. Tudi v tem je zbirka precej izvirna, saj se zdi, da omenjena starostna skupina predstavlja svojevrstno vrzel v slovenski književnosti, čeprav gre pravzaprav za populacijo z izrednim literarnim potencialom, ki se ponaša z bogatimi pahljačami življenjskih izkušenj in je obenem pogosto sposobna izjemne (samo)refleksije. (Ob tem je dovolj pomisliti na vdovo Ido iz romana Težka voda Pie Prezelj.) Tretjina zgodb v zbirki Zavladati vetru pa pripade nasprotnemu polu: mlajšim dekletom, večinoma na pragu odraslosti, vendar je tudi avtoričin stik z mladostniškimi tematikami živ in pristen, morda zaradi učiteljskega poklica, ki ga lahko tudi brez poznavanja avtoričine biografije zaslutimo v ozadju. Tudi otipljivo najboljša in hkrati najdaljša zgodba z naslovom Učitelj, posvečena avtoričini mami, tematizira učiteljski poklic, vendar v nasprotju z drugimi zgodbami, ki se skoraj vse dogajajo v sedanjosti, sega v obdobje italijanske okupacije in zatiranja Primorske, ko se je v hišo avtoričinih prednikov naselil zadrt fašistični šolmošter in je bilo celo za zaprtimi vrati prepovedano govoriti slovensko. (Mimogrede: italijanski jezikovni pritisk v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja na Primorskem je bil tako velik, da je odstopil celo takratni koprsko-tržaški škof, sicer Italijan, češ da tolikšnega jezikovnega nasilja ni v nobeni drugi italijanski provinci, niti v Etiopiji.) Sprva sumničavi in vzvišeni učitelj, »laška glista«, kot mu pravi avtoričin ded, se čez nekaj časa nepričakovano omehča in vključi v družino, in nazadnje zastavi celo svojo besedo, da reši domačega sina iz tržaških zaporov. (Morda tudi zato sin Pepi po koncu vojne postane učitelj.) Italijanski učitelj, prišlek iz notranjosti Italije, se na subtilen način zbliža tudi z domačimi hčerami; pripovedovalki na primer na mizi diskretno pusti vabljiv kupček knjig – italijanske romane in poezijo. Pripovedovalka, ki je zaradi vojne v zadnjem letniku prekinila šolanje, se knjigam seveda ne more upreti in jih vzame v roke, in čeprav se želi pred Italijanom prikriti, je vse takoj jasno: »Ko se je vrnil iz šole, sem bila spet v kuhinji, pomagala sem mami. Postregla sem mu in ujel me je s pogledom. Zdaj sem bila zasačena jaz. Če človek bere pesmi, se mu to pozna v očeh, na ustnicah, v žaru obraza.« Učitelj pripovedovalko spodbuja, naj nadaljuje šolanje v Padovi, Trstu ali Gorici in postane učiteljica ali zdravnica. Dekle si tega goreče želi, mati jo podpre, oče in brat pa sta zgrožena: »In ti bi seveda šla, še na Laško bi šla in postala njihova!« Ta zgodba, že skorajda novela, ki v nizu polnokrvnih prizorov zajame medvojni utrip v narodnozavedni družini, je prežeta s pristnim primorskim koloritom, mimogrede in nevsiljivo pa razpre tudi protislovja medčloveških in političnih odnosov ter hrepenenje mladega dekleta, razpetega med domoljubjem in željo po izobrazbi. Žgoča žeja po izobrazbi in učenju se tesno navezuje na drugo pomembno temo zgodb: ljubezen do pisanja. Avtorica Mateja Gomboc hvalospev pisanju in literaturi večkrat spontano vtke v pripovedni kontekst, najbolj premočrtno, v domala biblični razsežnosti v prvi zgodbi Ristanc nazaj: »Nov stavek, ki ga še nikoli ni videla niti slišala in se je izpisal z njeno roko, je bil kot novoustvarjeni dan, in bilo je prav dobro. Odslej je vedela za veličastje te možnosti in je nanjo čakala s slastjo, kdaj bo spet sedla k praznemu listu in zapisala prvo črko, besedo, stavek.« Kot piše avtorica spremne besede Ignacija Fridl Jarc zbirka Mateje Gomboc Zavladati vetru prinaša skorajda učbeniško raznolik in posamičnim tematikam izjemno tenkočutno prilegajoč se nabor kratkoproznih formalnih okvirov: pismo, dramatiziran prizor, prvoosebno pripoved, poročilo neznanega opazovalca itd. Pisateljičin slog in tempo sta odločna, jasna in osredotočena, vsekakor pa so se avtorici najbolj posrečile zgodbe, ki so izšle iz domačega, dobro znanega stvarnega in psihološkega konteksta (Ristanc nazaj, Jazbina, Nekdo od drugod, Zamuda, Učitelj, Suhi zid), nekoliko manj pa tiste, ki tematsko tako ali drugače segajo na primer v Ameriko, Nemčijo ali še kam drugam. Zavladati vetru ni lahko, kratki zgodbi tudi ne.

»Tuli ku en šakal«, poje doberdobska rock skupina Blek Panters, ki je s tremi razprodanimi koncerti v Kulturnem domu v Gorici praznovala 30 letnico. Zakaj so njihovi koncerti tako posebni? Na Tržaškem Krasu se pri pouku v naravi pridružimo učencem osnovne šole Trebče. Ustavimo se v Celovcu, kjer je potekalo prvo letošnje srečanje mreže MAJ, mreže, ki že 8 let tke vezi med mladimi zamejskimi rojaki. V Monoštru pa prelistamo najnovejšo knjigo v zbirki Med Rabo in Muro. Zbirka zgodb z naslovom »Težko je bilo, a smo zdržali - Žmetno je bilau, depa smo zdržali« Jelke Pšajd, je, tako kot vsa dela v zbirki, v slovenskem knjižnem jeziku in porabskem narečju.   Foto: ŠA ŠA ŠA - koncert skupine Blek Panters v Gorici

Razprave, ali bi se morale krovne politične organizacije koroških Slovencev povezati v eno organizacijo, potekajo že več desetletij, toda mnenja ostajajo različna. Usklajeni pa so cilji in ključne teme, na katere opozarjajo. Kaj pa mladi? Doberdobska rock skupina Blek Panters, znana po koncertnih spektaklih, praznuje 30 letnico. O pripravah na tri koncerte v Kulturnem domu v Gorici pripoveduje soustanovitelj skupine Peter Gergolet. Z etnologinjo Jasno Simoneta in Silvo Perčič, ki že več desetletij raziskuje narodne noše, se pogovarjamo o bogastvu narodnih noš na Tržaškem in projektu Ženska duša v barvi in vezenini. Pridružimo pa se tudi gimnazijcem iz Monoštra, ki so obiskali vrstnike na Ljutomerski gimnaziji.   Foto: Nadja Doljak - slovenska narodna noša na Tržaškem  

Minuli konec tedna začelo tradicionalno srečanje odraslih pevskih zborov Od Pliberka do Traberka, ki povezuje ljubitelje zborovskega petja z obeh strani meje. Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici je razpisala mednarodni skladateljski natečaj za zborovske skladbe z naslovom Izvori goriškosti. V naselju Studor v Bohinju odkrili dva žgana grobova, ki kažeta na to, da je bil ta poseljen že pred vsaj 2500 leti.

Podrobneje smo si ogledali razstavo Odsevi upanja v frančiškanskem samostanu v Mariboru ter se pozanimali o Tednu oblikovanja in tekstilne umetnosti, ki poteka v Gorici. Na njem se posvečajo tekstilu kot simbolu povezovanja, prepletu dveh kultur in šivanju vezi med narodoma. Pozneje pa še nekaj besed o književni umetnosti in arhitekturi. Vabimo vas k poslušanju!

V Gorici bo to nedeljo potekalo slovensko dekanijsko svetoletno romanje. Ta dan bodo odpadle jutranje maše v vseh cerkvah štandreške dekanije od Števerjana do Doberdoba. Popoldne ob 16. uri se bodo romarji zbrali pri sv. Ivanu v Gorici. Tam bodo najprej razmišljali o temi upanja in sožitja med narodi in kulturami. V procesiji se bodo ustavili ob hiši, kjer je pridigal Primož Trubar. V stolni cerkvi bo najprej rožni venec, ob 17. uri pa bo slovesna maša, ki se bo začela s spokornim bogoslužjem, ob prisotnosti nadškofa msgr. Carla Roberta Marie Redaellija, dekana msgr. Renata Podbersiča in drugih duhovnikov. Za petje bo poskrbelo Združenje cerkvenih pevskih zborov, sodelovali bodo tudi mladi. Glavni cilj romanja bo praznovanje svetega leta, ob tem pa še molitev za mir v svetu, za Cerkev in njenega voditelja, papeža Frančiška, je še zapisal msgr. Karel Bolčina.

V oddaji bomo opisali tragične usode tistih, ki so v zlasti prvem desetletju po vojni skušali prek zahodne slovenske meje pri Gorici prebežati na Zahod, a so padli pod streli jugoslovanskih graničarjev.

Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.

Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.

Druga svetovna vojna se je uradno končala 9. maja 1945, samo ne na Primorskem. Pokrajino so 1. maja osvobodili paritzani IX. korpusa in zasedli Trst in Gorico, vendar so se morali po sporazumu z Anglo-Američani umakniti iz obeh mest. Razmejitev so začrtali s tako imenovano Morganovo linijo, ki pa je nekaj slovenskih vasi in krajev ob Gorici pustila v coni A pod zavezniško upravo na zahodu razmejitvene črte. Tu je bilo življenje do priključitve v letu 1947 povsem drugačno od življenja v coni B, ki je bilo pod nadzorom jugoslovanskih oblasti.

O odklenjenih in odprtih psihiatričnih bolnišnicah - v Trstu in Gorici nobena oseba tudi v najintenzivnejši duševni stiski ni zvezana ali zaprta Psihiater Franco Basaglia je leta 1961 prestopil prag stare psihiatrične bolnišnice v italijanski Gorici. V njej je v tistem času v bedi životarilo 600 bolnic in bolnikov z duševnimi boleznimi. Prvo dejanje, ki ga je Basaglia storil kot novi direktor bolnišnice, je bilo, da ni odobril fizičnega omejevanja pacientov. Rekel je: »Tega ne bom podpisal! To je proti mojim načelom!« S tem prvim dejanjem je Basaglia prekinil z dotedanjo prakso. V umobolnico je namreč skušal vrniti življenje in paciente enega za drugim prikazati kot ljudi z njim pripadajočim dostojanstvom. "Franco Basaglia je ikona dezinstitucionalizacije," pravi gost oddaje Glasovi svetov profesor socialnega dela in aktivist na področju dezinstitucionalizacije Vito Flaker. O delu in uspešnih pristopih Franca Basaglie v oddaji govori tudi njegov sodelavec in učenec psihiater Roberto Mezzina iz Trsta. Francu Basagli, njegovemu delu in revolucionarnim zamislim, so prostor namenili tudi v okviru Evropske prestolnice kulture GO2025 Nova Gorica/ Gorica. Dokazati želijo, da sta norost in razumnost prepletena ter neločljiva drug od drugega. GO!2025 TUKAJ

V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo jutri koncert uglasbenih pesmi Ljubke Šorli. Poezijo je v bogati dediščini pesnice in učiteljice, soproge v času fašizma preganjanega Lojzeta Bratuža, za to priložnost izbral David Bandelj, uglasbil pa Patrick Quaggiato. Krstne izvedbe uglasbenih pesmi na teme narave, čustev in razmišljanj o svetu bodo izvajali protagonisti z obeh strani meje - več kot 200 pevcev otroških in mladinskih pevskih zborov, ki jih bo spremljala 17-članska instrumentalna zasedba. Koncert, ki je del uradnega programa letošnje Evropske prestolnice kulture, bo potekal prav na 115. obletnico rojstva Ljubke Šorli, je povedala predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Koncert sodi v okvir projekta Ljubkina pot, ki je čezmejna literarna pot poezije in enakopravnosti.

Kako bo robove skupnega slovenskega kulturnega prostora krepilo ministrstvo za kulturo? Kaj Slovencem v sosednjih državah prinaša akcijski načrt, ki naj bi ga vlada sprejela v kratkem, pojasnjuje državni sekretar Marko Rusjan. Skupaj s Slovenci v Italiji se poklonimo Francetu Prešernu. »Mestoma« je bil naslov njihove osrednje proslave ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Gorici. Andrea Kovač, predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem, pojasni, kako so s turističnimi projekti okrepili svoje gospodarstvo. Jožko Hudl iz Pliberka, zdaj predsednik Slovenskega društva upokojencev, pa spregovori tudi o Kulturnem domu, zelo pomembnem ne le za Pliberk, temveč za celotno Podjuno.Foto (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu): "Mestoma" - osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku

Nekateri evropski voditelji bodo v Parizu iskali skupni načrt za mir v Ukrajini. Ameriške oblasti so Evropsko unijo za zdaj izključile iz pogovorov z Rusijo - to je na stari celini sprožilo paniko. Na vprašanje, ali bo Evropa sama skrbela svojo varnost, prihajajo novi odgovori; nekatere države so namreč prvič nakazale, da so pripravljene mir v Ukrajini zagotavljati tudi z lastno vojsko. Ostali poudarki oddaje: - Izrael tik pred rokom za umik spet udaril po Libanonu. - Povprečna plača lani ob upoštevanju inflacije zrasla za 4 odstotke. - Zamejci v italijanski Gorici proslavili kulturni praznik in izjemne dosežke.

V dvorani Kulturnega doma v Gorici bo v nedeljo potekala osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tem se je Blaž Lesnik pogovarjal z vodjo Kulturnega doma v Gorici Igorjem Komeljem.

Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob Prešernovem dnevu bo to nedeljo v Kulturnem domu v Gorici. Krovni organizaciji sta izvedbo programa zaupali Zvezi slovenske katoliške prosvete. Proslava je poimenovana Mestoma. Mesto, ki s slovenskim in italijanskim pljučnim krilom diha čez mejo, s prodornostjo mislecev, ki te kraje naseljujejo že dolgo, in mladih rodov, ki bi to območje radi napolnili s svežim zrakom novih idej in želja za soustvarjanje boljše skupne prihodnosti, so poudarili na novinarski konferenci. Številni mladi umetniki bodo nastopili pod vodstvom scenografke in režiserke Jasmin Kovic, avtorska besedila so napisali Jernej Šček, David Bandelj, Danijel Devetak, Igor Devetak in Alex Kama Devetak. Glavni govornik bo Martin Lissiach iz Zveze slovenskih kulturnih društev. Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza bosta podelili tudi priznanja osebnostim, ki so se s svojimi projekti in pobudami najbolj odlikovale na kulturnem področju med Slovenci v Italiji.

Še nekateri vsebinski poudarki iz oddaje: - Na sadjarskih dnevih v Artičah opozorili na skrb vzbujajoče razmere v panogi. - Kljub številnim opravilom se pomurske kmetice rade družijo na vsakoletnem srečanju. - Ptuj že v znamenju 65-ega Kurentovanja. V mestni hiši na ogled tematska filatelistična razstava. - Trajna zapuščina EPK v Novi Gorici in Gorici bo tudi brezmejno igrišče.

V okviru projekta Ljubkina pot, čezmejne literarne poti poezije in enakopravnosti pripravljajo organizatorji koncert uglasbenih pesmi literarne ustvarjalke Ljubke Šorli, ki bo 19. februarja v Gorici. V Galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor se predstavlja slikar Gregor Pratneker z razstavo z naslovom V zavetju barv.

Kaj danes pomeni skupni slovenski kulturni prostor, ki sega prek državne meje in kako okrepiti sodelovanje središča z obrobjem? Evropska prestolnica kulture je lahko dokaz in prikaz razvejane ustvarjalnosti zamejskih Slovencev in njihovih ustanov. Ena takšnih je Kinoatelje v Gorici, s svojimi projekti dejavno vpet v EPK GO!2025. Kaj pa Tanja Prušnik, koroška slovenska vizualna umetnica in arhitektka, ki živi in ustvarja na Dunaju, razstavlja po vsem svetu, tudi na domačem avstrijskem Koroškem in v Sloveniji? V Celovcu preverimo, kako je z vpisi na Slovensko gimnazijo in dvojezično Trgovsko akademijo, ki ju vse pogosteje obiskujejo dijaki iz Slovenije. S predsednico Zveze Slovencev na Madžarskem Andreo Kovač pa potegnemo črto pod program za spodbujanje gospodarske osnove porabskih Slovencev, ki se je končal z iztekom 2024. Kako uspešni so bili?Foto (Luka Carlevaris): Od postaje do postaje« - prvi in največji vrhunec programa EPK 

Gasilci so pozno sinoči v Mariboru omejili in nato po nekaj urah pogasili požar, ki je izbruhnil v obratu za predelavo plastike v industrijski coni Tezno. Na kraju so posredovale vse razpoložljive gasilske enote. Po doslej znanih podatkih ni bil poškodovan nihče, škode pa je po nestrokovni oceni za več milijonov evrov. Drugi poudarki oddaje: V Novi Gorici in Gorici sinoči uradno odprli Evropsko prestolnico kulture, ki prinaša okoli 400 dogodkov. Na Kosovu danes parlamentarne volitve. Stranki premierja Albina Kurtija se obeta več kot polovico glasov. Smučarska skakalka Nika Prevc osvojila tudi drugo posamično tekmo v Lake Placidu.

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.

Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.

Z letnico 2024 je pri Založništvu Tržaškega tiska izšel vodnik po evropski prestolnici kulture leta 2025 z naslovom Gorica, Nova Gorica – povezani mesti. Napisal ga je Andrea Bellavite, filozof, teolog, novinar, popotnik, trenutno direktor ustanove za zaščito bazilike v Ogleju, prevedla pa ga je Pia Lešnik. Seveda je vodnik nastajal ob misli na obe Gorici, ki sta postali Evropska prestolnica kulture 2025, dobrodošel pa je za vsakogar, ki si želi obiskati ali raziskati Gorico in Novo Gorico. Avtorja Andreo Bellavite in Martino Kafol, urednico pri Založništvu tržaškega tiska, je v studio oddaje Razgledi in razmisleki povabila Tadeja Krečič.

Slovenci v Italiji so vpeti v projekt evropske prestolnice kulture. Nekateri pa opozarjajo, da je vabilo k sodelovanju na odprtju prišlo precej pozno. Od postaje do postaje je sicer naslov sobotnega otvoritvenega dogajanja, ki bo trajalo 14 ur. Slavnostna povorka bo pot začela ob 10.00 na železniški postaji v Gorici in se nato ustavila pred Trgovskim domom, enim od simbolov tam živečih Slovencev. Kdo vse bo sodeloval v povorki in kaj pričakujejo si obetajo v Furlaniji - Julijski krajini (FJK) od EPK GO!2025? Foto (EPK GO!2025) - aplikacija BulevAR

Približuje se slovenski kulturni praznik in s tem vrsta prireditev. V galeriji Kulturnega doma v Gorici bodo odprli fotografsko razstavo Alenke Slavinec o Boris Pahorju. Narodna in univerzitetna knjižnica bo predstavila monografijo PREŠEREN, POLITIKA IN POEZIJA ddr. Igorja Grdine s faksimili iz Prešernove zapuščine. Farno kulturno društvo Koroška Bela pa vabi na razstavo, PREŠERN NA 101 NAČIN, ki jo bo postavil Marcel Vogelnik.

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.

Ob odprtju Evropske prestolnice kulture prihodnjo soboto v obeh Goricah bo zazanti tudi bogato kulturno udejstvovanje Slovencev v Italiji, tako z Goriškega kot širšega območja. Sodelovali bodo: Kulturni center Lojze Bratuž, Kulturni dom Gorica, krovni organizaciji Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza, Zveza slovenske katoliške prosvete in Zveza slovenskih kulturnih društev ter glasbeni šoli Emil Komel in Glasbena matica. V združenem pihalnem orkestru, ki bo krenil z goriške (južne) postaje, bodo tudi godbeniki iz Doberdoba in tudi nekateri člani drugih zamejskih godb. Nastopili bodo tudi plesalci in zbori. Priznani in večkrat nagrajeni Mešani mladinski pevski zbor Emil Komel z dirigentom Davidom Bandljem izvedel prav posebno skladbo, ki so jo obiskovalci zborovskih dogodkov v Gorici gotovo že slišali, posebej pa videli. Združeni otroški, mladinski in odrasli pevski zbor, ki naj bi ga sestavljalo približno 500 pevcev, bo zapel znano in zelo priljubljeno Pesem primorske mladine goriškega skladatelja Zorka Hareja v priredbi Patricka Quaggiata. Slovenci v Italiji se bodo predstavili tudi v izložbah Trgovskega doma in Katoliške knjigarne, kjer bodo stali živi kipi v narodnih nošah, živo pa bo tudi v Hiši filma.

Člani godalnega seksteta Filharmonične camerate iz Berlina verjamejo, da se privlačnost njihovih šestih godal skriva v dejstvu, da pri izvajanju komorne glasbe odražajo značilni orkestrski zvok Filharmonikov, in to zlasti pri izvajanju velikih romantičnih sekstetov Čajkovskega in Brahmsa. V ljubljanski galeriji Equrna bodo odprli razstavo z naslovom Fine Tuning. »Poigravam se z idejo izraza »fine tuning«, ki opisuje naše vesolje kot namerno skonstruirano, ustvarjeno in se zato tudi sama podajam v neznane svetove, ki jih postoma uglašujem in kjer prilagajam svojo pozicijo med vesoljskimi telesi«, je med drugim zapisala Suzana Brborović, ki razstavo ustvarja skupaj z Mitjem Fickom. »EPK je vlak, ki pripelje mimo samo enkrat; kdor ga zamudi, ne bo imel več nove priložnosti, še meni predsednik Kulturnega doma v Gorici.« Tako kritičen pa je predsednik Kulturnega doma v Gorici Igor Komel. Vabimo vas k poslušanju!

V sklepnem delu druženja s Slovenci v Gorici se vračamo v tamkajšnji Trgovski dom in se poklonimo Simonu Gregorčiču. Njegov doprsni kip stoji v bližnjem mestnem parku Ljudskem vrtu in zre v okna knjižnice Damirja Feigla v pritličju doma. Mojo srčno kri škropite je bil naslov literarno glasbenega večera iz cikla Ars teatralis, ki ga je 3. program našega Radia pripravil skupaj s Stalnim slovenskih gledališčem Trst in Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica aprila leta 2022 in tako povezal slovenski gledališki ustanovi z obeh strani meje. Skozi življenje in poezijo Simona Gregorčiča nas bodo v nadaljevanju vodili Jure Kopušar in Blaž Valič iz SNG Nova Gorica, Nikla Petruška Panizon iz SSG Trst ter Eva Longyka Marušič. Z glasbo jih spremlja harmonikar Aleksander Ipavec Ipo. Prisluhnite! Foto (ARS): Grafična podoba literarno glasbenega večera - Vesna Vidmar

Evropska prestolnica kulture GO!2025 je tik pred slovesnim odprtjem in pričakovanja Slovencev v Gorici so velika. Čezmejni projekt, vreden več kot 200 milijonov evrov, bo v evropsko prestolnico kulture prvič povezal mesti v dveh državah. Kaj si lahko obetajo Slovenci na drugi strani meje, ki bo vsaj še nekaj mesecev nadzorovana? Se bo ob množici kulturnih dogodkov našla priložnost tudi za pogovore o odprtih vprašanjih med Slovenijo in Italijo in nerazrešenih travmah iz preteklosti? Bi lahko EPK spodbudila podjetniške stike in okrepila gospodarstvo v regiji? Kakšni bosta Gorica in Nova Gorica čez leto dni?

"Projekt Evropska prestolnica kulture je pomemben izpit za obe Gorici," pravi direktor Kulturnega doma Gorica Igor Komel, ki poudarja, da nekateri gradijo zidove, a so oni med tistimi, ki gradijo mostove. Direktorica Kinoateljeja Mateja Zorn temu prikimava in dodaja, da je lahko tudi film most med obema kulturama, med obema mestoma. Z njima se je pogovarjala Mateja Železnikar.

Poročamo o ravnokar končanem filmskem festivalu v Trstu. V goriški palači Attems, kjer ima sedež pokrajinski muzej, pa je na ogled obsežna razstava posvečena Andyju Warholu, ameriškemu velikanu poparta. Dežela Furlanija Julijska krajina jo je uvrstila v niz dogodkov, ki jih prirejajo v sklopu brezmejne Evropske prestolnice kulture.

Korenine Kulturnega centra Lojze Bratuž segajo v čas takoj po drugi svetovni vojni, ko je slovenske duhovnike v Gorici skrbelo, da bi Slovenci na italijanski strani ostali brez središča, kjer bi se lahko zbirali in gojili slovenski jezik in kulturo. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je tako potekala akcija zbiranja denarja, prošnje za prostovoljne prispevke so šle po celem svetu. Leta 1962 je bil z zbranimi sredstvi odprt Katoliški dom in v njem so 30 let potekale različne kulturne prireditve, zborovska in gledališka dejavnost. V 90-ih je bil dom obnovljen in preimenovan v Kulturni center Lojze Bratuž. Lojze Bratuž je bil glasbenik, zborovodja in simbol trpljenja Slovencev na Goriškem v času fašizma. Fašisti so sumili, da širi slovenski jezik, ki je bil prepovedan in prisilili so ga, da je spil mešanico strojnega olja in bencina ter po dvomesečnem trpljenju umrl. Kulturni center Lojze Bratuž nam je predstavila Franka Žgavec, predsednica centra. Foto: Arhiv KCLB

Za ohranjanje jezika in identitete Slovencev v Italiji imajo zelo pomembno vlogo mediji, ki redno pripravljajo vsebine v slovenskem jeziku. Tiskani mediji imajo dolgo tradicijo, časopis Primorski dnevnik tako letos praznuje 80 let, tednik Novi glas bo prihodnje leto obeležil 30 let izhajanja. V terenskem studiu v Gorici sta nam delovanje in pomen obeh najbolj branih medijev na Tržaškem in Goriškem predstavila Igor Devetak, odgovorni urednik Primorskega dnevnika, in Danijel Devetak, odgovorni urednik tednika Novi glas.

Veliko nižje cene nepremičnin v sosednji Gorici so v zadnjih letih na čezmejnem območju povzročile zanimiv obrat. Če so v preteklosti Tržačani na veliko kupovali hiše na Krasu, se je ta trend zdaj obrnil. Na širšem Goriškem ima vsaka družina vsaj enega člana, znanca ali prijatelja, ki je ali namerava kupiti stanovanje v »stari« Gorici. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Novogoričana, ki sta se odločila za ta korak in  nepremičninsko agentko, ki ji je povedala, da kar 40 odstotkov stanovanj v Gorici kupijo Slovenci. Zanimalo jo je tudi, kako na preseljevanje gledajo zamejci in kako bo ta trend v prihodnjem zaznamoval čezmejni goriški prostor. Dogajanje je pokomentiral tudi Karlo Devetak.

Pridružite se nam na sprehodu po Gorici, Stari Gorici, in spoznajte tri pomembne točke, ki predstavljajo stičišče slovenskih društev in organizacij. Najprej se ustavimo v Trgovskem domu, Narodnem domu goriških Slovencev, zgrajenem leta 1905 po načrtih Maksa Fabianija. Nato zavijemo v KB center, ki je nastal po zaslugi Kmečke banke, prve slovenske banke v Gorici. Sprehod sklenemo na Placuti, kjer od novembra lani domuje še nekaj slovenskih društev.

Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu. Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko je začel Mussolini, v prenesenem pomenu kot tudi v neprenesenem, kot okostnjak padati iz omar primorskih mest, trgov, krajev in občin. Javnost se je nad tem primerno zgražala in naslajala, ampak spet smo nekoliko pozabili na teoretične osnove častnega občanstva. Zato jih bomo v današnjem prispevku obnovili. Če ostanemo samo pri obeh Goricah; z naše strani, se pravi iz Nove Gorice, je na Mussolinija zrl naš častni občan, z belimi kamni zapisan na pobočje Sabotina in z zlatimi črkami v zgodovino, medtem ko je v stari Gorici oprezal Mussolini. Tako sta goriška častna občana, ne da bi se desetletja kdorkoli posebej vznemirjal, svojo ideološko, svetovnonazorsko, vojaško in še kakšno častno občanstvo tiho živela vseh teh zadnjih sto let. S tem, da ima Mussolini danes rahlo primerjalno prednost. Ko so nanj tako elegantno pozabili, oziroma, ko se jim niti pod liberalnimi, levimi in progresivnimi mestnimi vladami ni zdelo vredno, da bi se ga kot častnega občana znebili, je zdaj končno dočakal, da se je zgodovina dovolj obrnila in so njegov diktatorski slog, kot tudi njegove ideje in metode, ponovno v modi. Zadnjih osemdeset let se je samo potuhnil, zdaj ko so njegovi spet na oblasti, bo lahko zadovoljno sijal naprej.  Medtem pa bo v Novi Gorici in v ostalih primorskih mestih treba na vrnitev fašistov na oblast še malo počakati. Vsekakor pa bo čakanje krajše, kot če bi čakali na vrnitev jugoslovanskega komunističnega režima, ki je patron nekaj sto Titovim častnim občanstvom, raztresenih po deželi. Ker zadeva s častnimi občani ima osnovno težavo v kontekstu toka zgodovine ... Kot primer … Feldmaršal Svetozar Borojević je bil po ubranitvi soške fronte leta 1915 nemudoma razglašen za častnega občana Ljubljane, a so mu naziv leta 1919 odvzeli, ker se avstro-ogrski general ni več skladal z agendo nove državne tvorbe, sploh pa ne pozneje z italijansko okupacijo. Pa so mu potem častno občanstvo leta 2009 vrnili in tako naprej in tako nazaj. In če bi danes tajnice občinskih uprav na Pivškem, v Brkinih, na delih Krasa ali Vipavske doline dovolj natančno pobrskale po omarah, bi našle Borojevićevo častno občinstvo, skrito v istih arhivih, kjer čepi tudi Mussolini kot častni občan vsake malo večje vasi in danes nerodno skače iz orumenelih fasciklov. Čeprav danes častna občanstva slovenskih mest vrvijo od politikov, se kljub vsemu zdi pametnejši trend, ki mu župani sledijo v zadnjih desetletjih; se pravi, da mesta naziv podeljujejo v glavnem kulturnikom, umetnikom in znanstvenikom. Ljubljana recimo, se od Milana Kučana leta 2007 in potem pogojno od dr. Franceta Bučarja iz 2009 in Janeza Stanovnika iz 2010 za politika ni več odločila. Ampak vrnimo se k Mussoliniju, s katerim v svetlo prihodnost plujejo v Gorici. Dva mogoča razloga najde razmišljujoči pri vztrajanju mestnih oblasti, da diktatorju, izvornemu fašistu in klavcu celih ljudstev, naziva ne odvzamejo.  Prvi je, da pač ponosno nosijo vso svojo preteklost. Izbris pomembnih, ali odločujočih posameznikov iz zgodovine to manipulativno spreminja in v ničemer ne pripomore k avtentičnosti neke skupnosti.  Druga možnost pa je prihajajoča evropska prestolnica kulture, ki bo združila obe mesti. Mogoče gre pri vztrajanju, da Mussolini ostane častni občan Gorice, samo za umetniško akcijo, ki opozarja, da smo vsi sinovi in hčere svojih očetov in da je preteklosti, kakorkoli že potiskamo glavo v pesek, težko, oziroma nemogoče ubežati. 

Po koncu prve svetovne vojne je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadla Italiji in za Primorce se je začelo težko obdobje zatiranja, poitalijančevanja in preganjanja. Eden od načinov, da so Slovenci v Mussolinijevi Italiji ohranjali svojo narodno zavest, je bilo tudi ustanavljanje svojih športnih društev in športne zveze.V tej epizodi smo se pogovarjali o Udruženju slovanskih sportnih društev v Italiji in mnogih slovenskih nogometnih klubih, ki so bili ustanovljeni v Trstu, Gorici in drugod na Primorskem. Sportno udruženje je v obdobju 1925-27 organiziralo dve ligaški prvenstvi in eno pokalno tekmovanje, potem pa je fašistična oblast leta 1927 prepovedala in prisilno zaprla večino slovenskih društev in inštitucij.

Poslanke in poslanci so, kot rečeno, sinoči potrdili odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem. Predlog za razpis referenduma so že spomladi vložile poslanske skupine Svoboda, SD, NSi in SDS. O projektu Jek 2 se bomo izrekali 24-tega novembra. Že danes bo državna volilna komisija odločala o sprejetju aktov za izvedbo referenduma. Roki za opravila bodo začeli teči v ponedeljek. V oddaji tudi o tem: - Zaposlene v družbi Mahle/fon. Mále/ v Šempetru pri Gorici presenetila novica o ukinitvi več kot 600 delovnih mest. - Izraelski napad na središče Bejruta zahteval najmanj 22 življenj, več kot 100 ljudi ranjenih; v napadu na jugu Libanona ranjena dva pripadnika misije Združenih narodov - Slovenski nogometaši v Ligi narodov doživeli prvi poraz

Knjiga Lovim svoje ravnotežje je za omejen čas znižana. Ujemi svoj izvod na: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/products/knjiga⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Hvala za tvojo podporo! ❤️ ... Kaja Berlot (⁠@deklica_si⁠) zase pravi, da je kavbojska kreativka. Je bivša novinarka, ustvarjalka in voditeljca novega podkasta ⁠Jutranja doza motivacije⁠. Njene prepoznane objave, ki jim dodaja vso sočnost "tle se piše tko ku se govori pr ns u Gorici" odmevajo v okolju družbenih omrežij in Kaji omogočajo krepitev pristnosti skozi ustvarjanje. Zapis današnje epizode najdeš ⁠tukaj⁠. *** Če imaš ali poznaš zanimivo podjetniško zgodbo, ki jo želiš predstaviti na podcastu Lovim ravnotežje, imaš vprašanje ali komentar se mi lahko oglasiš na ⁠⁠⁠⁠⁠info@ninagaspari.com.