Podcasts about novega

Na Centrih za socialno delo bo s ponedeljkom mogoče začeti vlagati vloge za pravice iz dolgotrajne oskrbe, najprej za oskrbo na domu. Pravice se bodo uveljavile postopno; najprej bo torej z julijem začela veljati oskrba na domu, z decembrom pa dolgotrajna oskrba v domovih in denarni prejemek. Kot je znano, bomo s prvim julijem tudi začeli plačevati nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka bruto plače. Drugi poudarki oddaje: - Čeprav Trumpove carine znova veljajo, je sredina sodna razveljavitev uvoznih dajatev oslabila njegova pogajalska izhodišča. - Na forumu o stanovanjski problematiki predsednica države Pirc Musar poudarila nujnost vzpostavitve razmer za dostojno bivanje vsakogar. - Začel se je 16-ti Znanstival, ki v treh dneh obiskovalcem vseh starosti ponuja 110 znanstvenih šovov, predavanj in delavnic.

Dvomesečnega premirja v Gazi, kot kaže, ne bo. Izrael je sicer podprl ameriški predlog, Hamas pa mu ni naklonjen, saj da ne izpolnjuje ključnih zahtev Palestincev in ne zagotavlja možnosti trajnega končanja vojne. Izraelska vojska medtem nadaljuje obsežne napade, znova je streljala tudi na ljudi, ki so se skušali prebiti do točke za razdeljevanje pomoči. Druge teme: - Predsednica Pirc Musar na forumu o bivanjski problematiki: premalo javnih najemnih stanovanj, težava tudi visoke cene - V parlamentu predlog zakona za enakopravnejše vključevanje gluho-slepih v družbo - Vlada v odločanje o financiranju novega smučišča Kanin

Dr. Špela Šalamon: Recimo, da se bomo "zombi" apokalipsi izognili. Novega koronavirusa sicer ne bomo eradicirali, vendar ne bomo smeli pustiti, da se prosto širi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je z novim koronavirusom SARS-CoV-2 po svetu okužilo več kot 775 milijonov ljudi. Samo v Sloveniji smo potrdili več kot 1.350.000 primerov; nekateri so se z novim koronavirusom okužili enkrat, drugi dvakrat, trikrat, ali celo še večkrat. V središču Intelekte je tokrat dolgi covid in njegove posledice na zdravje ljudi. Sogovorniki in sogovornice bodo govorili o izsledkih raziskav, ki so ključni za boj proti tej zahrbtni bolezni, in tudi o zdravstvenih težavah, stiskah ter ovirah, ki jih doživljajo oboleli in njihovi bližnji. Od hude utrujenosti in stalnih bolečin, do vrtoglavice in izgube spomina. Stroka ocenjuje, da za dolgim covidom trpi do 30 odstotkov vseh tistih, ki so preboleli okužbo z novim koronavirusom. Sodelujejo: Bojan Ambrožič (Ljubno, Slovenija) in Adrian Hillier (Oxford, Združeno Kraljestvo) – oba sta obolela za dolgim covidom, zdravnica prof. dr. Marta Kisiel (Medicinska fakulteta Univerze v Uppsali, Švedska), zdravnica dr. Špela Šalamon (Deželna bolnišnica LKH Zgornje Štajerske, Leoben, Avstrija) in Suzi Zumpe (Angleška narodna opera, London, Združeno kraljestvo). Intervju z dr. Špelo Šalamon TUKAJ Blog Bojana Ambrožiča TUKAJ Intelekta o švedskem "liberalnem" pristopu proti covidu TUKAJ Podkast Pet let pozneje TUKAJ

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu. V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe.

Ob začetku novega kroga pogajanj za končanje vojne v Gazi je Izrael potrdil novo ofenzivo v enklavi. Samo danes je bilo ubitih najmanj 66 Palestincev, od četrtka pa skupno več kot 300. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres je izrazil zaskrbljenost nad širitvijo izraelske ofenzive, obregnil se je tudi ob sporni izraelski načrt razdeljevanja pomoči v Gazi. Poudaril je, da Združeni narodi ne bodo sodelovali v nobeni operaciji, ki ne spoštuje mednarodnega prava in načel človečnosti, nepristranskosti, neodvisnosti in nevtralnosti. Ostali poudarki oddaje: Trump v ponedeljek po telefonu ločeno s Putinom in Zelenskim o končanju vojne v Ukrajini Zakon o psihoterapevtski dejavnosti še naprej razdvaja. Zdravstvo poziva k umiku predloga, psihoterapevti in pacienti so za Kanuist Žiga Lin Hočevar na evropskem prvenstvu v Parizu bronast, nogometaši Olimpije novi državni prvaki

Rimskokatoliška cerkev je nocoj dobila novega papeža, 267. naslednika prvega papeža, apostola Petra. To je 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je nadel ime Leon XIV, in je hkrati prvi poglavar v zgodovini Cerkve, ki prihaja iz Združenih držav Amerike. 133-članski kardinalski zbor ga je, po pričakovanjih, izvolil razmeroma hitro - na drugi dan konklava, v četrtem krogu glasovanja. Novega papeža, naslednika nedavno umrlega Frančiščka, je na Trgu Svetega Petra pozdravila navdušena več deset tisoč glava množica, nanj pa so morali čakati dlje kot običajno.

Bel dim iz Sikstinske kapele je nekaj po 18-i uri in naznanil, da so kardinali izvolili novega vodjo Rimskokatoliške cerkve, ki bo nasledil prejšnji mesec preminulega papeža Frančiška. Koga so izbrali, še ni znano, njegovo ime bo naznail kardinal diakon Dominique Mamberti. Drugi poudarki oddaje: - Kako bo sprejeta namera vlade, da 2 odstotka BDP za obrambo doseže s preopredelitvijo infrastrukturnih projektov? - Evropski zunanji ministri želijo okrepiti pritisk na Rusijo za dosego premirja v Ukrajini. - Ameriški predsednik Trump z Veliko Britanijo dosegel prvi trgovinski dogovor od uvedbe številnih carin.

V Vatikanu se to popoldne začenja konklave – tisti skrivnostni, skoraj mistični proces, v katerem bo 133 kardinalov z vsega sveta v popolni izolaciji izbiralo novega naslednika svetega Petra. Po smrti papeža Frančiška se v katoliški Cerkvi zaključuje eno obdobje in začenja novo, morda povsem drugačno. Medtem ko so vrata Sikstinske kapele zapečatena, so oči vernikov in svetovne javnosti uprte v majhen dimnik nad kapelo – tam bo bel dim oznanil prihod novega papeža.Foto: Reuters

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za desetega nemškega kanclerja. Merz ob prvem glasovanju zjutraj namreč ni prejel absolutnega števila glasov, to pa se je zgodilo prvič v nemški zgodovini. Vsa Evropa, ves svet sta opazovala današnje dogajanje v nemškem parlamentu, ki nakazuje tudi prihodnjo nestabilnost v Nemčiji. Druge teme: - Evropska komisija želi do konca leta v celoti prepovedati uvoz ruskega plina v Unijo. - Izrael po svojih lastnih navedbah uničil zmogljivosti jemenskih hutijevcev na letališču v Sani. - V Ljubljani začetek bienala sodobne plesne umetnosti Gibanica.

Nemški parlament je po presenetljivem zasuku in ponovljenem glasovanju popoldne vendarle izvolil Friedricha Merza za novega nemškega kanclerja. Merzu so ob izvolitvi čestitali voditelji Francije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, pa tudi slovenski premier Robert Golob.

Drugi poudarki oddaje: - V Podlehniku podpisali pogodbo za graditev Centra integrirane domske oskrbe in s tem poskrbeli za izpolnitev dolgoletnih želja. - Koprski stanovanjski sklad bo preveril tretjino najemnikov. - V Poljčanah do 11. maja zbirajo predloge za participativni proračun. - Jubilej Muzeja južne železnice Šentjur uvod v prihodnje leto, ko bo 180-ta obletnica odprtja železniške povezave med Gradcem in Celjem.

V oddaji še o naslednjih temah: - Občinski svet Slovenske Bistrice potrdil rebalans proračuna in omogočil nadaljnje izvajanje naložb. - Združenje za teritorialno sodelovanje poti prihodnosti želi obuditi železniško povezavo od Ljubljane prek Novega mesta do Karlovca. - V Ljutomeru se uspešno spoprijemajo z izzivi trajnostne mobilnost. Dijaki dobili kolesarnico. - V Podčetrtku jutri jubilejni Festival vina in čokolade. Pričakujejo 50 razstavljalcev in več tisoč obiskovalcev.

Nekateri preostali vsebinski poudarki: - Osnovna šola Šmihel iz Novega mesta s prizidkom do nujnih dodatnih učilnic in kabinetov - V Kočevju v prenovo stare knjižnice. - Kranjska Komunala začenja gradnjo sodobnega upravno-izobraževalnega središča - Ob dnevu Zemlje na vóden pohod po Mašunski učni poti v osrčju Snežniško-Javorniškega masiva.

Romi so največja etnična manjšina v Evropi, hkrati pa tudi ena najbolj marginaliziranih skupin prebivalstva. Zveza Romov Slovenije na svetovni dan Romov opozarja, da je položaj Romov pri nas v primerjavi z drugimi državami v EU relativno dober, vendar pa naraščata sovražni govor in anticiganizem v družbi. O izzivih romske skupnosti pri nas v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije; Darko Rudaš, predsednik Forumaromskih svetnikov; Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Ana Komac, v. d. direktorice urada za narodnosti; mag. Gregor Macedoni, župan Novega mesta in predsednik Skupnosti občin Slovenije.

Evangeličanski duhovnik iz Novega mesta dr. Daniel Brkič v ponovljeni Duhovni misli razmišlja o trpljenju. Človek mora spoznati tudi slabe stvari, da se lažje odloči za dobre. Postni čas je tudi čas razlikovanja med dobrim in zlim.

Že kar nekaj časa se govori o tem, da bo na Metelkovi ulici v Ljubljani zrasel nov medicinski center. Z Mestne občine Ljubljana so posredovali natančnejše podatke, kako bi bila naložba, za katero še nimajo gradbenega dovoljenja, tudi videti. Lucija Vidergar se je pozanimala, kako bi graditev novega medicinskega centra lahko resno ogrozila delovanje Avtonomnega kulturnega centra Metelkova, kjer si želijo predvsem boljše komunikacije z občino, saj so jim pretekla gradbena dela na področju Metelkove že večkrat povzročila določene nevšečnosti. Bere Cirila Štuber.

Kmetijsko ministrstvo je poslalo v javno obravnavo zakonodajo, s katero posodablja ureditev področja v svoji pristojnosti. Temeljni v tem svežnju je zakon o kmetijstvu. Že v prvih dneh javne obravnave je sprožil burne odzive, predvsem v zvezi s prenosom javne službe kmetijskega svetovanja s Kmetijsko gozdarske zbornice na ministrstvo in novo razporeditvijo kmetij v štiri ekonomske razrede. O tem, kateri so razlogi za te in še nekatere druge spremembe ter kakšne bodo posledice za podeželje, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Doris Letina, predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine; Peter Pribožič, vodja kmetijskega svetovanja na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj.

Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.

Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.

Vlada je tik pred iztekom minulega leta v javno obravnavo poslala predlog izhodišč za obdavčitev premoženja ter ukrepe za prestrukturiranje in razbremenitev dela. Gre za podlago, na osnovi katere želi po večkratnih poskusih le uvesti nepremičninski davek. Enomesečna javna razprava je pokazala, da je v zvezi z novim davkom več vprašanj kot odgovorov - med drugim, ali bo davek pravičen, pošten in v skladu z ustavo ter kako preprečiti izogibanje plačilu davka. O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Tina Humar, generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance; Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Finančne uprave RS; Franci Gerbec, Slovensko nepremičninsko združenje; Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.

Lokalna samouprava po treh desetletjih delovanja velja za uspešno zgodbo. Nekateri sicer pogrešajo tudi pokrajine, a ljudje so občine vzeli za svoje, te prevzemajo tudi vedno več nalog in obveznosti. Da bi temu sledilo tudi financiranje, so se po maratonskih pogajanjih vlada in občinska združenja dogovorili o popravkih sistema financiranja. Drugačno usklajevanje višine sredstev, nova merila razvitosti, strožja pravila za dodatke občinam z romskimi naselji, več možnosti zadolževanja – to je le nekaj rešitev. Ali sistem financiranja podpira ali ovira avtonomijo občin, zakaj nasprotujejo predlaganemu davku na nepremičnine in kaj mislijo o dajatvi za lastnike psov, smo govorili s politiki in strokovnjaki. Gostje: dr. Irena Bačlija Brajnik, profesorica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Roman Lavtar, vodja Sektorja za lokalo samoupravo na Ministrstvu za javno upravo; Gregor Macedoni, predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Novega mesta; Robert Smrdelj, predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke.

V delu gospodarstva so se stroški za omrežnine nesorazmerno zvišali brez možnosti prilagoditve in brez prehodnega obdobja - tako pravijo na gospodarski zbornici. Od pristojnih pričakujejo, da začasno uvedejo staro metodologijo obračunavanja, hkrati pa pripravijo povsem nov omrežninski akt, ki bo upošteval značilnosti gospodarstva. Anketa, ki so jo opravili pri 58-ih podjetjih, kaže, da so se stroški najbolj zvišali tem, ki so priključeni na srednjo in visoko napetost in ne obremenjujejo distribucijskega omrežja. Drugi poudarki oddaje: - Socialni partnerji skoraj v celoti uskladili predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. - "Slovenija, mala na Zemlji, vendar velika v Vesolju" odmevalo na uradnem dogodku ob začetku polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji. - Minulo leto tudi uradno najtoplejše; povprečna temperatura za več kot stopinjo in pol presegla tisto v predindustrijskem obdobju.

V sredini radijski tribuni smo s sogovorniki iz mestnega sveta prečesali aktualnosti s področja mariborske občine: ta začenja leto brez sprejetega proračuna. Po več desetletjih naj bi kmalu v dokončno potrjevanje poslala občinski prostorski načrt. Zanimalo pa nas bo tudi, kaj politični predstavniki v novem letu pričakujejo od občinskega vodstva

Vlada je tik pred novim letom potrdila predlog novega zakona o medijih in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Predlagano besedilo sproža burne odzive. Največ kritik je v zadnjih dneh deležen predvsem del, ki se nanaša na vplivneže. Ti so prepričani, da zakon pomeni omejevanje svobode govora in cenzuro. Podpisniki spletne peticije med drugim navajajo, da se bodo v razvid medijev morali po novem vpisati tudi vplivneži. Ministrica za kulturo Asta Vrečko te navedbe zavrača. Predlog novega zakona na področju medijev sicer prinaša še druge novosti. Več Lucija Dimnik Rikić.

V januarskem Nedeljskem klepetu je bila z nami psihologinja Janja Frelih Gorjanc, ki je z nami delila misli o prezimovanju, refleksiji minulega in načrtovanju novega. Gostja je med drugim povedala, kako tudi ljudje lahko živimo bolj v ciklu narave, ki pozimi hrani moči za pomladni razcvet, ter o pravi meri prepuščanja in načrtovanja.

Predlog novega zakona o medijih, ki ga je vlada pred novim letom poslala v državni zbor, med drugim predvideni dve novi shemi pomoči. Ena za pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev, ena pa za pomoč digitalnim medijem. Predsednik Društva novinarjev Gašper Andrinek pravi, da gre za napredek, vendar bodo predlog še preučili.

Prvi dan v novem letu sta svet pretresla dva strelska napada. Potem ko je v New Orleansu moški z vozilom zapeljal v množico in nato nanjo streljaj, je včeraj popoldne v Črni Gori napadalec ubil najmanj 10 ljudi. Med žrtvami sta dva otroka in člani napadlčeve družine. Štrije ljudje so v kritičnem stanju. Policija je osumljenca po večurnem intenzivnem iskanju našla. Ta je po poskusu samomora zaradi poškodb umrl. V oddaji tudi: - Izrael ob vse več očitkih o genocidu tudi davi nadaljeval napade na Gazo. - TEŠ prešel na nov režim obratovanja. - Nika Prevc ubranila zmago na turneji dveh večerov.

Nekatere države na vzhodni polobli so že vstopile v novo leto, na to se pripravljamo tudi pri nas. Številni bodo praznovali na prostem, ponekod pa so že sredi dneva pripravili otroška praznovanja. Eno od njih se prav zdaj končuje v Celju. Pristojni pa pred večernim rajanjem opozarjajo na nevarnosti pirotehničnih sredstev. - Mladoletnik po včerajšnji poškodbi s pirotehniko ostaja na zdravljenju - Prebivalce Gaze poleg izraelskih napadov in blokiranja pomočí prizadele tudi poplave - Sankanje na Mariborskem Pohorju je predrago, pravijo obiskovalci Bellevueja

Za motociklistko Tjašo Fifer je najzahtevnejša sezona doslej. Nekdanja slovenska motošportnica leta je imela pester tekmovalni spored doma in na tujem. Nastopila je v več motošportnih panogah in se ob vzdržljivostnih dirkah preizkusila tudi v drugih, med temi tudi v motokrosu. Rokometašice Krima pa imajo novega trenerja. Slovenske prvakinje bo poslej vodil španski strokovnjak Ambros Martin, ki je v svoji trenerski karieri štirikrat osvojil ligo prvakinj.

Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje je danes za novega generalnega direktorja imenovala 49-letnega mag. Roberta Ljoljo. Mandat bo nastopil, ko bo dobil še soglasje državnega zbora marca prihodnje leto, ko se izteče mandat dosedanji direktorici, Tatjani Mlakar. Ljoljo je v predstavitvenem nastopu izpostavil prednostne naloge in vizijo razvoja zavoda, zavrnil pa je tudi očitke na račun, da prihaja iz farmacevtske firme in tako omogoča vpliv na rast cen. Dejal je, farmacevtske družbe zdaj ne odpirajo šampanjca pač pa da imajo v grlu cmok. Po imenovanju je bil na voljo novinarjem.Prisluhnite, kaj je povedal glede košarice pravic, cen zdravil ter nujnih sprememb in možnih izboljšav.

Zakaj in kako je strmoglavljeni sirski predsednik Bašar Al Asad pobegnil v Moskvo? Ali premirje v Libanonu drži? V senci vsega dogajanja ostaja Gaza. Kakšen Bližnji vzhod bomo videli v letu 2025?

Spodnji dom francoskega parlamenta je sinoči s prepričljivo večino, 331-imi glasovi poslancev od 577-ih, izglasovali nezaupnico manjšinski vladi Michela Barnierja, imenovani šele pred dobrima dvema mesecema. Proti vladi so združeno glasovali tako zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta, ki je tudi vložila nezaupnico, kot skrajno desni Nacionalni zbor Marine le Pen. S padcem vlade se je politična kriza v Franciji dodatno poglobila. Predsednik Emanuel Macron bo zato Francoze zvečer nagovoril po televiziji. V oddaji pa tudi o tem: - Odbor za pravosodje bo razpravljal o napadih, pritiskih in diskreditacijah slovenskega sodstva. - Evropska prestolnica kulture Nova Gorica išče prostovoljce za to največje kulturno dogajanje pri nas prihodnje leto. - Slovenske rokometašice se bodo v glavnem delu evropskega prvenstva zvečer pomerile z Nizozemkami.

Zaradi novega vala ruskih napadov je v Ukrajiini približno milijon ljudi brez električne energije. V Kijevu opozarjajo, da cilji napadov niso vojaški, temveč civilno prebivalstvo, ruski predsednik Vladimir Putin pa trdi drugače. Kot je dejal, so se ponoči z 90-imi raketami in 100 droni lotili vojaških objektov in obrambne industrije s podpornimi sistemi. Po njegovem gre za odgovor na napade ukrajinskih sil z ameriškimi raketami dolgega dosega. Drugi poudarki oddaje: - Na jugu Libanona orožje še ni utihnilo, Izrael okrepil napade na Gazo - Državni zbor po vetu državnega sveta vnovič potrdil davčna zakona in zakon o izvrševanju proračuna - Iz Črne na Koroškem opozorila, da država ne nakaže denarja za obnovo po poplavah

Drugi poudarki iz oddaje: - Po predlanskem požaru na Krasu lastnike zemljišč razburjajo nove bonitetne ocene - Obiskali smo znanstveno središče Rudolfovo iz Novega mesta, ki je most med znanostjo in njeno uporabnostjo v praks -V Termah Snovik pa so pred največjo naložbo v zgodovini te družbe

Volivci v Združenih državah izbirajo novega predsednika oziroma predsednico. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno tesen izid volitev. Volilni dan v Združenih državah poteka tudi v luči strogih varnostnih ukrepov, v več zveznih državah so v pripravljenosti pripadniki nacionalne garde. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič zavrača očitke interpelacije, ki jo je vložila SDS - Država bo sofinancirala razvoj zdravil za redke otroške bolezni - Zaradi podnebnih sprememb bi Koper in Izola lahko spet postala otoka

V Novem Sadu se je sinoči zbralo več kot 1000 ljudi, ki so v bližino železniške postaje, kjer se je v petek zrušil 36 metrov dolg betonski nadstrešek in pokopal 14 ljudi, še trije pa se bojujejo za življenje, prinašali sveče in rože. Ob šoku in žalosti je med prebivalci tudi vse več jeze, sprašujejo se, kako je mogoče, da se kaj takega zgodi na obnovljeni zgradbi. Sporočajo, da je dovolj sprenevedanja in prikrivanja, zahtevajo resnico in prevzem odgovornosti za tragedijo. V oddaji tudi o tem: - Prizadetim v katastrofalnih poplavah v Španiji bo pomagalo še 10 tisoč vojakov in policistov - Fitofarmacevtska sredstva bodo v prihodnje lahko kupovali in uporabljali le poklicni uporabniki - Hokejisti Olimpije do druge domače zmage v dveh dneh

Drugi poudarki oddaje: - Kras še vedno skrivnosten in nepredvidljiv tudi glede vodnih virov. Najzanesljivejši je v zajetju Malni, ki je tako vodnato, da bi lahko z vodo oskrbovalo tudi Obalo. - Participativni proračun prvič predviden tudi v občini Sežana, na seznamu je 17 projektov. - Loški razgledi, domoznanski zbornik, izhajajo že sedem desetletij. - Bizeljski ajdov kolač v postopku vpisa v register nesnovne kulturne dediščine.

Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.

Kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije je Anton Rop, nekdanji premier in finančni minister. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je predlog za njegovo imenovanje poslala v Državni zbor, ob tem pa poudarila, da je Rop izmed sedmih prijavljenih za položaj izkazal največ izkušenj s področja bančništva ter upravljanja in vodenja velikih sistemov doma in v tujini. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški zunanji minister Blinken: Izrael ima priložnost za končanje vojne v Gazi. - Na vrhu BRICS v ospredju zamisel o širitvi skupine in novem plačilnem sistemu med članicami. - V Šoštanju naj bi na seznam štirih objektov, namenjih za preselitev po lanski ujmi, dodali še 37.

Ravnateljica edine izobraževalne ustanove za slepe in slabovidne v Sloveniji je spregovorila o izzivih, s katerimi se srečujejo pri izobraževanju slepih in slabovidnih ter o tem, kje je Center Iris našel začasne prostore v času, ko naj bi jim zgradili nove prostore. Svoje vtise pa so nam zaupali tudi udeleženci rehabilitacijskega tabora za kasneje oslepele, ki ga je pripravilo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih iz Nove Gorice.

Po dveh letih pogajanj so sindikati javnega sektorja in vlada podpisali dokument o usklajenosti, ki omogoča nadaljne korake do začetka uresničevanja plačne reforme z novim letom. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj kljub zadovoljstvu poudarja, da se ni zgodila odprava plačnih nesorazmerij, ampak splošno zvišanje plač. Izjavo naj bi vlada jutri poslala v državni zbor. Ostali poudarki oddaje: - Ministrica za digitalno preobrazbo Stojmenova Duh pod plazom novih očitkov. - Več 10 tisoč ljudi beži z juga Libanona. Ob morebitnem kopenskem napadu Izraela na Libanon bi bil Hezbolah v vojaški prednosti. - V Ljubljani začetek 17-ega bienalnega festivala sodobne lutkovne umetnosti, ki tokrat ponuja tudi vrsto predstav za odrasle.

Dogajanje na osnovnih in srednjih šolah je po dobrih dveh mesecih znova živahno - za nekaj manj kot 193 tisoč učencev in 84.000 dijakov se je začelo novo šolsko leto, ki prinaša tudi nekaj vsebinskih novosti. Za 20.173 otrok, ki so danes prvič prestopili šolski prag, bo že v prvem razredu obvezen prvi tuji jezik angleščina, 144 osnovnih šol je začelo z izvajanjem razširjenega programa, ki uvaja nova 3 vsebinska področja, prav tako se obetajo spremembe pri Nacionalnem preverjanju znanja. Nekaj sprememb bodo deležne tudi srednje šole. Drugi poudarki oddaje: - Na protestu pred začetkom Blejskega strateškega foruma opozorili na praznost pozivov h končanju vojne v Gazi. - Splošno stavko v Izraelu za sklenitev dogovora za izpustitev talcev predčasno končalo tamkajšnje delovno sodišče. - Vsi trije okuženi z virusom Zahodnega Nila pri nas so s severovzhoda, eden ostaja na zdravljenju v Mariboru.

V Revozu so dopoldne predsednik vlade Robert Golob, prvi mož Revoza Jože Bele in podpredsednik za industrijsko področje znamke Renault Herbert Steiner podpisali memorandum o soglasju, s katerim so dogovorjene obveznosti države in francoskega proizvajalca vozil pri proizvodnji novega električnega twinga v Novem mestu. Zneska pomoči slovenske države niso razkrili, saj tudi še niso znane vrednosti projekta. Druge teme: - Evropska komisija Slovenijo poziva k zvišanju ureditvi sodniških plač in financiranja RTV Slovenija. - Sodnikom prihodnji mesec za 26 odstotkov višje plače. - Na olimpijskih igrah v Parizu že potekajo prva tekmovanja.

Za zgodbo o treh čeladah je bilo odločilno sodelovanje muzejev: Medobčinskega muzeja Kamnik, Dolenjskega muzeja Novo mesto in Narodnega muzeja Slovenije. Kamničani so namreč pripravili razstavo – Mamut po mamutu v Novem mestu, sledilo je poizvedovanje o negovski čeladi z Vrhpolja pri Kamniku, ta pa je spodbudila pogovore o čeladah, ki jih hrani dolenjski muzej. Tako je nastal projekt, imenovan Skrivnostne poti negovskih čelad, ki vsaka zase prinaša nenavadne poti, zgodbe in usode teh izjemnih halštatskih predmetov. Vse to so potem strnili v razstavo, ki so ji dodali katalog in kratke videofilme. V njih predstavijo usodo čelade iz Novega mesta, ki so jo nepridipravi ukradli. Dodani so posnetki, ki so nastali pri sinu znamenitega zbiratelja Sadnikarja, ki je pridobil čelado z Vrhpolja pri Kamniku. Tu pa je bila tudi predstavitev čelade s Kope nad Kompoljami, ki je nekoč krasila vodnjak v Lukovici. O teh čeladah izvemo več v oddaji Sledi časa.

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?Sogovorniki: Blaž Veber, direktor javnega zavoda Turizem Bled mag. Petra Stušek, direktorica Turizma Ljubljana Matevž Frangež, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Uroš Buda, predstavnik Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Tadej Štrok, produktni načrtovalec na inštitutu Danes je nov dan

Stavkovno vrenje in protesti, ki so zajeli javni sektor, kažejo na to, da se pristojni ne učijo iz napak predhodnikov. Trenutno je v ospredju sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, ki se danes opredeljuje do vladnega predloga o reševanju stavkovnih zahtev. Ne glede na to pa se bo zdravniška stavka začela v ponedeljek. V oddaji tudi: - Nova ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić se bo morala takoj soočiti s protestnimi zahtevami kmetov - Po novih ameriških napadih v Jemnu hutijevci napovedujejo maščevanje - Deskar Tim Mastnak do drugega mesta v Scuolu v Švic

Mediji v Sloveniji se spopadajo s številnimi težavami, tako finančnimi kot tudi z izgubo zaupanja javnosti. Zdaj veljavna medijska zakonodaja je zastarela in ne ponuja ustreznih rešitev. Na ministrstvu za kulturo so pripravili povsem nov predlog zakona o medijih, ki med drugim predvideva spremembe pri podeljevanju državnih pomoči ter tudi prenovo razvida medijev, ki bo postal nekakšen erar. Eden od ciljev je namreč preglednost in tudi omejevanje koncentracije medijskega lastništva. Kako bo torej po novem urejeno podeljevanje državnih pomoči? Katere podatke bodo morali razkriti lastniki medijev? Kako bo s pravico do popravka? O tem v Studiu ob 17.00 z voditeljico Lucijo Dimnik Rikić in gosti: Lenart J. Kučić - svetovalec ministrice za kulturo za medije Mojca Zorko – članica upravnega odbora Društva novinarjev Slovenije Suzana Žilič Fišer – redna profesorica medijskih komunikacij na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru Gal Krizmanič - odgovorni urednik Radia Študent.

Dogajanje v odnosih vlade in javnega sektorja bo po prazničnem zatišju znova zelo pestro. Strani bosta v kratkem po pričakovanjih uradno podpisali dogovor o delni uskladitvi plač z inflacijo. Zdravniki in sodni funkcionarji se medtem pripravljajo na protestno prekinitev dela. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi se začenja s prvo pravico, to je do oskrbovalca družinskega člana - Pred dvorano varnostnega sveta Združenih narodov obesili tudi slovensko zastavo - Leto 2024 bodo zaznamovale tudi volitve v Evropski parlament in ameriške predsedniške

V 192. epizodi podcasta Lovim ravnotežje sem v solo epizodo ujela, kaj se je dogajalo v zakulisju ustvarjanja podcasta zadnje mesece, kako sem se skregala s svojim ravnotežjem, doživela krizo identitete in našla način, ki mi je pomagal postaviti bolj zdrave okvirje za svoje življenje. V epizodi sem razkrila tudi velik projekt - knjigo Lovim svoje ravnotežje, ki sem jo pisala zadnje mesece in mi je bila v veliko pomoč pri iskanju sebe v vsej zmedi zadnjih mesecev.  Prijavi se na moje e-novice in ujemi prvo novico o predprodaji: https://ninagaspari.com/ Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sem jih omenila med epizodo. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda192 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://ninagaspari.com/collections/all⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.instagram.com/ninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ FACEBOOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.facebook.com/iamninagaspari/⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TWITTER: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://twitter.com/ninagaspari⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ TIK TOK: ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Premieru Robertu Golobu, kot kaže, še ni uspelo najti novega zdravstvenega ministra, bo pa morda moral ob številnih pozivih k odstopu ministrice za javno upravo Sanje Ajanovič Hovnik iskati še enega. Kljub absolutni večini v parlamentu moč te vlade kopni, menijo analitiki. Druge teme: - Trump prišel na newyorško sodišče, sojenje označil za lov na čarovnice - Radijski dokumentarec o filozofu Evgenu Bavčarju premierno v Tivoliju in na Prvem - Slovenski odbojkarji po tekmi s Finci še naprej neporaženi na olimpijskih kvalifikacijah