Podcasts about izobra

V Čipkarski šoli učijo veščin klekljanja idrijske čipke, skrbijo, da se dediščina prenaša na mlajše rodove, izdajajo priročnike za klekljanje, ustvarjajo tržne izdelke visoke kakovosti, imajo status rokodelskega centra. Zanimanje za učenje klekljanja med najmlajšimi ne upada. V izobraževalnem programu za otroke in mladino imajo v tem šolskem letu vpisanih 507 otrok in mladih. Oddelki delujejo v Idriji, Spodnji Idriji, Ledinah, Cerknem, Godoviču, na Colu, v Podkraju in Vipavi. Izobraževanj za odrasle pa se je letos udeležilo več kot 200 klekljaric in klekljarjev. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ustavljamo se na osrednjem letnem dogodku Ameriško slovenske izobraževalne fundacije ASEF, ki je tokrat potekal v Ljubljani in združil znanstveni simpozij in gala sprejem, na katerem so podelili tudi nagrado ASEF Zgled. Pozornost namenjamo tudi projektu (Ne)izgubljena slovenska dediščina po svetu in dokumentarnemu filmu o slovenski skupnosti v ameriškem Fairfieldu avtorja dr. Dejana Valentinčiča, ki so ga prikazali v Ljubljani. Tik pred koncem šolskega leta pa se odpravljamo še v slovensko dopolnilno šolo v Srbijo in se z učiteljico Leno Vastl Vračević pogovarjamo o učenju slovenskega jezika med rojaki v Beogradu in okolici. Ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Ameriki pa v poslušanje ponujamo tudi doživljanje tega dogodka med Slovenci v Kanadi in njihove zgodbe iz izseljenskega življenja.

Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je Emil Juvan, dekan UP Fakultete za turistične študije - Turistice, izredni profesor in raziskovalec z dolgo mednarodno akademsko ter strokovno potjo na področju turizma. Izobraževal se je v Sloveniji, ZDA in Avstraliji, danes pa svoje delo posveča predvsem trajnostnemu razvoju turizma, upravljanju turističnih destinacij ter iskanju rešitev za zmanjševanje negativnih vplivov turizma na okolje. Je avtor številnih znanstvenih del in zagovornik povezovanja slovenskega znanja z mednarodnim raziskovalnim prostorom.

Danes se središče Ljubljane spreminja v veliko odprto znanstveno učilnico. Hiša eksperimentov, ki letos praznuje 30 let delovanja, med 29. in 31. majem 2026 pripravlja že 17. Znanstival – največji festival promocije znanosti, znanstvenega razmišljanja in izobraževanja pri nas. Dogajanje bo tri dni potekalo na ulicah in trgih v središču Ljubljane, namenjenih pešcem, pa tudi v prostorih Hiše eksperimentov. Ljubljana bo tako konec tedna znova v znamenju radovednosti, raziskovanja in ustvarjalnosti za vse generacije.

#BeyondLeadershipFuckUpsTudi naši izjemni gosti delajo »Fuck-Upe« in se seveda od njih učijo, med njimi je tudi izjemen Benjamin Jošar, predsednik uprave družbe Triglav Investments.Benjamin Jošar je predsednik uprave Triglav Investments, ene vodilnih slovenskih družb za upravljanje premoženja, ter predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. V svoji karieri je zasedal številne vodstvene položaje v bančništvu, zavarovalništvu in investicijskem bančništvu – med drugim v Abanki, KD Group in Zavarovalnici Triglav, danes pa vodi razvoj in strateško usmeritev Triglav Investments. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz), dodatno pa se je izobraževal tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.  Bil je direktor sektorja investicijskega bančništva v Abanki Vipa, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, izvršni direktor KD Banke, član uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa vodi družbo za upravljanje Triglav Investments. Dodatno je bil aktiven v več upravnih odborih in nadzornih svetih ter kot asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz) in je magistriral leta 2013. Benjamin veliko vlaga v dodatno izobraževanje. Izobraževal se je tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.

Benjamin Jošar je predsednik uprave Triglav Investments, ene vodilnih slovenskih družb za upravljanje premoženja, ter predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje. V svoji karieri je zasedal številne vodstvene položaje v bančništvu, zavarovalništvu in investicijskem bančništvu – med drugim v Abanki, KD Group in Zavarovalnici Triglav, danes pa vodi razvoj in strateško usmeritev Triglav Investments. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz), dodatno pa se je izobraževal tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti.  Bil je direktor sektorja investicijskega bančništva v Abanki Vipa, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, izvršni direktor KD Banke, član uprave Zavarovalnice Triglav, zdaj pa vodi družbo za upravljanje Triglav Investments. Dodatno je bil aktiven v več upravnih odborih in nadzornih svetih ter kot asistent na katedri za ekonomsko teorijo in politiko na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Je magister ekonomskih znanosti in alumni Trium Global Executive MBA (NYU Stern, LSE, HEC Pariz) in je magistriral leta 2013. Benjamin veliko vlaga v dodatno izobraževanje. Izobraževal se je tudi na Harvardu, Whartonu, Stanfordu in INSEAD-u. Pri svojem delu zagovarja trajnostni razvoj in verjame, da ima finančna industrija pomembno vlogo pri oblikovanju odgovornejše in bolj trajnostne prihodnosti. Triglav Skladi (danes Triglav Investments) je podjetje znotraj Skupine Triglav, ki se ukvarja z upravljanjem investicijskega premoženja. Najljubši citat: Ali svojih sovražnikov ne uničim, ko jih naredim za prijatelje? Najljubša knjiga: Božanska komedija, ker ima sporočila, ki so aktualna tudi danesNajljubša serija: se prepogosto spreminja, da bi lahko kakšno navedel Hobiji: smučanje, fitnesNajljubša hrana: polnjene paprikeNajljubši podjetnik: vsak, ki v svojem delu vidi širši smisel in ga ne zanima samo zaslužekNajljubša aplikacija: ne morem brez Triglav Investments, ChatGPT in DuolingaZaključni nauk: ·      Poti proti cilju ne moreš v naprej natančno predviditi, začneš s prvim korakom in jo prilagajaš spotoma.

Peter Pavel Vergerij sr. je bil pionir evropske pedagoške misli, ki je z razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu dolgoročno oblikoval naše predstave o tem, kaj se pravi biti resnično omikanZdi se, da v sodobnem svetu čislamo predvsem znanje, ki je neposredno uporabno, ki pride prav, kot se reče, v resničnem življenju. A ni še tako dolgo, kar je veljalo, da človek kratko malo ne more veljati za resnično izobraženega, resnično omikanega, če ni na široko razgledan po filozofiji in zgodovini, če ni vešč klasičnih jezikov, če ne zna na izust latinskih pregovorov ali vsaj kopice Prešernovih verzov. Pridobivanju tovrstne, na videz nekoristne vednosti je bila slej ko prej namenjena gimnazija, kakršna se je na Slovenskem oblikovala v drugi polovici 19. stoletja, a tu je vendarle treba reči, da so se avstro-ogrski pedagogi, ko so oblikovali gimnazijski kurikulum, navezovali na precej starejše predstave o smotrih in metodah vzgoje oziroma izobraževanja. Opirali so se namreč na pedagoške ideje in poglede, ki so se oblikovali v zgodnjerenesančni Italiji druge polovice 14. in prve polovice 15. stoletja. V tem kontekstu pa je eno ključnih vlog odigral bleščeč intelektualec iz Kopra, pionir evropske pedagoške misli, Peter Pavel Vergerij starejši, ki je leta 1402 v latinščini napisal vplivno razpravo O plemenitih navadah in izobrazbi mladih svobodnega rodu, ki je v gibkem prevodu Anje Božič pred nedavnim izšla pod založniškim okriljem Celjske Mohorjeve družbe. In kako natanko si Vergerij zamišlja ta izobraževalni proces, v katerem se vihravi mladeniči preoblikujejo v krepostne, modre može? – Natanko to je vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili Anjo Božič, sicer raziskovalko na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede, ki je svoj prevod razprave O plemenitih navadah opremila z izvrstno spremno besedo, za dobro mero pa je slovenski izdaji dodala še nekaj Vergerijevih pisem ter njegovo komedijo Paulus, tako da se zdaj lahko naposled res temeljito seznanimo s tem evropsko pomembnim in odmevnim učenjakom z današnjega slovenskega ozemlja, ki pa je bil pri nas doslej skoraj docela neznan. Foto: Vergerijev portret znotraj iniciale, s katero se začenja njegova razprava O plemenitih navadah v rokopisu, ki ga hrani oxfordska knjižnica Bodleian (detajl z naslovnice slovenske izdaje Vergerija starejšega)

Gost epizode je Noah Charney, ameriški umetnostni zgodovinar, pisatelj in strokovnjak za umetnostni kriminal, znan po raziskovanju kraj umetnin, ponaredkov ter delovanja mednarodnega trga umetnin. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Bejzbol in vraževerje Kulturna dojemanja in prepričanja Izobraževalna ozadja in izkušnje Ameriški vs. evropski izobraževalni sistemi Vloga strasti in ustvarjalnosti Vpliv družine in okolja Pomen brandinga in mreženja Pisanje in vpliv umetne inteligence

Astra AI je slovenska izobraževalna platforma, ki razvija z umetno inteligenco podprte inštruktorje za šolske predmete, lani je prejela naziv »Slovenski start-up leta«, trenutno pa ima že več kot 4 milijone registriranih uporabnikov, velik delež iz Španije, Nemčije, Italije, Mehike in seveda Slovenije. V tokratnem Gymnasiumu so bili z nami mladi (Luka Rautar, Eva Smole, David Škrbec, Mark Tušek, Eva Žlavs), ki s svojo ustvarjalnostjo sodelujejo z Astra AI in soustanovitelj platforme oziroma podjetja Andrej P. Škraba. Prisluhnite debati o pomenu in definiciji uspeha, podjetniški viziji, služenju človečnim vrednotam in vrednosti mladih v svetu odraslih.

Kako bodo reševali nakopičene izzive na področju zdravstva? Koliko dolgotrajne oskrbe bodo zagotovili uporabnikom? Kako bodo izboljšali bralno pismenost med mladimi? Ali več denarja za obrambo pomeni manj socialne države? Naftna kriza bo vplivala na cene hrane - kako bodo ukrepali, bi znižali DDV na hrano? Katere ukrepe predlagajo za preprečevanje nasilja nad ženskami? Ali bodo ukinili RTV prispevek? O teh in drugih aktualnih vprašanjih v soočenju predstavnikov parlamentarnih in neparlamentarnih strank, ki jih je določil žreb.

Jernej Smisl je slovenski poslovni in marketinški strokovnjak z bogatimi izkušnjami v korporativnem komuniciranju, strateškem marketingu in svetovanju. Je direktor podjetja Pristop, vodilne marketinške in svetovalne agencije v Sloveniji, ki ima več kot 200 zaposlenih. V Pristopu je že 3 leta in pol. Bil je tudi član Upravnega odbora oziroma izvršnega odbora Društva za marketing Slovenije. Pred tem je deloval kot globalni direktor marketinga v VIDAA (Hisense) in bil direktor za korporativno komuniciranje ter strateški marketing pri Novi KBM/OTP. Dolga leta, skoraj 8 let, je bil zaposlen v Pivovarni Laško Union (Heineken), kjer je vodil področje korporativnih odnosov in bil zadolžen za sponzorstva (v času, ko je bila pivovarna največji sponzor Slovenskega športa).Poleg poslovnih vlog je aktiven tudi v športu: bil je predsednik Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, član upravnih odborov NK Maribor, KK Cedevita Olimpije in član več nadzornih svetov gospodarskih družb.  Jernej je tudi veliko vlagal v svojo izborazbo. Po izobrazbi je diplomiran politolog. Izobraževanje je dopolnil z dejanji, med drugim je zaključil executive študij iz strateškega marketinga na univerzi Oxford (Saïd Business School) in executive program MESGO (Master in European Sport Governance) in je eden redkih slovencev, s tovrstvno izobrazbo, kjer je poudarek na upravljanju športa, regulaciji, integriteti, financah in vodenju.   Najljubši citat: I never lose. I either win or learnNajljubša serija: Trenutno naudušen nad LandmanHobiji: Kolesarstvo all the wayNajljubša hrana: mediteranskaNajljubši podjetnik: Steve JobsNaj app: Vse aplikacije za komunikacijoZaključni nauk·      Poslušaj svoj notranji občutek. Če meniš, da je neka odločitev prava, stoj za njo, poslušaj sebe in zaupaj v svojo odločitev.

Fakultete, višje in srednje šole danes in jutri mladim na informativnih dnevih predstavljajo študijske in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni nazivi omogočajo. Prav tu zbrane informacije lahko pripomorejo k lažji odločitvi, kam se vpisati. Kot pravi direktorica Šolskega centra in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Nives Počkar, pa bodočim dijakom skušajo tudi nazorno prikazati in približati šolsko okolje. V oddaji tudi: - Pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta umaknjen sporni predlog glede normirancev. - Na Münchenski varnostni konferenci razprava o krhanju čezatlantskih odnosov. - Na štajerski avtocesti Dars vnovič začenja obsežna dela.

Izobraževalne ustanove ta konec tedna odpirajo vrata za bodoče dijake in študente. Na informativnih dnevih se bodo lahko seznanili z izobraževalnimi programi, obšolskimi dejavnostmi in možnostjo zaposlitve. Odločitev, kje nadaljevati izobraževalno pot, je zelo pomembna in za večino mladostnikov zahtevna. Pregled trga dela sicer razkriva, da je trenutno na voljo veliko delovnih mest, primanjkuje pa specifičnih znanj in kompetenc. O izbiri srednješolske in študijske smeri kot podlagi za čim boljše zaposlitvene možnosti, novostih v študijskih programih in kariernem usmerjanju mladih v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Urban Kodrič, državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije; dr. Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Nives Počkar, direktorica Šolskega centra Ljubljana in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Slovenije; Julija Pirnat, zavod za zaposlovanje.

V Vidmu se je že zaključil prvi del tečaja slovenskega jezika na nižji srednji šoli Bearzi. Tečaj je bil zelo dobro sprejet med učenci, tako da sta se vodstvo šole in Združenje Blankin odločila, da bosta nadaljevala s programom tudi v drugem semestru. Slovenščina za mlade predstavlja velik doprinos k njihovemu kulturnemu ozadju in jim širi komunikacijska obzorja, saj je to jezik slovenske manjšine, jezik sosednje države in eden od uradnih jezikov Evropske unije. Kot še piše petnajstdnevnik Dom, so se tečaja slovenščine v šolskem letu 2025/26 sploh prvič z veliko mero vedoželjnosti razveselili tudi otroci v vrtcu in osnovni šoli v Tavorjani, medtem ko se tečaji že utečeno nadaljujejo tudi na šoli v Prapotnem. Konec januarja pa se bodo spet začeli tečaji slovenščine v vrtcih in v šolah v Ahtnu, Fojdi in Čampeju ter na Njivici, kjer potekajo že več let. Leto 2026 bo prav posebno za vse člane in prijatelje Združenja Evgen Blankin, saj bo minilo 30 let od njegove ustanovitve. Od svojih začetkov si združenje prizadeva slediti delu duhovnika in pionirja socialnega dela v videmski pokrajini Evgena Blankina, po katerem nosi svoje ime.

Sneg se v letošnjem decembru bolj sramežljivo kaže, je pa zato marsikje že zazeblo, zato bomo v tokratnih Radiovednih govorili o nečem, kar greje. Dobili smo namreč kar dve vprašanji o energiji. In sicer: ali lahko toploto iz jedrske elektrarne uporabimo tudi za ogrevanje naših domov? In še bolj drzno: ali bi lahko energijo iz strel nekega dne tudi shranjevali in izkoriščali? Kako blizu ali daleč smo od uresničitve takih idej, izveste v najnovejših Radiovednih. Gost: Dr. Igor Lengar, Izobraževalni center za jedrsko tehnologijo, Reaktorski center v Dolu pri Ljubljani

Dvojezično šolstvo od vrtca do univerze je ena od najpomembnejših tem koroških Slovencev. Pripravili so konkretne predloge za uveljavitev šolskega sistema, ki bi to omogočal tudi po končanih štirih letih osnovnega šolstva. Zdaj je na potezi zvezno ministrstvo za izobraževanje. Potegnemo črto pod 120 let delovanja slovenskega prosvetnega društva Edinost iz Škofič ob Vrbskem jezeru in gostimo nagrajeno tržaško prevajalko in pisateljico mlajše generacije Mojco Petaros. Spomini na babičino kuhinjo je naslov knjige, ki so jo pripravile članice Slovenskega doma Zagreb in zanima nas, kakšne recepte so zbrale. Urednik Franci Just pa pove več o pravkar izdanem zborniku z naslovom Slovenski rod tod še živi, nastalem ob 35 – letnici Zveze Slovencev na Madžarskem.Foto (Vida Toš) - Zbornik ob 35 letnici Zveze Slovencev na Madžarskem

Gost epizode 202 je dr. Robert Šumi, slovenski strokovnjak za etiko, integriteto in preprečevanje korupcije ter predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. =================== V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Uvod v poštenost in odgovornost Pomen integritete v družbi Izobraževanje in vrednote Kultura odgovornosti in transparentnosti Preprečevanje korupcije in vloga institucij Dolgoročne spremembe in družbena odgovornost Zaključne misli o integriteti

Na ljubljanskem Krakovskem nasipu je bila na ogled razstava Meja, jezik in šola: državni okviri in jezikovna politika v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja. Razstava Slovenskega šolskega muzeja, ki izpostavlja pomen slovenskega jezika v procesih izobraževanja na ozemlju današnje Slovenije pa tudi na obrobjih slovenskega poselitvenega prostora, je povod za pogovor, ki enkrat mesečno nastaja v sodelovanju Programa Ars s slovenskim sporedom ORF v Celovcu in Radiem Trst A. O burnem, pet desetletij trajajočem obdobju nenehnih premikov državnih meja in družbenopolitičnih ustrojev, pa tudi mestoma grobih posegov oblasti v jezikovne politike znotraj posameznih državnih tvorb, razmišljamo z gosti. Sodelujejo: v ljubljanskem studiu strokovni sodelavec Instituta za narodnostna vprašanja dr. Robert Devetak, v celovškega studiu jezikoslovec in zgodovinar dr. Theodor Domej in v tržaškem studiu znanstveni sodelavec Znanstveno-raziskovalnega središča SAZU zgodovinar dr. Aleksej Kalc Na fotografiji je nabiralnik za finančne prispevke v podporo Družbi svetega Cirila in Metoda, okrog leta 1900. Omenjena družba je bila narodnoobrambna organizacija, ki si je ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja prizadevala za gradnjo slovenskih ali dvojezičnih šol na jezikovno mešanih območjih Koroške, Goriške in Istre. Zbirka stalne razstave Slovenskega šolskega muzeja, foto: Andrej Peunik.

Piše Meta Kušar, bere Mateja Perpar. V zadnjem času različna gibanja apelirajo, da je treba dejstva ponotranjiti. Imeti podatke, ni dovolj. Politika, ki ne implementira demokratičnih vrednot, je vredna še manj. Za dobro življenje moramo uresničevati Ustavo RS, zakone, dogovore – politiki in državljani. O tem v zborniku Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program razmišlja 74 različnih strokovnjakov, komplementarnih levemu delu politike. Levi del nam je vladal 24 let, desna sredina 9 let, kljub temu je mnogi niso uzavestili kot legitimno. Tokrat ni možnosti, da bi se poglabljali v vzroke duševne zanemarjenosti Slovencev, ki nas duši kot masivna banalnost na vseh področjih. V veliki meri jo zaradi nepoznavanja preteklosti, in trganja vezi z njo, povzroča izkoreninjenost ljudi. Neobčutljivi smo za bistvene stvari. Strokovnjaki so napisali, kar opažajo v naših družbenih sistemih in podsistemih. Slovenija, ki je bila ob osamosvojitvi vesela, rdečelična nevesta, se spreminja v nesamozavestno, anoreksično tridesetletnico. In s tokom, ki ga je ubrala, ne more biti zadovoljen prav nihče, ki je vsaj malo resnicoljuben. Zbornik je opozorilo vsem državljanom, saj smo vsi prišli v tisto stanje n u j e, na katero je treba dejavno odgovoriti, če ne želimo izgubiti svoje države, ki ni samoumevna. Veliko gre narobe in krute realnosti si ne smemo prikrivati, če naj se osvobodimo in ozdravimo izkoreninjenosti. Samo svoboden človek je sposoben ustvarjati dodano vrednost. Kakor jo Zahodni Evropejec, ki je tudi veliko hudega preživel, a ga rane niso pohabile. Ivan Cankar nam je kazal nesvoboden in eksistenčno ogrožen narod, katerega pripadnik je bil. Pokazal svoje prvo osvobajanje: erotično, z zbirko Erotika. Župančič, je šel s Čašo opojnosti v isto smer. Prvoborca modernizma, nista erotiki izborila svobode za zmeraj in za vse. Pokazala sta, da je eros prva točka osvobajanja. Druga je svobodno doživljanje, tretja svobodno mišljenje in četrta svoboda govora – in še mnogo zraven imenujemo svoboda – demokracija. Zato nacija zahteva demokracijo, ko enkrat to doseže. Če je nima, bodo lucidne, svobodne posameznike skrivali pod pisker. V naši zgodovini so imeli vsak svoj pisker za onemogočanje razsvetljevanja; najprej klerikalci petsto let, kasneje komunistična partija 45 let. Zdaj pa v plamenček pihajo zavezniki kontrakulture, prepričani, da je Slovenija njihova torta. Njim pripada sladkanje. Trinajst poglavij lahko samo naštejemo: v Uvodu Peter Jambrek, Ernest Petrič, Alenka Puhar, Dimitrij Rupel, Ivan Štuhec, Žiga Turk in Tomaž Zalaznik osvetlijo naravo in namen knjige, sledijo Kontekst slovenske osamosvojitve, Vrednote liberalne demokracije in vrnitev na Zahod, Pretres iz ZDA, Prispevki v času in za čas ter Prispevki za odločilne trenutke. Sledijo poglavja: Slovenija v prelomnem času, Mednarodne zadeve in globalizacija, Kriza Evrope in Unije, Revolucija in sprava, Gospodarstvo in razvoj, Zdravstvo in socialna pravičnost, Izobraževanje in znanost, Kultura, umetnost in etika, Identiteta in civilna družba, Demokracija in ustava, Zgodovinske perspektive, nacionalni program. Sklep je Srečanje misli za odločilne trenutke. Veliko je bistvenih opažanj, kot so: Vzrok erozije razsvetljenstva je šibkost duha. Humanisti in družboslovci, ki pri nas diplomirajo, zagovarjajo izstop iz zahodnega civilizacijskega kroga. Splošna javnost je sprejela, da je slovenska pomlad zgrešen projekt, osamosvojitelji pa so domala kriminalci. Omamljeni od večnega čara socializma so pozabili, da je Slovenija startala v samostojnost s 1250-odstotno inflacijo. Dejanska vladavina prava je ključna, ker pogojuje izboljšanje življenja in blaginje. Prva stvar za narodno spravo je, da prevlada resnica. Slovenci smo neodporni na izkrivljanje zgodovinskih dejstev in izkrivljanje današnje resničnosti. Povejmo nekaj več o slovenski identiteti, ki jo je raziskoval Andrej Drapal: Ali vemo, zakaj nekateri funkcionarji nosijo droben logo I feel Slovenia, ki se je ponesrečeno prekucnil v turistično dejavnost, čeprav gre za 107 strani dolg poslovni dokument iz leta 2008 in velja še danes. To je njegovo delo. Raziskovali so osrednje poteze slovenskosti, ki se nenehno razvijajo, a v temelju ostajajo enake in bodo podlaga razvoju Slovenije tudi v prihodnje. Smo prizadevni v vsem, kar radi počnemo in tam dosegamo presežke. V športu je to prednost, pri drugih zaposlitvah si nakopljemo težave. Organski razvoj je jedrni del naše vizije. Globoko v sebi smo konservativni, zato je naše geslo Naprej z naravo. Slovenščino vidimo kot vrednoto. Igor Grdina potrjuje naše nacionalne lastnosti, opozarja na težke izgube, ki so nas doletele v letih 1941 do 1945. Od poldrugega milijona Slovencev je izgubilo življenje približno 100.000 ljudi, kar primerja z Norveško, ki je imela okoli 10.300 žrtev. A mi smo imeli pol manj prebivalcev kot Norveška. V zvezi z obdobjem 2020–2022 opaža, da je kultura postala tarča kontrakulture, in ta je zdaj ni pripravljena niti tolerirati. Opaža tudi, da so eksponenti komunističnega režima začeli obvladovati neodvisno Slovenijo in širiti jugoslovansko mentaliteto. Mračen cilj vidi v agresivnem propagiranju egalitarnosti, katere približek je mogoč edino v revščini. Premalo je vznemirjenja ob izidu tega pomembnega zbornika. Se ogroženost nacije, skupaj z maloštevilčnostjo, po stotih letih ni končala? Kljub herojem NOB in članstvu v EU! Zatrti smo v doživljanju, mišljenju in izražanju. Potrebujemo holističen pristop, skupno vizijo in uveljavljanje meritokracije, ki se lahko uresniči samo iz celotne nacije. Brez kritike do lastne partije ne bo šlo. Zbornik Soglasje za zgodovinski trenutek ali Novi prispevki za slovenski pomladni program je knjiga o pomembnih rečeh. Iztok Simoniti je pred šestimi leti, v Vodah svobode, na 200 straneh napisal priročnik za demokracijo. Take knjige zahtevajo dosti in veliko dajejo in današnjemu času so prepotrebne.

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.

V sobotnem popoldnevu smo spoznali glavno urednico Mladinske knjige dr. Alenko Kepic Mohar. Še kot študentka slovenščine in primerjalne književnosti se je preizkusila v založništvu. Najprej pri založbi Vale Novak, nato pri Učilih in nazadnje pri Mladinski knjigi, kjer je najprej urejala učbenike za slovenščino, nato prevzela vodenje uredniške ekipe učbenikov, potem postala vodja Izobraževalnega založništva in nazadnje glavna urednica. Svojo kariero je obogatila tudi s pedagoško izkušnjo ter sodelovala v mednarodnem projektu E-READ o evoluciji branja v času digitalizacije. Leta 2020 je s temo vpliv družbenih razmer in sodobne tehnologije na uredniško delo doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter o tem izdala monografijo Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi. Poleg pogovora o knjigah in branju, smo med drugim slišali tudi, kako doživlja zakonsko skupino Najina pot ter kaj ji pomeni, da sodeluje pri pripravi mladih na zakon.

Andrej P. Škraba, Klemen Selakovič & Jani Pravdič. Enkrat na mesec se srečamo in preko dialoga (iz gr. diálogos "pogovor"), drug z drugim delimo ideje. Teme DIALOGA 62: Vikend razmisleki in osebni uvidi Filozofske misli o sreči Trenutno politično ozračje v Sloveniji Globalni konflikti in osebne perspektive Organizacijska dinamika in osebna rast Navdušenje nad avtomobili in osebne preference Poslovni uvidi in podjetniški izzivi Izobraževalna orodja in vizije za prihodnost

Letošnji Festival za tretje življenjsko obdobje lahko v Cankarjevem domu obiščete od 30. septembra do 2. oktobra, med 9. in 18. uro, z izjemo zadnjega festivalskega dne, ki se bo zaključil ob 17. uri. Dogajanje je zelo pestro – na voljo je več kot 150 stojnic na temo turizma, zdravja, tehnologije, in nasploh vsega, kar starejši potrebujejo za zdrav in aktiven vsakdan. Organizirane so različne meritve telesnih funkcij, rokodelske delavnice, poleg tega pa še velik nabor izobraževalnih, strokovnih in kulturnih delavnic ter prireditev. Festivala se je udeležila Lucija Vidergar. Bere Jana Bajželj.

Univerze za tretje življenjsko obdobje vpisujejo v svoje programe v študijskem letu 2025/26 do konca septembra. Izobraževanje, tuji jeziki, literarno ustvarjanje, druženje, rekreacija in drugi krožki pomagajo, da upokojenci ohranjajo miselno kondicijo in spomin, pomenijo pa tudi priložnost za ohranjanje družabnih stikov in za medgeneracijsko povezovanje. Prisluhnite, kateri programi so na voljo, kje, kako potekajo in kako poteka vpis, kolikšen je strošek.

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.

Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako močno lahko le en učitelj vpliva na življenje otrok in mladih. Izobraževal se je tudi v tujini. Uči na kamniški gimnaziji Rudolfa Maistra. Je tudi predan mož in oče ter velik ljubitelj narave, domač tudi pri šolski ljubiteljski igri. Pravi, da s podporo in zaupanjem prav učitelji in učenci lahko izboljšajo šolski sistem, so ključni nosilci kompetenc prihodnosti.

Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke?Antropologinja, raziskovalka antičnih svetov, dr. Svetlana Slapšak, je pri založbi Beletrina pred nedavnim izdala intrigantno študijo Hetera in filozof : iz zgodovinske antropologije svobodnega para, v kateri se, kot pravzaprav pove že naslov, posveča starogrškim prostitutkam, heteram, a to počne tako, da v svoje razpravljanje organsko pritegne še premisleka o delovanju atenske demokracije ter o naravi zakonske zveze v t. i. klasični dobi grške zgodovine, govori pa tudi o mitih in kultnih praksah, o hetero- in homoseksualni spolnosti, o položaju filozofov v grški mestni državi in tako naprej in naprej. Hetera in filozof se, drugače rečeno, bere kot smel poizkus celostne rekonstrukcije nekega sveta, ki je bil in ga ni več. A kaj nam je ta svet – svet, ki ga zaradi Aristotela in Platona, zaradi Sofokleja in Evripida, zaradi Solona in Perikleja še danes radi postavljamo na nedosežen piedestal – zapustil, ko gre za odnose med moškimi in ženskami? – Natanko to je vprašanje, ki nas je v pogovoru z dr. Slapšak zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu. Foto: hetera in njen klient med banketom, starogrško vazno slikarstvo, okoli 430 pr.n.št. (Marie-Lan Nguyen, Wikipedija)

Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.

V sklopu Univerze v Ljubljani že osemdeset let deluje najstarejša slovenska visokošolska ustanova za poučevanje likovne umetnosti. ALUO, kot se skrajšano imenuje danes Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, je nastala na podlagi večdesetletnih prizadevanj slovenskih likovnikov za svojo akademijo. Ti so do tedaj študirali v tujini, predvsem na Dunaju, v Münchnu, Pragi in v Zagrebu. Želja se jim je izpolnila 27. oktobra 1945. O pomenu, nalogah in vizijah ALUO spregovori dekan in akademski kipar Alen Ožbolt. Foto: Prof. S. Tihec v kiparskem ateljeju IV. letnika generacije 1981/82: na profesorjevi desni Jože Vrščaj. 1982. (vir: ALUO)

Smo v družbi študentov Fakultete za turistične študije - Turistike Univerze na Primorskem. Ob 30-letnici šole, med drugim, tedensko pripravljajo podcast "Obrazi turizma", v katerem gostijo različne strokovnjake. Namen je tako študentom kot širši javnosti približati turizem, odstreti vse njegove razsežnosti. Z nami bodo danes delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o turizmu kot vključujočemu dejavniku in o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri.

Državni zbor bo na izredni seji obravnaval zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki poleg višjih sredstev za naložbe in razvoj uvaja tudi soglasje ministra k imenovanju ravnatelja. Poslanci bodo razpravljali tudi o predlogu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki predvideva možnost, da bi polnoletnim bolnikom, sposobnim odločanja o sebi, omogočili pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja. V oddaji tudi: - Amriška fundacija v Gazi začela razdeljevati pomoč, Hamas naj bi se strinjal z ameriškim predlogom za premirje - Rusija: Odprava omejitve Ukrajini za uporabo orožja dolgega dosega je nevarna odločitev - V Liverpoolu voznik zapeljal v množico, več deset ranjenih

Poslanke in poslanci na izredni seji obravnavajo več zakonskih predlogov. Dopoldne so bili v ospredju financiranje vzgoje in izobraževanja ter rejništvo, ki je poenotilo poslance, da so višja oskrbnina in različni dodatki primeren odgovor na vse slabše stanje na področju rejništva. Državni sekretar Dan Juvan je med drugim opozoril na zmanjševanje števila rejnikov, potrebe po nastanitvah otrok pa se medtem povečujejo. Drugi poudarki oddaje: - Nejasni odzivi Hamasa in Izraela na nov predlog za prekinitev ognja v Gazi - V primeru januarskega požara v ljubljanskem dijaškem domu podana kazenska ovadba zoper neznanega storilca - Primož Roglič kljub ugibanjem o morebitnem odstopu nadaljuje kolesarsko dirko po Italiji

V začetku prihodnjega leta bodo učenci prvič sedli v klopi nove šole na jugu Ugande. Ena od ključnih pri projektu je misijonarka Urša Marinčič. Izobraževanje, opismenjevanje, zdravstvena nega in druge oblike pomoči so osnova njenega delovanja. Letos bo minilo sedem let, odkar se je preselila v Afriko. Še vedno ne more sprejeti, da so ljudje v 21. stoletju lačni in zaradi podhranjenosti tudi umirajo. V podeželskem okolju pa z malimi, a konkretnimi koraki pomaga ljudem k vsaj nekoliko boljšemu življenju. Če to pomeni odpeljati visoko nosečo domačinko po luknjastih cestah do bolnišnice, sodeluje tudi pri tem.Zapiski: sestra Urša Marinčič na Facebooku, Sledi večnosti, pogovor z Uršo Marinčič. Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Vstopili smo v tedne vseživljenjskega učenja, ki že od leta 1996 segajo do vseh generacij, zlasti pa spodbujajo izobraževanje odraslih. vsebine in delo Andragoškega centra je predstavila direktorica Nataša Potočnik.

Izobraževanje za starejše, raziskovanje staranja in starosti, medgeneracijsko povezovanje – s temi vsebinami se ukvarja tudi Modra fakulteta, skupnost starejših Univerze v Ljubljani. Deluje v sklopu Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani, programi pa so namenjeni starejšim od 55 let. Ljudje prehod v pokoj doživljajo različno, naši tokratni sogovornici pa se kot diplomirani delovni terapevtki s tem obdobjem ukvarjata z vidika tega znanja. Doc. dr. Uršo Bratun in višjo predavateljico magistrico Cecilijo Lebar je v studio Prvega povabila Lucija Fatur.

Obeta se vrsta sistemskih sprememb na področju vzgoje in izobraževanja, vendar del stroke opozarja, da predlagane rešitve niso sistemsko in strokovno premišljene ter nimajo širšega strokovnega konsenza. Od obveznih krajših vrtčevskih programov za romske otroke, otroke tujcev in otroke s posebno družinsko problematiko, do novega predmeta Tehnika in digitalne tehnologije v sedmem razredu osnovne šole, dodatnih pooblastil na področju varnosti in poklicne mature s tremi predmeti splošne mature. Zakaj bi morale biti spremembe na tem področju še posebej premišljene? Sogovorniki: Robi Kroflič, Filozofska fakulteta UL Ljubica Marjanovič Umek, Filozofska fakulteta UL Klara Skubic Ermenc, Filozofska fakulteta UL Damijan Štefanc, Filozofska fakulteta UL Danijela Makovec Radovan, Filozofska fakulteta UL Marina Tavčar Krajnc, predsednica državne Komisije za splošno maturo Vinko Logaj, minister za vzgojo in izobraževanje  

Kako zveni zlitje črnih lukenj? Ali pa, kako je slišati, če svojo izkušnjo okušanja piva prevedemo v melodijo? Kako nam lahko zvok pomaga pri predstavitvi podatkov o podnebnih spremembah? O znanosti ponavadi beremo ali pa jo gledamo, redkeje jo zgolj slišimo. No, danes jo bomo predvsem slišali. Uzvočevanje podatkov (ang. data sonification) omogoča neobičajen dostop do znanosti in podatkov ter aktivira tiste čute, ki jih doslej nismo povezovali s kognitivnim doumevanjem. Pred tokratno Frekvenco X zato le še tale popotnica: zaprite oči in napnite ušesa!Sogovorniki: dr. Lutz Bornmann, sociolog znanosti in dela na oddelku za znanstvene in inovacijske študije na upravnem sedežu društva Maxa Plancka v Münchnu, dr. Katharina Groß-Vogt, raziskovalka z Univerze za glasbo in uprizoritvene umetnosti v Gradcu, dr. Anka Slana Ozimič, docentka za kognitivno znanost na Oddelku za psihologijo ljubljanske Filozofske fakultete in članica Laboratorija za kognitivno nevroznanost, dr. Dunja Fabjan, astrofizičarka s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in članica Zavoda Cosmolab, Urban Pompe, predavatelj v Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo na Institutu Jožef Stefan, dr. Matevž Pesek, docent na fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe. Zapiski: Zemljin srčni utrip Uzvočenje znanstvenega dela Loeta Leydesdorffa Black Hole Hunter Podkast Loud Numbers Aplikacija Two Tone Poglavja: 00:12:00 Podatkovno uzvočevanje na področju ozaveščanja o podnebnih spremembah 00:20:47 Kaj vse nam omogočajo različne razsežnosti oziroma lastnosti zvoka? 00:25:50 Nismo naučeni poslušanja podatkov 00:27:53 Uzvočevanje podatkov še ni standardizirano 00:31:16 Velik izziv so točne vrednosti 00:33:40 Uzvočevanje naredi znanost dostopnejšo 00:02:25 Kaj je podatkovno uzvočenje? 00:01:06 Kako so v 80. letih ob pomoči zvoka ugotovili, kaj ovira delovanje sonde Voyager 2 00:03:16 Kako zaznavamo in dojemamo zvok? 00:04:39 Sluha ne moremo kar “izklopiti”, zato je zvok primeren za opozorila 00:08:11 Geigerjev števec, eden prvih načinov uzvočenja nekega podatka 00:14:35 Zvoki, glasba in čustva 00:23:01 Kako zvenijo vonj, tekstura in okus piva? 00:30:18 Vsi podatki niso enako primerni za uzvočevanje 00:31:42 Učinek zabave s koktejli 00:32:40 Kako zveni trk črnih lukenj? 00:34:14 Podatkovno uzvočevanje ni "killer app"? 00:35:03 Prihodnost podatkovnega uzvočevanja? 00:36:40 Uzvočenje nastajanja tokratne epizode Frekvence X 00:38:56 Prihodnjič pa z različnih zornih kotov pogledamo na pandemijo koronavirusne bolezni

Številne osnovne in srednje šole po državi so danes prejela grožnje z bombo, na 18-ih šolah je zato pouk tudi odpadel. Incident je povzročil precej strahu nelagodja, a policija zagotavlja, da je dejanska stopnja ogroženosti zelo nizka. Gre namreč za generirana sporočila, kakršna so v prejšnjih dneh prejemala tudi šole v tujini. Ostali poudarki oddaje: - Razseljeni Palestinci so se začeli vračati na sever razdejane Gaze; Hamas bo v teh dneh izpustil še 3 talce. - Evropska unija potrdila podaljšanje sankcij proti Rusiji za pol leta. - Regulirane cene pogonskih goriv bodo od polnoči nekoliko višje.

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Gost je bil Srdan Mahmutovic. https://www.linkedin.com/in/srdanmahmutovic/  ============================= Tematike: Koncept Moata Prednosti in izzivi v poslovnem svetu Osebna pot in razvoj tehnologije Zgodba o Kriptomatu in začetki podjetništva Razvoj poslovnega modela in naročnine Prvi koraki in rast podjetja Strategije trženja in pozicioniranje Učinkovitost procesov in sistemov Vpliv AI na prihodnost podjetništva Prihodnost dela in AI agenti Uporaba AI v marketingu Disruptivni učinki AI na customer support AI v programiranju in razvoju Tehnološki napredek in družbene spremembe Virtualna singularnost in prihodnost tehnologije Magija tehnologije in njena percepcija Izkušnje in izzivi pri razvoju produktov Vizija za prihodnost Izobraževanje in finančna pismenost v vzhodni Evropi Povezovanje in skupnost v digitalnem svetu ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

V Vročem mikrofonu osvetlimo težave, ki jih imajo Romi pri izobraževanju. Izhajajo iz skupnosti z močno zakoreninjeno tradicijo, marsikje se počutijo nesprejete, težko dobijo službo. Otroci imajo malo izkušenj z zunanjim svetom – v večini ne obiskujejo obšolskih dejavnosti, zato je zanje socializacija z drugimi učenci težja. Kako spodbuditi romske otroke, da bi hodili v šolo? Kako doseči, da bo izobrazba postala pomembna? Stanje v Metliki, Novem mestu in Leskovcu pri Krškem preverja Kaja Ravnak.Sogovornice: Mateja Kosec, dolgoletna romska pomočnica in trenutna pomočnica učiteljice v prvem razredu na Osnovni šoli Metlika; Zdenka Mahnič, ravnateljica Osnovne šole Grm v Novem mestu; Irena Adlešič, šolska psihologinja na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Bojana Hodorovac, romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Nika Blažič,romska pomočnica na Osnovni šoli Grm v Novem mestu; Daniela Janušič, strokovna delavka na Osnovni šoli Leskovec pri Krškem in prof. dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja. 

"Economic MOAT" — a business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Boris Cergol, Jaša Andrenšek, Simon Belak, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta razvoja tehnologije umetne inteligence, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Novi modeli OpenAI o1 in o1-mini Napredek v reasoning in sklepanje z AI Razprava o uporabnosti novih modelov AI Demokratizacija kodiranja in dostopnost tehnologije Priložnosti in izzivi za razvijalce Transformacija razvoja programske opreme Izobraževanje in prihodnost programiranja ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Stoenainosemdeseta epizoda podkasta O.B.O.D. je posvečena Netflixovi seriji Sex Education oziroma Spolno izobraževanje. Agenti Mito, Igor in Aljoša so v goste povabili novinarki in dolgoletni ustvarjalki izobraževalnih vsebin na temo spolnosti, vodji še čisto svežega projekta Prvič, Nežo Prah Seničar in Urško Henigman. Neži so za serijo povedali mladi, všeč ji je, kako je sprva […]

V tokratni epozodi smo razpravljali o šolstvu in argumentirali, zakaj je model, ki ga ponuja Astra AI korak naprej v izobraževanju. Z Astra AI lahko matematiko obvladate s pomočjo vašega osebnega AI inštruktorja, ki je na voljo 24/7. Ne daje direktnih odgovorov, temveč pomaga pri učenju postopkov reševanja in pomaga razumeti matematične naloge korak za korakom. Preizkusi Astro AI: https://astra.si/ai/ ============================= V epizodi 115 sta bila moja gosta Andrej P. Škraba in Alen Faljic. Andrej je avtor spletne strani https://astra.si/, s pomočjo katere se mladi lahko učijo matematiko. Poleg zanimanja za znanost in filozofijo, je svojo kariero v zadnjih letih posvetil marketingu. Kot CMO je bil zaposlen pri podjetju NiceHash, Paralink Network in trenutno pri NFTfi. Sodelujeva pri projektu Astra AI. Alen je poslovni oblikovalec (oziroma business designer). Po končanem magisteriju na WU Wien, sem se pridržul podjetju IDEO, pionirju metodologije design thinkinga in business designa. Je ustanovitelj podkasta Zakulisje in poslovne šole za oblikovalce d.MBA. https://d.mba/ V epizodi se dotaknemo naslednjih tematik: Kako smo se spoznali in podali na pot podjetništva Začetki podcast scene Šolstvo in prakse o izobraževanju 10 let projekta Astra Problematika šolskega sistema Razvoj projekta Astra Vloga učitelja v procesu učenja Družbena vloga šole Kako izboljšati šolski sistem Vpliv bivanja v dijaškem ali študenstkem domu Študentsko delo Vloga mentorja za najstnika Internet in oblikovanje kariere Mnenje novopečenega starša o šoli Idealen šolski predmetnik Tutorstvo in umetna inteligenca Astra AI Prihodnost izobraževanja Vzvodi za izboljšanje izobraževanja Kako lahko pomagamo sami? ============================= Prijavi se in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT priporočamo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …): https://aidea.si/aidea-mailing-lista ============================= AIDEA Total Pack — Paket 22 znanstveno podprtih učinkovin v 4 izdelkih. https://bit.ly/AIDEA-Total-Pack =============================

V epizodi #103 je bil moj gost Aleksander Batič, avtor knjige Vseeno. Vse je eno, mož in oče dveh najstniških otrok, po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Izobraževal se je tudi v Veliki Britaniji, več državah EU in Kanadi. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Kdo je Aleksander Batič? Kako najti nekaj, kar rad delaš? Odnos do stvari/dela, od kod izhaja odnos? Tehnike v meditaciji Razlogi za pisanje knjige Kaj je odgovornost za Aleksandra? Zver, ki stoji za tabo Kaj je ljubezen? Pastirjevanje Permakultura Vprašanje prejšnjega gosta ============================= Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). =============================

Strateški svet za prehrano je blizu dogovora o smernicah prehrane v vzgojno-izobraževalnih zavodih in si prizadeva, da bi začele veljati s prihodnjim šolskim letom. Prehranjevalne navade otrok so se namreč v minulih 20-ih letih izrazito poslabšale. Stopnja debelosti se je potrojila, prekomerne teže pa podvojila. A vsega ne smemo pripisati prehranjevanju v šolah. Druge teme: - V razpravi o umestitvi gorenjske regijske bolnišnice dvom o smiselnosti graditve nove in pozivi k vlaganju v kader. - Na drugem predizboru za pesem Evrovizije se bodo drevi v Liverpoolu za finale potegovali tudi slovenski predstavniki. - V nogometni ligi prvakov v milanskem derbiju odločen korak Interja k uvrstitvi v finale.

Vlada in glavni stavkovni odbor Sviza sta včeraj potrdila stavkovni sporazum, stavke šolnikov prihodnji mesec ne bo. Višje plače sicer med drugim zahtevajo tudi direktorji zdravstvenih zavodov, ki napovedujejo, da bodo v nasprotnem primeru odstopili s položaja. Druge teme: - Ši Džinpingu nov mandat na čelu Kitajske. - V strelskem napadu v Hamburgu ubitih več ljudi. - Bodo v Trbovljah vendarle odprli oskrbovana stanovanja?

Vladna pogajalska skupina in pogajalci Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture so včeraj parafirali stavkovni sporazum. Dogovor bosta potrjevala še vlada in glavni stavkovni odbor SVIZ-a. 54 članov glavnega stavkovnega odbora bo o vsebini doseženega na pogajanjih razpravljalo popoldne in tudi odločilo, ali bo 13. april v vzgoji in izobraževanju stavkovni dan. Druge teme oddaje: - Bruselj Sloveniji dal pozitivno oceno za črpanje prvega, 50-milijonskega obroka nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost - Notranji ministri Evropske unije danes o migracijah in schengenu; Italija po smrtonosnem brodolomu čolna s prebežniki poziva k ukrepom - Evropske države razdeljene glede načrtov o prepovedi prodaje novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji

"Economic MOAT" — business's ability to maintain a competitive edge over its competitors. Andrej P. Škraba, Alen Faljic, Jaša Andrenšek, Luka Dremelj in Klemen Selakovič se enkrat na mesec (remote / na daljavo) pogovarjamo o trenutno aktualnih tematikah iz sveta tehnologije, podjetništva, ekonomije in politike. ============================= Teme RE:moata #4: Kaj če nas ni preveč na našem planetu, ampak premalo Okolje in viri, piramida družbe, balance, rodnost Otroci, standard življenja, futurizem Tehnološki napredek in učinkovitost Vrednost posameznika za populacijo, sistem in kapitalizem, način življenja Kako živimo vsakodnevno, individualizem, vrednote v družbi Biološki aspekt genetske raznolikosti, planet kot podjetje (business model) Obstanek človeštva in problem populacije Politični aspekt in implementacija rešitev, kolonija na Marsu Človeštvo, potencial in učinkovitost, Kardaševa lestvica, znanost Globalno sodelovanje, vrednote, promocija karierne usmeritve We are standing on the shoulders of giants Izobraževanje kot rešitev ============================= Če finančno zmoreš, se pridruži kot podpornik kanala AIDEA