Podcasts about izobra

V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.Zapiski: sestra Urša Marinčič na Facebooku, Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Vstopili smo v tedne vseživljenjskega učenja, ki že od leta 1996 segajo do vseh generacij, zlasti pa spodbujajo izobraževanje odraslih. vsebine in delo Andragoškega centra je predstavila direktorica Nataša Potočnik.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje  

Na slovenski dan možganov, ta se zgodi na sredo v tretjem tednu v marcu, ko poteka Teden možganov, je v reviji Frontiers in public health – mednarodni znanstveni reviji, ki pokriva širok spekter tematik s področja javnega zdravja, izšel članek z naslovom "Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji: vloga izobraževanja." Mojca Delač se je o članku in sporočilih, ki iz njega izhajajo, pogovarjala z dvema izmed avtorjev, prof. dr. Majo Bresjanac in dr. Matejem Perovnikom.

Danes zaznamujemo svetovni dan zavedanja o avtizmu. V Sloveniji je po oceni Zveze NVO za avtizem Slovenije približno 20.000 do 30.000 ljudi s spektrom avtizma, to pomeni 1,5 odstotka. Med njimi je vse več odraslih z avtizmom. Vedenje o avtizmu je danes zagotovo višje, kot je bilo to pred desetimi in več leti, razlaga Patricija Lovišček, ki pravi, da se ljudje z avtizmom še vedno soočajo s težavami in izzivi predvsem na področju izobraževanja in zaposlovanja. Kako podpreti ljudi z avtizmom in kakšne potenciale imajo, pa v pogovoru Petre Medved s Patricijo Lovišček, direktorico zasebnega Zavoda Modri december, zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Zavod je tudi eden izmed članov Zveze NVO za avtizem Slovenije. V Poslanici Društva ASPI in Zveze NVO za avtizem Slovenije so ob današnjem svetovnem dnevu zavedanja o avtizmu zapisali, da je čas za prvi dnevni center za odrasle in mladostnike z avtizmom, za katerega si želijo, da bi bil v Ljubljani. Pripravili so tudi idejni načrt za njegovo ustanovitev, svoje sanje in vizijo centra pa bodo mladostniki in odrasli ter njihovi podporniki javnosti predstavili v torek, 8. aprila ob 18. uri v Slovenski kinoteki.

V metliški občini nekaj več kot 450 Romov živi v petih romskih naseljih, ki so večinoma na občinskih zemljiščih. Nekateri so zemljišče od občine že odkupili po nakupni ceni 7 evrov na kvadratni meter. Kljub temu izzivi ostajajo, te bo občina reševala tudi v letošnjem letu, ko bo iz državnega proračuna na podlagi zakona o financiranju občin prejela dobrih 228 tisoč evrov za urejanje razmer v romski skupnosti. Sandi Horvat se je odpravil tudi v največje romsko naselje v občini, Boriha – Rosalnice, v katerem živi več kot polovica vseh Romov v občini. Preveril je česa si tamkajšnji Romi želijo in kateri so njihovi trenutni največji izzivi.

Vstopili smo v evropski teden denarja, ki je posvečen finančnemu opismenjevanju, o tem je spregovoril Matej Krumberger, vodja Izobraževalnega centra Združenja bank.

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!Sogovorniki: dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu, dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost, dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab, Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe. Zapiski: Zemljin srčni utrip Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa Black Hole Hunter Podkast Loud Numbers Aplikacija Two Tone Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

V tem tednu smo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije predstavili novo radijsko otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Serija, ki nastaja v koprodukciji z Radiem France, odstira živalske pustolovščine, skozi njih pa bodo najmlajši tudi skozi odgovarjanja na v oddaji postavljena vprašanja spoznali njim manj znana dejstva o različnih živalskih vrstah. Cilj serije je ozaveščati o pomenu biotske raznovrstnosti in otrokom na zabaven način posredovati dragocene informacije o živalskem svetu. Več pa Tadeja Bizilj.

Srednje šole in fakultete so danes odprle vrata vsem, ki jih zanima nadaljevanje šolanja pri njih. Devetošolci in dijaki zadnjih letnikov srednjih šol se med drugim lahko seznanijo z možnostmi in pogoji študija ter razvoja kariere, tudi tokrat jim pomagajo študentske in dijaške organizacije. Izobraževalne ustanove bo mogoče obiskati še to popoldne in jutri dopoldne. Drugi poudarki oddaje: - Zaveznice morajo pred pogajanji z Rusijo izoblikovati skupno stališče, poudarja Ukrajina. - Generalna državna tožilka Bergant: ni razlogov za dvom o pravilnosti odločitve glede varovanja tožilcev. - Pri nas lani po prvih ocenah 1,6-odstotna rast BPD.

Vlada je sprejela novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog med drugim prinaša zvišanje sredstev za razvoj in investicije na področju šolstva. V desetih letih bi sredstva v šolah in vrtcih postopno povečali na 0,5 odstotka BDP-ja. Druga pomembna novost se nanaša na imenovanje ravnateljev. Pri tem bo namreč v skladu s predlogom po končanem postopku in imenovanju na svetu zavoda svoje soglasje za imenovanje podal tudi minister.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V Skupnosti občin kritični do države, ki občinam nalaga vse več nalog. - V Majšperku začela delovati nova zobozdravstvena ambulanta. - Poslovnež Damian Merlak doslej poskrbel za prenovo dveh od štirih bohinjskih hotelov. - Spoznavanje obeh Goric mogoče tudi prek pustolovščine tihotapljenja.

Številne osnovne in srednje šole po državi so danes prejela grožnje z bombo, na 18-ih šolah je zato pouk tudi odpadel. Incident je povzročil precej strahu nelagodja, a policija zagotavlja, da je dejanska stopnja ogroženosti zelo nizka. Gre namreč za generirana sporočila, kakršna so v prejšnjih dneh prejemala tudi šole v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Razseljeni Palestinci so se začeli vračati na sever razdejane Gaze; Hamas bo v teh dneh izpustil še 3 talce. - Evropska unija potrdila podaljšanje sankcij proti Rusiji za pol leta. - Regulirane cene pogonskih goriv bodo od polnoči nekoliko višje.

Slov.I.K je organizacija, ki deluje v čezmejnem prostoru in Slovence povezuje predvsem na področju izobraževanja, podjetništva in razvoja kompetenc mladih. Letos konzorcij praznuje 20 let obstoja, njegovo delovanje so predstavile predsednica Slovenskega izobraževalnega konzorcija Martina Budin, znanstvena direktorica organizacije Mateja Milost, ter dijakinja in udeleženka enega od slovikovih programov Malina Dolhar.

V prvi letošnji oddaji se s tremi predstavnicami Društva v tujini izobraženih Slovencev – VTIS, Nežo Ribarič, Anito Šenk in Bojano Selinšek, pogovarjamo o dejavnosti in dosežkih ter številnih dogodkih društva v minulem letu, sogovornice pa se ozirajo tudi k načrtom v letu, ki se je pravkar začelo. Gostimo tudi mladega magistra računalniških znanosti Žana Marka Breskvarja, ki se je odločil za nadaljevanje študijske poti na Irskem, ustavljamo pa se še pri letošnji Zimski šoli slovenskega jezika, ki se januarja začenja na Filozofski fakulteti v Ljubljani.

Jasna Dominko Baloh je sicer diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in je univerzitetna diplomirana profesorica pedagogike in psihologije. Po končanem študiju se je kot psihologinja zaposlila v gradbenem podjetju Stavbar in poklicno pot nadaljevala kot vodja družbenega izobraževanja na Delavski univerzi Maribor. Leta 1981 je opravila strokovni izpit za področje vzgoje in izobraževanja ter v 1984 nastopila mesto strokovne sodelavke za družbene dejavnosti na SZDL. Potrebe po dodatnem izobraževanju so ji leta 1990 pokazale poslovno priložnost, saj v Sloveniji ni bilo veliko ponudbe tovrstnih programov, zato je ustanovila prvo zasebno izobraževalno ustanovo v Sloveniji, Poslovno skupino DOBA, ki je danes največja zasebna izobraževalna ustanova v Sloveniji. Združuje DOBA Fakulteto s petimi dodiplomskimi, petimi podiplomskimi študijskimi in doktorskim programom, višjo strokovno šolo z sedmimi programi, jezikovni center in mednarodno poslovno akademijo. Od 1990 je na DOBI v sklopu formalnih in neformalnih izobraževanj nova znanja pridobilo in oplemenitilo več kot 80.000 udeležencev.   Je prejemnica gospodarskega oskarja – nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke in Večerova gospodarstvenica Štajerske. Poleg profesionalnih dosežkov se v prostem času ukvarja s slikanjem, ima izbran okus za glasbo in uživa v raziskovanju novih kultur med potovanji.   Jasna Dominko Baloh je ustanoviteljica, lastnica in direktorica poslovne skupine DOBA. Vizionarka, ki je in še vedno sledi tudi svoji intuiciji. Je pionirka digitalizacije izobraževanja. Pobudo za ustanovitev prvega slovenskega visokošolskega modela on-line izobraževanja brez fizičnega kontakta med profesorjem in študentom je dala v času, ko je v družbi in strokovni javnosti še vladal dvom v uspeh e-izobraževanja. E-izobraževanje se na DOBI izvaja že več kot 25 let (DOBA fakulteta ima tudi edina dve mednarodni akreditaciji kakovosti izvajanja on-line izobraževanja).   Ker s sodelavci ni želela slediti organizacijski strukturi v slovenskem javnem šolstvu, se je pri snovanju in rasti DOBE zgledovala po skandinavskih izobraževalnih ustanovah. Temelj delovanja je osnovala na primerih odlične procesne organiziranosti, ki vključuje vse zaposlene in tudi študente. Prav tako je med voditelji, ki razume pomen razvoja blagovne znamke – na teh osnovah se DOBA danes uspešno razvija na treh trgih, poleg Slovenije tudi na Hrvaškem in v Srbiji. Študentje DOBA Fakultete študirajo on-line iz 46 držav sveta.   Kot oseba je ciljno usmerjena, njena vodenje in delovanje sta usmerjena v prihodnost in preko meja. Je inovatorka z zavedanjem, da so spremembe potrebne povsod, na vsakem koraku. Je zahtevna, včasih neizprosna do sebe in drugih, vendar korektna v svojih odločitvah. Predvsem pa je menedžerka z veliko mero pozitivnega razmišljanja in optimizma.   Najljubši citat: Kdor hoče, temu ni nič težko, kdor noče, je vse težko. Najljubša knjiga: Nesbo: Snežak Najljubša serija: Šefinja Hobiji: Potovanja, druženje s prijatelji, koncerti, golf Najljubša hrana: Morska hrana Najljubši podjetnik: Steve Jobs Naj app: Chat GPT Zaključna nauka: ·      Potrebno se je nenehno učiti in biti radoveden, pridobivati nova znanja na različnih področjih. ·      Potrebno si je želeti doseči cilje in upati si.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Gost je bil Srdan Mahmutovic. https://www.linkedin.com/in/srdanmahmutovic/  ============================= Tematike: Koncept Moata Prednosti in izzivi v poslovnem svetu Osebna pot in razvoj tehnologije Zgodba o Kriptomatu in začetki podjetništva Razvoj poslovnega modela in naročnine Prvi koraki in rast podjetja Strategije trženja in pozicioniranje Učinkovitost procesov in sistemov Vpliv AI na prihodnost podjetništva Prihodnost dela in AI agenti Uporaba AI v marketingu Disruptivni učinki AI na customer support AI v programiranju in razvoju Tehnološki napredek in družbene spremembe Virtualna singularnost in prihodnost tehnologije Magija tehnologije in njena percepcija Izkušnje in izzivi pri razvoju produktov Vizija za prihodnost Izobraževanje in finančna pismenost v vzhodni Evropi Povezovanje in skupnost v digitalnem svetu ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Po uspešno izvedenem spomladanskem terminu izobraževanja bo Pastoralna služba Nadškofije Ljubljana organizirala še eno izobraževanje za pastoralne sodelavce. Kdaj in kje, ste lahko slišali v oddaji Utrip Cerkve v Sloveniji ob 8.00. Skavtska voditelja Agata Pivk in Andrej Čuk pa sta spregovorila o srečanju skavtskih voditeljev v Šentvidu, izzivih in strategijah za privabljanje mladih ter pomenu izkušenj za krepitev skavtske skupnosti.

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

V vladi so bile danes v ospredju kadrovske menjave. Koalicija je za novega obrambnega ministra podprla dozdajšnjega vodjo poslancev Gibanja Svoboda Boruta Sajovica. Potem se je seznanila z odstopom ministra za izobraževanje Darja Felde. Premier Robert Golob je njegov odstop sprejel, za njegovega naslednika pa predlagal dozdajšnjega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja. Koalicijske poslanke in poslanci so govorili tudi o ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in jo pred skorajšnjo vnovično interpelacijo podprli.

Kadrovski sestanek koalicije je prinesel ime kandidata za novega obrambnega ministra. Premier Robert Golob na tem položaju vidi vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Nekoliko presenetljivo je premier naznanil tudi, da je s položaja odstopil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. V oddaji tudi o tem: - Evropski resor za širitev po mnenju koalicije priznanje za Slovenijo, za opozicijo skromen in omejen. - V istočasnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu ubitih najmanj osem in ranjenih skoraj tri tisoč pripadnikov Hezbolaha. - Onkološki inštitut: prostorska stiska ogroža kakovostno oskrbo in varnost pacientov.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Novi modeli OpenAI o1 in o1-mini Napredek v reasoning in sklepanje z AI Razprava o uporabnosti novih modelov AI Demokratizacija kodiranja in dostopnost tehnologije Priložnosti in izzivi za razvijalce Transformacija razvoja programske opreme Izobraževanje in prihodnost programiranja ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Poročilo o razvoju, ki ga vsako leto pripravi Urad za makroekonomske analize in razvoj, je verjetno najbolj celovita analiza razvoja države z vidika gospodarskega razvoja, produktivnosti, socialnega razvoja, okoljskega vidika in z vidika upravljanja države pri nas. Iz kompleksnih podatkov iz najrazličnejših baz, raziskav in statistik se med drugim izrisujejo tudi socialna slika, kakovost življenja ter pomanjkljivosti in trendi, ki bi jih tako vlada kot družba v celoti morali jemati kot jasne opozorilne znake za čim hitrejše ukrepanje. Sogovornica:  dr. Marta Gregorčič, vodja Sektorja za socialne politike UMAR in sourednica Poročila o razvoju 2024 

Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je dolgoletna ravnateljica Višje strokovne šole za živilstvo in prehrano v Izobraževalnem centru Piramida Maribor doktorica Blanka Vombergar. Že vse od študija se ob pedagoškem delu posveča tudi raziskovanju prehrane, posebej se je posvetila preučevanju ajde – poljščine, ki se v zadnjem času znova vrača na naše krožnike.

Stoenainosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena Netflixovi seriji Sex Education oziroma Spolno izobraževanje. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili novinarki in dolgoletni ustvarjalki izobraževalnih vsebin na temo spolnosti, vodji še čisto svežega projekta Prvič, Nežo Prah Seničar in Urško Henigman. Neži so za serijo povedali mladi, všeč ji je, kako je sprva […]

Mineva sto let, odkar se je v stroki zdravstvene nege zgodil velik premik, začelo se je namreč formalno izobraževanje za poklic medicinske sestre. Krovna organizacija Zbornica – Zveza danes združuje več kot 16.800 članic in članov. O delu, razvoju, izzivih in še marsičem se bomo pogovarjali v tokratni oddaji, v kateri gostimo Moniko Ažman, predsednico Zbornice – Zveze.

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.

V tokratni epozodi smo razpravljali o šolstvu in argumentirali, zakaj je model, ki ga ponuja Astra AI korak naprej v izobraževanju. Z Astra AI lahko matematiko obvladate s pomočjo vašega osebnega AI inštruktorja, ki je na voljo 24/7. Ne daje direktnih odgovorov, temveč pomaga pri učenju postopkov reševanja in pomaga razumeti matematične naloge korak za korakom. Preizkusi Astro AI: https://astra.si/ai/ ============================= V epizodi 115 sta bila moja gosta Andrej P. Škraba in Alen Faljic. Andrej je avtor spletne strani https://astra.si/, s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematiko. Poleg zanimanja za znanost in filozofijo, je svojo kariero v zadnjih letih posvetil marketingu. Kot CMO je bil zaposlen pri podjetju NiceHash, Paralink Network in trenutno pri NFTfi. Sodelujeva pri projektu Astra AI. Alen je poslovni oblikovalec (oziroma business designer). Po končanem magisteriju na WU Wien, sem se pridržul podjetju IDEO, pionirju metodologije design thinkinga in business designa. Je ustanovitelj podkasta Zakulisje in poslovne šole za oblikovalce d.MBA. https://d.mba/ V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Kako smo se spoznali in podali na pot podjetništva Začetki podcast scene Šolstvo in prakse o izobraževanju 10 let projekta Astra Problematika šolskega sistema Razvoj projekta Astra Vloga učitelja v procesu učenja Družbena vloga šole Kako izboljšati šolski sistem Vpliv bivanja v dijaškem ali študenstkem domu Študentsko delo Vloga mentorja za najstnika Internet in oblikovanje kariere Mnenje novopečenega starša o šoli Idealen šolski predmetnik Tutorstvo in umetna inteligenca Astra AI Prihodnost izobraževanja Vzvodi za izboljšanje izobraževanja Kako lahko pomagamo sami? ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

Javnost pretresa informacija o fizičnem nasilju, ki se je zgodilo v Domu starejših občanov Trebnje. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so pred nekaj urami prejeli videoposnetek, v katerem se dijakinja na počitniškem delu fizično izživlja nad starejšo stanovalko. Videoposnetek naj bi sicer dijakinja sama objavila na družbenem omrežju Tiktok. Nasilje dijakinje so ostro obsodili tudi v omenjenem zavodu, kjer so žrtev zaščitili in uvedli izredni notranji nadzor. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da bodo socialno zbornico pozvali, naj oblikuje posebno izobraževanje glede nasilja, da bodo zaposleni dobili še dodatna znanja. Drugi poudarki oddaje: - Finančni minister Boštjančič: obdavčitev bank ne bo ogrozila stabilnosti sistema. - Statistični urad zavrača navedbe, da je šlo pri oceni gospodarske rasti za napako. - Več držav na jugu in jugovzhodu Evrope prizadele smrtonosne poplave.

Poslanke in poslanci koalicije so na izredni seji podprli spremembe zakona, ki v vzgoji in izobraževanju prinašajo lažje zaposlovanje posameznikov, ki bi si želeli poučevati, a ne prihajajo iz pedagoško-andragoških vrst. V opoziciji ukrepom niso nasprotovali. V oddaji tudi: - Prenos dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek bi državo prihodnje leto lahko stal dodatnih 240 milijonov evrov - Zobozdravniki nezadovoljni zaradi višine povračil iz zdravstvene blagajne za endodontsko zdravljenje - Ameriški predsednik Biden kitajskega kolega Šija označil za diktatorja in poskrbel za povišane tone iz Pekinga - Vremenoslovci opozarjajo, da bo vročina danes in jutri pritiskala po vsej Sloveniji, tudi tam, kjer to ni običajno

V okviru celovite zdravstvene reforme naj bi v Sloveniji dobili nacionalni e-karton. Gre za občutljive osebne podatke, zato jih je treba zaščititi, je bilo slišati tako iz koalicije kot opozicije v današnji parlamentarni razpravi o predlogu zakona o digitalizaciji zdravstva. Pričakovati je kar nekaj dopolnil. Preostale novice: Kdo bo finančno pokril spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja? Slovenska predsednica v Strasbourgu: moč prevlade ne sme premagati moči pravice. Podnebne spremembe vplivajo tudi na organizacije, kot je zveza Nato.

V Piranu je zaživel multimedijski Center o delfinih. Društvu Morigenos se je tako po dolgih letih prizadevanj uresničila želja o izobraževalno-raziskovalnem središču o delfinih, ki živijo v slovenskem morju in okoliških vodah. Center je dejansko stična točka med znanostjo in javnostjo, saj omogoča tako raziskovanje kot poljudno širjenje znanj o delfinih in celotnem morskem okolju ter opozarja na pomen znanosti pri njegovem ohranjanju.

V Latviji in Estoniji je približno 25 odstotkov prebivalcev ruske narodnosti. Še pred kratkim so imeli pripadniki te ruske skupnosti možnost, da se izobražujejo v maternem jeziku, zdaj pa sta Latvija in Estonija sprejeli zakonodajo, ki bo postopno popolnoma odpravila izobraževanje v ruščini. Koliko lahko državi pričakujeta od svojih državljanov, da uporabljajo prvi državni jezik, koliko pa gre za diskriminacijo ruske manjšine? Gost je Bojan Brezigar, novinar, politik, urednik in strokovnjak za manjšinska vprašanja (foto: Gerd Altmann/Pixabay).

Izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju je priložnost utrjevanja poznanih in novih zanimanj, aktivnega preživljanja časa in predvsem druženja. V slovenski Istri so člani Društva Pristan tudi med tistimi, ki so orali ledino na tem področju in si že 25 let prizadevajo za pestrost in kakovost študijskih programov. V tem tednu so v koprski dvorani sv. Frančišča slovesno obeležili prehojeno pot, ob tem pa prikazali dokumentarni film, ki je nastal za to priložnost. V prihodnje društvo čaka še veliko izzivov, tako ohranjanja obostoječih programov od učenja jezikov, družboslovnih vsebin, likovnega ustvarjanja, pevskega zbora, pohodništva, bralnih in debatnih krožkov kot tudi na področju digitalnega opismenjevanja.

V epizodi #103 je bil moj gost Aleksander Batič, avtor knjige Vseeno. Vse je eno, mož in oče dveh najstniških otrok, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Izobraževal se je tudi v Veliki Britaniji, več državah EU in Kanadi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Aleksander Batič? Kako najti nekaj, kar rad delaš? Odnos do stvari/dela, od kod izhaja odnos? Tehnike v meditaciji Razlogi za pisanje knjige Kaj je odgovornost za Aleksandra? Zver, ki stoji za tabo Kaj je ljubezen? Pastirjevanje Permakultura Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Gosta v oddaji podkasta BIMpogovori sta Tina Ferfila (Inštitut UL FGG) in Sašo Zaletel (EUTRIP). Pogovarjamo se o certificiranju na splošno ter specifično o certificiranju buildingSMART in s tem povezanim izobraževanjem.

Strateški svet za prehrano je blizu dogovora o smernicah prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih in si prizadeva, da bi začele veljati s prihodnjim šolskim letom. Prehranjevalne navade otrok so se namreč v minulih 20-ih letih izrazito poslabšale. Stopnja debelosti se je potrojila, prekomerne teže pa podvojila. A vsega ne smemo pripisati prehranjevanju v šolah. Druge teme: - V razpravi o umestitvi gorenjske regijske bolnišnice dvom o smiselnosti graditve nove in pozivi k vlaganju v kader. - Na drugem predizboru za pesem Evrovizije se bodo drevi v Liverpoolu za finale potegovali tudi slovenski predstavniki. - V nogometni ligi prvakov v milanskem derbiju odločen korak Interja k uvrstitvi v finale.

Vlada in glavni stavkovni odbor Sviza sta včeraj potrdila stavkovni sporazum, stavke šolnikov prihodnji mesec ne bo. Višje plače sicer med drugim zahtevajo tudi direktorji zdravstvenih zavodov, ki napovedujejo, da bodo v nasprotnem primeru odstopili s položaja. Druge teme: - Ši Džinpingu nov mandat na čelu Kitajske. - V strelskem napadu v Hamburgu ubitih več ljudi. - Bodo v Trbovljah vendarle odprli oskrbovana stanovanja?

Vladna pogajalska skupina in pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so včeraj parafirali stavkovni sporazum. Dogovor bosta potrjevala še vlada in glavni stavkovni odbor SVIZ-a. 54 članov glavnega stavkovnega odbora bo o vsebini doseženega na pogajanjih razpravljalo popoldne in tudi odločilo, ali bo 13. april v vzgoji in izobraževanju stavkovni dan. Druge teme oddaje: - Bruselj Sloveniji dal pozitivno oceno za črpanje prvega, 50-milijonskega obroka nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost - Notranji ministri Evropske unije danes o migracijah in schengenu; Italija po smrtonosnem brodolomu čolna s prebežniki poziva k ukrepom - Evropske države razdeljene glede načrtov o prepovedi prodaje novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji

Ena glavnih težav pri razumevanju slovenske politike je njeno komuniciranje. Hočemo povedati, da nismo vedno prepričani, kaj hočejo povedati. To komuniciranje s šiframi, prenesenimi pomeni, metaforami in premenami tisti najbistrejši med nami razumejo po dnevu ali dveh, nam ostalim pa je potreben teden, včasih celo dva, da dojamemo. Pa še takrat ne vedno. Danes se posvetimo komunikacijskemu biseru, ki nas je v globokem študiju in kontemplaciji zaposloval kar deset dni. Bilo je namreč takrat, ko je poslanec SDS Branko Grims povedal, da je njegova stranka pri zbiranju podpisov za referendumski »hat-trick« prebila zvočni zid. Ker je pravilno razumevanje konteksta nujno potrebno za razumevanje materije glede zakonodaje na kar treh izjemno pomembnih področjih, se izjavi nismo nasmehnili, kot večina levih medijev; ali jo vklesali v kamen, kot večina desnih medijev – temveč smo se ji posvetili z vsem analitičnim aparatom, ki je na voljo naši skromni redakciji. Kaj je Branko Grims rekel, vemo, kaj je hotel povedati, pa ne. Če zbiranje podpisov za referendum opišemo s prebijanjem zvočnega zidu, brez razmisleka sklepamo, da so se do zdaj vanj zaletavali, tokrat jim je pa ga končno uspelo prebiti. Ali pa, da so bili pri zbiranju podpisov izjemno hitri … Za kar pa izraz »zvočni zid« ni najbolj primeren. Mogoče je Branko hotel uporabiti neko drugo naravoslovno konstanto, ki se v medijih nemarno uporablja za družboslovne postopke … Povsem drugače bi se namreč slišalo: »Stranka SDS je tokratno zbiranje podpisov opravila s svetlobno hitrostjo!« Vsaj po našem skromnem mnenju je ta poved mnogo bolj elegantna, privlačna in občutljivim ušesom volivcev bližja ... Prebijanje zvočnega zidu pa bi lahko poslanec Grims uporabil pri katerem uspehov na drugem tiru, ko se njegova stranka ponovno vrne na oblast. Še zajca ali dva za pojasnitev Grimsove izjave imamo v rokavu ... Mogoče je ciljal na to, da smo podpise najprej videli, šele pozneje pa jih bomo tudi slišali; kajti zakasnitev zvoka je ena najbolj očitnih posledic prebijanja zvočnega zidu. Ali pa, da je dostavitev podpisov v parlament podobna poku, ki pride skupaj s prebitjem zvočnega zidu … Ta in še kup referenc na komunikacijsko bravuro največje opozicijske, še pred nekaj časa največje pozicijske stranke bi se našlo. Ampak ker smo analitična, ne pa obrekovalska, ali bog ne daj razdiralna oddaja, zavijmo v sivo cono in poskusimo razložiti izjavo, kot še ni bila razložena. Vsem je znano, da je Branko Grims vodilni polihistor stranke SDS, ki se že tako ali tako odlikuje z izjemnimi umi. Zato pogosto nastopa v javnosti. Tako je povsem mogoče, da je Branko eden redkih Slovencev, ki pozna povezavo med hitrostjo zvoka, se pravi med zvočnim zidom in njegovim prebijanjem ter Slovenijo. Ta vez je nenavadna ter zgodovinsko trdna in kot domoljubna stranka so jo s to izjavo v SDS poskušali samo obuditi. Povzemimo na kratko … V Velikem Slatniku, tik ob Novem Mestu, je sredi devetnajstega stoletja živel Johann Mach. Izobraženec in učitelj je v času velikega pomora sviloprejk na svojem posestvu gojil na bolezen odporno vrsto metulja, in sicer azijskega svilnatega prelca tudi jamamai imenovanega. Imel je nekoliko alternativne metode vzreje in jih je gojil kar v naravi – tako kot danes živi vsak jamamai, ki ga ugledate v poletnem večeru ob cestni svetilki, korenini na Dolenjskem. Ampak bolj pomembno je, da je imel Johann sina Ernsta. Ernst Mach, deček nenavadne ostrine duha, je poletja preživljal na Dolenjskem, drugače pa študiral po cesarskih mestih, dosegel visoko učenost in velike časti na področju fizike in filozofije. Ker se je znanstveno ukvarjal z gibanjem hitrih teles, se njemu na čast imenuje razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje v nekem sredstvu, in hitrostjo zvoka v tem sredstvu. Ta enota je mach in ko telo preseže hitrost enega macha, prebije zvočni zid. Bistveno vprašanje seveda ostaja: »Kako je stranka SDS z zbiranjem podpisov dosegla hitrost enega macha?« V dobrem mesecu so jih zbrali približno petdeset tisoč za posamezni referendum, iz tega pa je zelo težko izračunati, s kakšno hitrostjo se je gibalo SDS-ovsko volilno telo. In v kakšnem sredstvu. Prav tako bi bilo pretenciozno, če že ne žaljivo sklepati, da SDS-ovca najprej vidiš, šele nato ga slišiš, oz. da ga slišiš z zakasnitvijo … Tako nam ne preostane drugega, kot da sklepamo, kako je Branko Grims z analogijo o zvočnem zidu hotel le opozoriti in spomniti na premalo znanega in po krivici zapostavljenega dolenjskega rojaka. Če bo ob morebitnem uspehu referendumov, še bolj pa ob njihovem morebitnem neuspehu Branko Grims izjavil, da je izid stranko SDS končno izstrelil v stacionarno orbito, bomo vedeli, da misli na našega rojaka, pionirja raketne tehnike Hermana Potočnika Noordunga.

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #4: Kaj če nas ni preveč na našem planetu, ampak premalo Okolje in viri, piramida družbe, balance, rodnost Otroci, standard življenja, futurizem Tehnološki napredek in učinkovitost Vrednost posameznika za populacijo, sistem in kapitalizem, način življenja Kako živimo vsakodnevno, individualizem, vrednote v družbi Biološki aspekt genetske raznolikosti, planet kot podjetje (business model) Obstanek človeštva in problem populacije Politični aspekt in implementacija rešitev, kolonija na Marsu Človeštvo, potencial in učinkovitost, Kardaševa lestvica, znanost Globalno sodelovanje, vrednote, promocija karierne usmeritve We are standing on the shoulders of giants Izobraževanje kot rešitev ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA

Z nastajajočo vlado se napovedujejo spremembe na številnih področjih, tudi v izobraževanju. Oblikovanje nove bele knjige za vzgojo in izobraževanje, brezplačna prehrana v osnovnih šolah in povečanje javnih sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja do leta 2026 - to je le nekaj poudarkov iz koalicijske pogodbe. Izobraževanje bo odslej v pristojnosti dveh resorjev - ministrstvo za vzgojo in šolstvo bo po napovedih vodila Amalija Žakelj, profesorica na pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem; ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa bo prevzel nekdanji rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič. Druge teme oddaje: - Odpravo posledic industrijske nesreče v Kočevju bo spremljala posebna občinska komisija - Evropski zunanji ministri brez dogovora o šestem svežnju ukrepov proti Rusiji - Začenja se 75-ti filmski festival v Cannesu, ki ostaja zvest delom, namenjenim predvajanju v kinematografih

Nadaljujemo s serijo epizod o finančni vzgoji otrok in prevzgoji staršev. V prvi epizodi sem vas opozorila na pomanjkljive in prikrojene informacije o upravljanju denarja, ki jih dobivamo od raznih »finančnih opismenjevalcev« ta hip. Finančno opismenjevanje je postal velik posel, vsak vam poskuša nekaj prodati. In da razumemo, kaj vse nam ponujajo, se moramo vrniti v naše otroštvo. Starši, ki menijo, da otroke ne bi smeli obremenjevati s financami, vam sporočam, da ste jih že, in to s prvo pravljico, ki ste mu jo prebrali. Povedali ste mu, da obstaja bogastvo, premoženje, denar, zaklad, pa tudi revščina ter da obstajajo socialne in premoženjske razlike. S pravljico ste mu tudi povedali, da nebogljena revna dekleta reši bogat princ? Povedali ste tudi, da mora obstajati nek čudež, da nas izvleče iz revščine ali življenjske bede. Že v zibki otroke učimo o obstoju loterije. Otroci se o financah učijo preko pravljic, igre, zabave, nakupovanja, vsak dan njihovega življenja, malo po malo. Ne morete ignorirati te teme ker je povsod okrog nas kot zrak, ki ga dihamo. Enostavno preveč je zažrta v naša življenja. Vsak dan odpremo denarnico. Vsak dan rokujemo z denarjem. In zakaj bi želeli nadeti otroku plašnice, samo zato, ker menimo, da niso kos tej temi. Kdo pravzaprav ni kos tej temi? Mi ali otrok? Poglejte se v ogledalo. In tam boste našli odgovor. V epizodi boste tudi našli odgovor na vprašanja kot so: - Zakaj je mama ključna figura pri finančni vzgoji otrok? - Zakaj dekletom vcepljamo strah pred tveganji in kako jih spreminjamo v »risk managerke«? - Zakaj otroka zanima, ali ste bogati in koliko zaslužite v službi? - Zakaj osemletike skrbi, kako bodo kupili stanovanje? - Kaj sporočate, ko pogledujete k sosedu, ki je kupil nov avto? - .... Domača naloga: Pomislite na finančne navade vaših staršev in jih primerjate z vašimi navadami. So kakšne razlike med vami in vašimi starši? Ste našli kakšne skupne točke? Razlike? Zapišite jih! Ozavestite jih! Vse to namreč prenašate na svoje otroke. V epizodi so tudi primeri. Staršem pa tudi predlagam aktivnosti za finančno prevzgojo, ki bodo pomagale tudi pri finančni vzgoji otrok: - Nadzorujte svoj denar! Trdo ste delali zanj, da bi pustili, da vam ta narekuje življenje. - Nadzorujte svoja čustva! Skušajte biti čim manj impulzivni in čustveni. - S partnerjem se pogovarjajte o financah in rušite tabuje o vlogi spolov! - Izobražujte se! Upravljanje denarja ni raketna znanost. Osnove so v resnici dokaj nezapletene in v financah na dolgi rok v 90 odstotkov primerov velja - manj je več in enostavno je bolje kot zapleteno. Ne podajajte se v stvari, ki jih vsaj v osnovi ne razumete. - Prevzemite vajeti nad svojim premoženjem. Nihče ne bo na dolgi rok bolj skrbno poskrbel za vaš denar, kot vi sami, če si boste seveda vzeli čas. Sestavite lasten finančni načrt, ki ga razmete in ga izboljšujte korak ta korakom, iz leta v leto. Pod črto: Če smo sami bolj finančno pismeni, bodo tudi naši otroci. Gre za verižno reakcijo, zato prevzgojimo najprej samega sebe. ______________________________________ Počitniški program: Finančna vzgoja otrok in prevzgoja staršev 25. oktober: Finančna vzgoja: Uvod v 4 lekcije za starše in otroke brez cenzure (1.del) 27.oktober: Starši, finančna vzgoja se začne s pogledom v ogledalo (2. del) 29.oktober: Kako s sodobnimi prijemi opremiti otroka s finančnim znanjem 1.november: Konkretno: Kaj mora otrok vedeti o upravljanju denarja pri različnih starosti 3.november: Kako z denarjem upravlja moj 15-letni sin Mark? ______________________________________ Piši mi na marja@biznispace.com

Kako vlagati na podlagi vrednot, družbeno odgovorno, okoljsko, zeleno,  trajnostno, v skladu z dobrimi poslovnimi praksami oziroma v to, kar verjamem in živi. Gre za tako imenovano ESG vlaganje. Kje so priložnosti in nevarnosti tovrstnega vlaganja za male vlagatelje, smo odkrivali s Silvo Deželan, ki je direktorica za področje ESG na Stafford Capital Parnters v Rottardamu. Zadnje čase je veliko govora o tako imenovanem družbeno odgovornem vlaganju oziroma trajnostnem ali zelenem vlaganju ali vlaganju na podlagi vrednot in tako dalje. Vse to predstavlja kratica ESG (Environmental, Social, and Governance,) kar v prevodu pomeni Okoljski, družbeni in upravljavski vidik investiranja. Vse več je tudi naložbenih produktov, ki nosijo kratico ESG. Številna podjetja, tudi finančne družbe na vrh prioritet uvrščajo ESG usmerjenost. Toda, pravila niso povsem jasna in veliko stvari se da zapakirati v ESG. O tem, kako vlagati v skladu z ESG principi, kje so priložnosti in nevarnosti tovrstnega vlaganja za male vlagatelje, sem se pogovarjala s Silvo Deželan, ki direktorica za področje ESG na Stafford Capital Parnters v Rottardamu. S to tematiko se ukvarja že 15 let. Mimogrede, tudi na Money-how s širjenjem neodvisnega finančnega znanja zasledujemo ESG princpipe, pri svojem delovanju pa smo neprofitni. ____________________________ GLAS PODPORNIKA: Podpornik epizode je slovenski start-up Fin4Green, ki z brezplačno mobilno aplikacijo noprintZ (https://www.noprintz.si/) tudi zasleduje zeleno poslovanje. Ta spreminja tiskane račune v digitalne in s tem skrbi tako za okolje kot hrambo računov in garancij v oblaku. Račune boste imeli na enem mestu, prav tako vse kartice trgovcev. Hkrati je znotraj aplikacije na voljo tudi analiza stroškov po različnih kategorijah. In kje vam bodo izdali digitalni račun? Dobili jih boste pri 26 trgovcih na 350 lokacijah, kot so denimo Big Bang, DM studio, Euroton, Mič Sylig, Simple, Vrtni center Kalia, Rifuzl, Mana in drugi. Nove trgovce pa tudi stalno dodajajo. Nič vas ne stane, če stestirate brezplačno mobilno aplikacijo noprintZ in pomagate dinamični ekipi zagonskega podjetja ter naši naravi (https://www.noprintz.si/). ____________________________ YOUTUBE: https://www.youtube.com/marjamilic LINKEDIN: https://www.linkedin.com/in/marjamilic INSTAGRAM: https://www.instagram.com/marjamilic/ BLOG in E-PISMO: www.biznispace.com (BLOG prihaja kmalu!) ____________________________ Kaj boste slišali v tokratni epizodi + povezave do omenjenih strani: - ESG - kdaj se je pojavil in zakaj je to tako vroča tematika - Kako lahko vlagamo po ESG principih (tematsko, na podlagi vrednot... ) - Kdo so glavni ponudniki ESG ocen (https://www.sustainalytics.com, https://www.msci.com/our-solutions/esg-investing/esg-ratings) - Kako vlagati na podlagi lastnih vrednot (številni brokerji ponujajo ESG ocene in izbiro delnic na podlagi naših vrednot) - Na svetu je 500 ETF z nalepoko ESG, Evropejci lahko investiramo v cca 150 (https://www.justetf.com/) - Milienijci vse bolj ESG investitorji, pričakovanja spremembe investicijskih politik - Poklici prihodnosti vezani na ESG in zakaj je vse več podjetij ESG - Kako zasledujejo ESG pokojninski in vzajemni skladi ter zakaj imajo interne ESG metodologije - ESG kontroverznosti: Volkswagen in Dieselgate; ZDA in Trump (politična tvganja); Kitajska, vse je lahko ESG - Kaj bo z umazanimi panogami - Kriptovalute in ESG? - Izobraževanje: Poplava informacij, kje dobiti verodostojne (https://www.unpri.org/) TOP ESG globalna podjetja (MSCI World ESG Leaders Index) 1. MICROSOFT CORP 2. ALPHABET C 3. ALPHABET A 4. TESLA 5. NVIDIA 6. JOHNSON & JOHNSON 7. VISA A 8. HOME DEPOT 9. PROCTER & GAMBLE CO10. MASTERCARD A   TOP ESG evropska podjetja in ostali TOP ESG igralci kmalu v blogu (www.biznispace.com)