Podcasts about akademije

S podelitvijo nagrad se je sinoči v Mariboru končal 60. Festival Borštnikovo srečanje. Borštnikov prstan si je nadela prvakinja ljubljanske Drame Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.. V oddaji tudi o 80 letnici Akademije za likovno umetnost in oblikovanje ter o včerajšnji podelitvi Štrekljeve nagrade.

Uvek postoji novo pitanje koje roditelj ima, nikad nije kraj učenju i edukaciji o odnosu sa decom, ali ako su prioriteti dobro postavljeni i ako na licu imamo osmeh, a u glavi manje brige, onda je sve na svom mestu, priča u novoj Mamazjaniji Ivana Bunčić, poznatija kao „Profi mama“, koja je osnovala istoimenu akademiju, inače stručnjakinja za marketing i edukatorka roditeljstva, a pre svega mama jedne male Srne i jednog malog Juga. Kada je rodila prvo dete, ćerku Srnu, Ivana je poželela da bude najbolja mama na svetu, pa je pročitala svu moguću literaturu o roditeljstvu, slušala razne savete i na kraju osnovala Akademiju „Profi mama“. „Tom nazivu kumovala je prijateljica, koja kad je videla koliko sam knjiga o roditeljstvu pročitala rekla da ću postati - profi mama. Ipak, nisam ja profi, već sam kao i sve ostale mame i tate, i dalje puna pitanja o roditeljstvu. Na našoj akademiji okupljamo upravo najveće stručnjake za roditeljstvo koji odgovaraju na nedoumice koje muče većinu nas, a njihovi odgovori i saveti pomažu da se bolje snađemo i budemo prisutniji kao roditelji u svetu naše dece“, priča sa osmehom Ivana. Ubrzo posle rođenja ćerke, stigao je i sin Jug, a Ivana je uveliko prestala sa poslom od devet do pet i na neki način povezala svoju marketinšku struku sa majčinstvom. „Shvatila sam na vreme da bi za mene sve drugo bilo preveliki stres i odlučila da želim posao koji će mi omogućiti više vremena sa porodicom. Dok su deca mala mi smo im najpotrebniji, zapravo roditelj je sve što im je potrebno, i zato želim da sam tu. Svoju struku iskoristila sam u radu Akademije, a u taj posao uključen je i moj muž, pa se nadopunjavamo, kako službeno, tako i sa obavezama prema deci i kući, sve delimo“, priča naša gošća. Neka od ključnih pitanja i strahova sa kojima se roditelji suočavaju jesu granice koje postavljaju deci, a koje su često fleksibilne. „Roditelj postavlja granice, ali one se deci ne dopadaju uvek, tako da moramo da budemo spremni da kad im kažemo ne, dobijemo burnu reakciju. Ne znači da će uvek biti tako, ali dete ume da se baca, viče, negoduje na sve moguće načine, jer ne može da se pomiri sa tim da nešto ne može. Roditelj mora biti istrajan jer će tako dobiti samosvesno dete, koje će samo sebe ograničavati kasnije u životu“ , objašnjava Ivana. Takođe, roditelje, mahom starije dece, brinu razna pitanja koja se tiču virutelnog sveta sa kojim se svi suočavamo, a u koji su deca od najmlađih godina uvučena. „Malu decu ne smemo ostavljati samu sa ekranom, niti im davati aparate u ruke, sve dok bar ne krenu u osnovnu školu. Preporuka je da roditelji gledaju različit sadržaj zajedno sa decom, da budu upućeni u ono što ona prate, iako to nije uvek moguće. Ipak istraživanja su pokazala da dete koje je samosvesno u oflajn svetu, nikada ne podleže virtuelnom nasilju, niti bilo kakvim navlakama koje nudi svet interneta“, kaže gošća Mamazjanije. Da bi roditelj mogao da brine o detetu, da provodi sa njim to čuveno kvalitetno vreme, mora misliti i o sebi. „Treba češće postavljati pitanje kako smo mi, kao roditelji. Mnogo toga se promeni u našim životima kad dođu deca i oni koji kažu da se ništa nije promenilo, ne govore istinu, jer to je nemoguće“. Liste svakodnevnih obaveza, koje svaka mama ima, nikada se ne smanjuju, ali nije neophodno ispuniti sva očekivanja sa tih „kilometarskih“ papirića. „Svaka mama je u stresu da mora da uradi sve sa tog spiska, koji neke drže u glavi, a neke na papiru, telefonu, svakako mnogo je važnije da budemo prisutni kada smo sa decom, nego da neprestano razmišljamo šta je ono što sledeće treba da uradimo, da li smo nešto preskočile, hoćemo li stići sve, jer - ne mora sve, spisak može i da sačeka“, nasmejano priča Ivana.

Katerina Mirović, programska kuratorica in producentka Svetlobne gverile( 23.5. - 14.6), festivala, ki v iskanju novih prostorov za umetnost, razkriva načine sobivanja svetlobe, zvoka in prostora. Osrednja tema letošnje 19.edicije festivala nosi naslov Motnje. Avtorice in avtorji bodo na 31. mestih naše prestolnice interpretirali različne fenomene sodobnega sveta. Svetlobna gverila nastaja v organizaciji: Strip Cora/Foruma Ljubljana, Fakultete za arhitekturo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, Muzeji in galerije mesta Ljubljane, Katedre za oblikovanje tekstilije in oblačil FNT, Društva Ljudmila in Srednje šole za oblikovanje in fotografijo.

Piše Andrej Lutman, bereta Maja Moll in Igor Velše. Nova pesniška zbirka Jurija Hudolina Mediteranski vrt sledi eko-naturalističnim tendencam v sodobni slovenski ustvarjalnosti, kakršne je že pred mnogimi leti začrtal pesnik Iztok Geister Plamen z reklom: naprej k naravi. Njegovo reklo je povsem naraven zasuk od klica nazaj k naravi, ki je bil zaznamoval usmeritev, znano kot naivnost, celo kot upor zoper vse, kar naj bi bilo sprto z naravo. Seveda se ob takšnem premišljevanju pojavlja tudi reklo: vse je naravno, a to bi bilo vsebinsko presplošno za pesmi v zbirki Mediteranski vrt. Zbirka vsebuje enainpetdeset vrtnin. Nekatere izmed pesmi so posevki, nekatere že odrasle rastlinice z zametki zrnc, kar zrnc resnice, za kar je odličen primer povrtnina številka štiriinštirideset: „Zelo sem se daroval rdeči zemlji in veliko pridobil.“ Seveda je treba izpostaviti, da so vse pesmi oštevilčene. Niso pa oštevilčene ilustracije Tilna Žbona, ki je prispeval nekaj čez deset slikarij; verjetno pod vplivom beneške Akademije za likovno umetnost in seveda ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Tilen Žbona pravzaprav ključno prispeva k temu, da vrtnine na vrtu Jurija Hudolina res dobro uspevajo, saj se likovniku pozna, da je tudi kot prejemnik naziva univerzitetni doktor dodobra spoznal video in nove medije. Njegove slikarije so upodobitve skritih semen, kalečih v pogled. A če ostanemo pri pesnikovi izreki: Hudolinove vrtne nameščenke imajo neko lastnost, ki se ji reče neinvazivnost. O tem govorijo vitice, ki jih prinese številka 33: „Pisati o bridkostih življenja, / o bolečini, tragediji, smrti in / kar se bolj ali manj nagiba v / dolino solz in defetizma, / je najbolj pogosto jalovo početje.“ Sledi sklep: pisati o vsem, kar ni našteto. Kajti vrt in njegove vrtnine niso zapriseženi jalovosti. Najboljšo vzporednico pesnjenju Jurija Hudolina predstavlja pesnjenje Ivana Dobnika, vendar slednji opeva odprt prostor v naravi ali kar naravo samo, Jurij Hudolin pa pazi na negovanost svojih rastlinic precej načrtneje, tehtneje, saj se stalno primerja z njim. Odnos med pesnikom in vrtom, je pravzaprav ljubezenski, skorajda spolnosten. Odnos med vrtom in pesnikom je pravzaprav odnos para, v katerem en del introspekcijsko zre vase, drugi del pa le poganja. Poganja tako rastlinice kot pesmi in tudi pesnika, a ga kljub poganjanju ne spusti. Trditev, da je pesnik vrtnar, ob zbirki Mediteranski vrt ne pije vode. Pesnik v Mediteranskem vrtu je azilant, ki na svojem popotovanju in sočasnem vrtnarjenju najde skupek gredic, skupek površin, vsebujočih potencial. Nastale pesmi so izraz odmika, sprijaznjenja, počitkov med pisarijami drugačnega sloga in sporočila. Izraz takšnega odnosa je vrtnina pod številko 28: „Opazujem vrt in si / mislim, da sem devica, / ki pogosto gleda, kako se / drugi ljubijo, mene pa le / božajo in mi šepetajo nežne / besede.“ Mnoge pesmi so ugodnejše v vršičkih izreke, spominjajo na aforizme, redkejše pesmi preveva dvom o veličinah, ki se jim je v stebla naselila votlost, številne pesmi so kar preredko posajene, pomemben pa ostaja pomen zemlje, ki je v središču. Za zalivanje pa je poskrbela družba omejenih odgovornosti Dana. Žetev se bliža.

Jusuf Hadžifejzović je jedan od najpoznatijih bh. suvremenih umjetnika. Svoj umjetnički put započeo je sredinom '60 tih godina, kada je iz rodnog Prijepolja došao u Sarajevo na školovanje u Srednju umjetničku školu. Nije bio siguran gdje će ga primiti na Likovnu akademiju pa je polagao prijemni ispit na 3 Akademije, u Sarajevu, Beogradu i Zagrebu. Na koncu se odlučio za beogradsku Likovnu akademiju gdje je studirao u klasi Stojana Ćelića. Vanvremenski talentiran i buntovan kakav je bio i tokom studiranja u Beogradu, na nagovor Biljane Tomić, kuratorice beogradskog SKCa, odlučio je na posljednju godinu studija otići na Kunstakademie u Dusseldorf kod prof. Klausa Rinkea. Nakon što je diplomirao sa čistom desetkom na beogradskoj Akademiji sa jedinstvenim radom koji se sastojao od 6 rečenica ispisanih rukom na 6 papira, odlučio je doći u Sarajevo gdje je odmah nakon Olimpijade bio jedan od osnivača umjetničkog projekta Jugoslovenska dokumenta, najvažnije izložbe suvremene umjetniosti u bivšoj Jugoslaviji. Kasnije je pokrenuo i sarajevsko Bijenale moderne umjetnosti, koje je zajedno sa Dokumentima sredinom 80-tih oživjelo sarajevsku umjetničku scenu dovodeći ju u sami vrh scene jugoslavenske i svjetske suvremene umjetnosti. Ta je scena tokom ratnih godina iznjedrila i prvu Kolekciju Ars Aevi, budućeg sarajevskog muzeja savremene umjetnosti. Jusuf za sebe ne voli reći da je konceptualni umjetnik, nego da pripada postkonceptualnom umjetničkom žanru. Bavi se depografijom i analitičkim slikarstvom, a jedan je od najprovokativnijih umjetnika srednje generacije u bivšoj Jugoslaviji, koji je poznat i po svojim provokativnim performansima. Neki od njegovih kontroverznih performansa su imali gotovo proročanski karakter, a takav je i performans "Od kiča do krvi samo je jedan korak", koji je predstavio na Cetinjskom bijenalu 1991. godine. No, njegov najpoznatiji projekat "Prodavnica praznina" je poseban koncept udahnjivanja novog identiteta iskorištenim predmetima koje Jusuf svakodnevno koristi i nakon što im dodijeli certifikat vlasništva njegove praznine dobivaju status umjetničkog djela. U Skenderiji godinama vodi svoju Galeriju Charlama u kojoj je otvorio vrata mladim bosanskohercegovačkim umjetnicima i o kojoj je svojevremeno pisao i New York Times. Učestvovao je u mnogim veoma značajnim međunarodnim izložbama savremene umjetnosti od Berlina, Dusseldorfa, sve do Južne Koreje.U ovoj epizodi smo razgovarali o:00:00:00 Teaser i najava00:04:34 Dolazak na školovanje u sarajevsku Umjetničku školu00:08:41 Studij na Akademiji u Beogradu u klasi Stojana Ćelića00:11:05 Odlazak u Dusseldorf na Kunstakedemie kod Klausa Rinkea00:15:47 Kako je nastalo ime Galerije Charlama?00:18:18 Čuveni diplomski rad na beogradskoj Akademiji sastojao se od 6 rečenica ispisanih rukom na 6 papira00:20:36 Dolazak u Sarajevo i rad na Jugoslovenskim Dokumentima00:27:35 Performans na Cetinjskom Bijenalu iz 1991. "Od kiča do krvi samo je jedan korak"00: 33:50 Rad "Schonne Gruse aus banditen Strasse" 00:38:12 Nastanak "Prodavnice praznina" nakon njegovog povratka iz Antwerpena00:42:05 "Svoj život sam izložio u Prodavnici praznina" 00:47:30 Tekst u New York Timesa o galeriji Charlama00:55:30 U zemljama ex Jugoslavije vrlo jaka scena suvremene umjetnosti01:00:33 Performans "Prodavnice praznina" uživo u podcastu01:13:10 "Cijena mojim "prazninama" će skočiti nakon moje smrti" ______________

Danes v oddaji predstavljamo nov roman Maje Haderlap Ženske v temi in razstavo v Mestnem muzeju v Ljubljani, s katero obeležujemo 80. obletnico konca 2. svetovne vojne. Razstava predstavlja ključne dogodke v Ljubljani med okupacijo, izpostavlja vsakdanje življenje prebivalcev med vojno, njihove osebne odločitve, nasilje okupatorja in organiziran odpor. Napovedujemo še koncert Simfoničnega orkestra ljubljanske Akademije za glasbo, ki bo z deli Mihe Nahtigala, Johannesa Brahmsa in Sergeja Rahmaninova nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

Umetnost potrebuje večjo prepoznavnost in veljavo tako znotraj univerze kot družbe. Okrepiti bi bilo treba tudi interdisciplinarno povezovanje znotraj univerze, že od vrtca dalje pa dati večji poudarek na ustvarjalnosti in kulturno-umetniški vzgoji. Na to opozarjajo nekateri profesorji in profesorice s treh umetniških akademij. V tokratni oddaji Glasovi se o večji vlogi umetnostno-znanstvenega raziskovanja znotraj univerzitetnega okolja pogovarjamo s profesoricama dr. Nadjo Zgonik in dr. Barbaro Predan z Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

Posljednji LIVE ciklus #radimposvom AKADEMIJE: https://www.radimposvom.com.hr/akademija/Znaš onaj osjećaj kad znaš da želiš i možeš više - ali kao da stojiš na mjestu? U ovoj epizodi vodim te kroz 5 najčešćih izazova koji te (možda nesvjesno) dijele od biznisa po tvom - i za svaki dijelim novu perspektivu i konkretan korak prema naprijed. Pričamo o jasnim idejama, manjku vremena, strahu od izlaganja, prodaji i onom prvom koraku koji nikako da napraviš. I da, dijelim i osobnu priču o tome kako sam dobila otkaz i po prvi put se pitala: Jesam li ja sada poduzetnica? Ako već neko vrijeme osjećaš da si spremna za više, ali ne znaš točno odakle krenuti - ova epizoda je prvi korak!Ostani u toku:Prijavi se na newsletter: https://www.radimposvom.com.hr/newsletter/Piši mi na Instagramu: https://www.instagram.com/teazavacki

Posavski muzej Brežice vabi na razstavo osmih lesenih skulptur, ki so jih restavrirali študentje oddelka za restavratorstvo in konservatorstvo Akademije za likovno umetnost. Pokrajinski muzej Maribor začenja z novo serijo delavnic Grajski vrtovi in obedi z Meto Pivec. Narodna galerija pa je izdala knjigo z naslovom Sadje na slikah Narodne galerije.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema.________________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Cilj Evropske filmske akademije, ki so jo konec osemdesetih let ustanovili evropski filmski ustvarjalci z obeh strani železne zavese, je še danes povezovanje in opozarjanje na evropski film in njegove ustvarjalce. Lani je postala predsednica francoska igralka Juliette Binoche . Decembra 2024, dan pred podelitvijo evropskih filmskih nagrad, se je v švicarskem Luzernu srečala z novinarji, med katerimi je bila tudi Ingrid Kovač Brus. Bralka Lucija Grm, tonski mojster Vito Plavčak. Foto: Juliette Binoche, Toronto International Film Festival 2024 - John Sears

Ime tedna sta Sara Orehek in Iva Hafner Bratkovič, znanstvenici, ki sta z ekipo raziskovalcev Kemijskega inštituta razvili terapevtski pristop, pri katerem z vnosom proteinov povzročijo celično smrt rakavih celic in krepijo imunski sistem. S pristopom so raziskovalci ozdravili štirideset odstotkov miši z melanomom, rezultate raziskave pa so objavili v znanstveni reviji Nature Communications. Kandidata sta bila še: Vladimir Habjan, odgovorni urednik Planinskega vestnika, najstarejše še izhajajoče slovenske revije, ki skupaj s člani uredniškega odbora že več kot 20 let skrbi za njeno vsebino in ohranja izobraževalno ter informativno poslanstvo. Ta bogat zgodovinski arhiv slovenskega planinstva te dni praznuje 130 let, v jubilejno leto pa vstopa tudi kot e-revija. Gregor Božič, direktor fotografije in slovenski predstavnik avtorskega dela pri uspešnem koprodukcijskem filmu Mož, ki ni mogel molčati. Film je osvojil številne nagrade, zgodba, ki temelji na resničnem dogodku med vojno v nekdanji Jugoslaviji leta 1993 pa je prepričala tudi člane ameriške Akademije filmskih znanosti in umetnosti, ki so ga v kategoriji za najboljši kratkometražni igrani film uvrstili med letošnje nominirance za oskarja.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Za razvoj pesniškega jezika Zorana Pevca velja, da je njegova idejna struktura podobna. Nikoli se ni odrekel zavezanosti filozofiji in duhovnim razmislekom, prav tako kot je v njegovi poeziji vselej dosledno navzoče samoizpraševanje. Ocene vsake njegove nove pesniške zbirke navajajo, da gre za nadaljevanje in nadgraditev avtorjevega dosedanjega opusa, ki jemlje iz postmodernističnih in metafizičnih širjav. Vsekakor drži, da se pesnik Zoran Pevec, samohodec, ozira za vedno novimi interpretacijami, izpeljanimi kot enovita celota na podlagi ideje, ki ga vznemiri in ji nato sledi. Vsaka njegova knjiga poezije je enota zase, vse so konceptualno zgrajene na osnovi ene, vodilne ideje, kar razkrivajo že premišljeni naslovi zbirk. Če preskočimo prve knjige Orbis pictus (1986), Zapisi pozabljenih (1996), in Pod silikonskim nebom (2000) ter v zbirki Moški v sobi (2004), začinjeni z rahlo samoironijo, prisluhnemo pesnikovi vsakodnevnosti, preverjanju dvomov in lucidnemu samoizpraševanju, se presenečeni znajdemo v svojevrstnem monologu pesniške zbirke V neki točki (2006), v kateri se Pevec že počasi odreka realnemu. Tako je tudi v neki točki skoraj dve desetletji pozneje kot Edvard Kocbek pesem strnil v preobsežnosti jezika, / v kamen in v nočno hišo / brez oken, brez oči. Radikalna sprememba sledi v zbirki To ni Michel Foucault (2014) z jasno, bolj poetično kot filozofsko aluzijo na Magrittovo slavno sliko To ni pipa, pri čemer gre za razglabljajoč odnos med besedo in vizualnostjo kot prevaro. Pomenski okvir zbirke V sobi na osnovi naslova ni tako berljiv, a tudi te pesmi temeljijo na berljivih podobah in prispodobah, gradijo na odsevanju sodobnega sveta na odblesku preteklosti, se potapljajo v paradokse in praznino različnih časovnih obdobij ter pristajajo v sedanjosti. Še dlje nazaj, k izvoru zahodne misli, k Sokratu in k osvoboditvi od primarnega strahu pred fizično smrtjo je pozivala zbirka z naslovom Kako postati nihče (2018) in podnaslovom melete thanatou, ki je hkrati naslov sklepne pesmi v knjigi. Naslov napeljuje bralca na budistično nirvano, na popolno izpraznjenost. V najnovejši zbirki V sobi pa Pevec, kot pesnik Louis Zukofsky, zapiše: »Lahko se je ločil od sebe, / od poezije nikoli.« Zbirke z začetka dvajsetih let so Pevčevo premočrtno smer še utrdile. Zbirka Na objektivističnem stolu (2021) je zgoščeno razmišljanje, ki na različne načine zaznamuje položaje sodobne družbe, mitsko preteklost in poezijo iz različnih zornih kotov. Za pesniško zbirko Beckett – moj advokat (2022) pa je značilna izgubljenost posameznika v razčlovečenem svetu, v katerem išče lastno identiteto. V njej je Beckett kot advokat ves čas absurdno navzoč med pesnikovimi verzi kot predstavnik nekdanjega, ne tako kaotičnega sveta. Srhljivo ironična verza zadnje pesmi »problem smrti je le umrljivost / sicer pa bi menda kar šlo,« se ujemata tudi z zaključki posameznih družbenokritičnih pesmi, ki niso optimistični. A vendar! V zbirki V sobi Pevec kot Hegel v iskanju lastne neskončnosti ve, da je pisanje poezije ustvarjanje lastnega sveta z besedami, ki zavzeto čakajo – ne na Godota, temveč na lastno razsvetljenje. V tem kontekstu je kot logična nadgradnja dosedanjih zbirk poezije nastajala tudi zbirka pesmi V sobi. Iteracija besedne zveze v sobi je slogovna figura, ki določa ritem pripovedi. S ponavljanjem istih besed v prvi vrstici vsake pesmi Pevec razkriva podobe kot v filmu, kader za kadrom, pri čemer so pomembne njegove posamične poante in razmisleki ob njih, s katerimi posega v njihovo intimo, se z lucidnimi pomisleki tihotapi v njihova sporočila in jih vpenja v samosvojo celoto. Ni presenetljivo, da je za sogovornike izbral štiriindvajset pesnikov, petnajst pesnic, osem filozofov, Platona, ki ni sedel v sobi / temveč v skupnosti Akademije , / na prostem, tri glasbenike, dve pevki in enega pevca ter celo mističarko. Izbral je torej petinpetdeset avtorjev in avtoric različnih umetniških glasov ter jih bralcu v uvodnih verzih predstavil najprej kot poročevalec, v nadaljevanju pa vanje rafinirano vpleta svoja osebna, poetična in filozofska gledišča. Gre torej za premišljeno izbrana intimna vabila, objektiven odnos do izbranih 'gostov v sobi' in subjektiven pogled nanje. Bolje rečeno – za lastno razčiščevanje bivanja v svetu, ki je, kakršen je. V vsaki pesmi je pesnik hkrati biograf in avtobiograf in ravno ta dvojnost je dramaturško privlačna. Jasna in premočrtna je od trenutka, ko se je Zoran Pevec domislil, kako bi prek izbrancev ubesedil svoje stanje duha, svoj lirično-filozofski pogled na svet. Zbirka V sobi ni razdeljena na cikle ali posamezne dele. Pesmi, ki niso enako dolge, gradijo kratki verzi, prefinjeno izpiljeni v tekoči pripovedi brez kitic. Začetek je navadno pripovedno umirjen, nekako na sredini pa se skoraj vsaka pesem prelomi v dramatično poved, ki se navezuje na izbrančeve osebne in umetniške značilnosti, ter se navadno zaključi s pesnikovim povzetkom, razmislekom, komentarjem, poglobljeno poanto. Drzno preigravanje med komentiranjem in vključevanjem pesnikovega eksistencialnega in filozofskega razmišljanja bralca ves čas 'drži v šahu'. Kakšen je Pevčev na prvi pogled prepoznaven upesnjeni svet, se izriše že v vizualni podobi med plešočimi listi spominov, v nadrealistični fotografiji Mana Raya, na drevesu spoznanja, ki mu je zmanjkalo figovih listov, v zadetku tarče natančno v sredino črnega centra, med Kooningovimi in Pollockovimi slikami v newyorškem muzeju moderne umetnosti, na livadi marjetic, kjer vsakdo govori vsakomur, na vrtu, kjer angel hodi v krogu, prekrit z lučjo in temo, ter v temnih sanjah in besedah mraka na osamljenih ustih in v sanje zaviti pisani blazini na armaturi življenja. Prispodobe v zaključkih pesmi so paradoksalne, abstraktne, in celo slavospevne, pomensko se vedno navezujejo na izbranega obiskovalca sobe: »Iz antičnih spisov preberemo, / da je bil Platon njegov učenec / in tako je menil tudi naš največji pesnik, / ko je dejal, / da bi vsak Tomaž hotel biti Šalamun.« Poezija je najbolj izčiščena, izpiljena raba jezika, kjer je vsaka najmanjša beseda pomembna. Zoran Pevec se pri luščenju bistva in plastenju lastnega lirskega nagovora tega v celoti drži. Portreti z njegovimi komentarji so asketsko zgoščeni, iskrivi in poglobljeni. Nobena beseda ni odveč in nič ne manjka.

Orkester klarinetov akademije za glasbo je nastopil 15. februarja 2024 v sklopu cikla Tutti te akademije, njegov nastop pa so zaznamovale kar tri novosti slovenskih skladateljev: Davida Beoviča, Jana Trilerja in Marka Mihevca. Orkester je njegov umetniški vodja Jože Kotar ustanovil v študijskem letu 2017/18, v njem pa združil študente klarineta prve in druge stopnje. Člani igrajo na vse različice klarinetov, seveda je najbolj zastopan osnovni – B-klarinet, poleg visokega Es-klarineta pa v njem igrajo tudi altovski klarineti, basovski, kontraaltovski in celo kontrabasovski. Množica različic orkestru ponuja izjemen razpon barvnih in interpretacijskih možnosti. BENJAMIN IPAVEC / J. HLADNIK: SERENADA ZA ORKESTER NA LOK DAVID BEOVIČ: FOUR SEASON(ING)S JAN TRILER: NA KRILIH UTRINKOV MARKO MIHEVC: SIMBAD JAN VAN DER ROOST / MARTEEN JENSE: PUSZTA (ŠTIRJE CIGANSKI PLESI)

Ukrajinska pianistka Olena Tsymbal je februarja nastopila na koncertu cikla Solo e da camera Akademije za glasbo, v njeni izvedbi pa nas čakajo 4 impromptuji, op. 90 Franza Schuberta. Prihaja iz vasi Mihailovka v Ukrajini, tamkajšnjo glasbeno šolo začela obiskovati pri sedmih letih. Že v času šolanja se je udeleževala različnih regijskih klavirskih tekmovanj, leta 2018 pa je izobraževanje tam končala z odliko. Leta 2019 se je vpisala na Konservatorij za glasbo v mestu Zaporožje in tam študirala pri Oleni Sergejevni Beketovi, na ljubljanski akademiji pa je njen mentor Vladimir Mlinarić.

V oddaji nastopa zasedba FiveBrass, trobilni kvintet, ki ga sestavljajo študentje Akademije za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom Jureta Gradišnika: trobentača Amadej Štrajhar in Lovro Tavčar, hornist Fran Matić (substitut za Davida Tretjaka), pozavnist Blaž Kozjek ter tubist Gašper Poprijan.

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po koncu izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana. Gabriel Fauré: Klavirski kvintet št. 2 v c-molu, op. 115 Naz İrem Türkmen, William Kinney, Michaela Jurčová, Clara Hope Simpson, Zsófi Persányi

Glasbo Gabriela Fauréja smo poslušali na koncertu, ki je avgusta potekal v okviru festivala Imago Sloveniae, posvečen pa je bil 100. obletnici smrti tega francoskega skladatelja, organista, pianista in učitelja. V Mestnem muzeju so zaigrali glasbeniki Akademije Colluvio. Gre za akademijo za komorno glasbo, v okviru katere vsako leto na grad Hornegg v Avstriji povabijo najobetavnejše mlade glasbenike, ki študirajo na različnih uveljavljenih akademijah in konservatorijih po vsem svetu. V okviru Akademije jih združijo v različne komorne zasedbe, po zaključku izobraževanja oziroma mojstrskega tečaja pa glasbeniki nastopijo na koncertih v različnih evropskih mestih, kot so Split, Sarajevo, Beograd, Lvov, Budimpešta, Praga, Krakov, München, Dunaj in seveda Ljubljana. Gabriel Fauré: Klavirski kvartet št. 1 v c-molu, op. 15 Nađa Komlenić, Wanxinyi Huang, Beltrán Calderón, Oleksandra Kiktenko Gabriel Fauré: Klavirski trio v d-molu, op. 120 Frédéric Pouliot, Jasmin Blomenkamp, Elizaveta Ukrainska

Alenka Gregorič je letos, skupaj s sokuratorko razstave, prof. Felicitas Thun-Hohenstein z dunajske Akademije likovnih umetnosti, že dvakrat obiskala rezidenco in atelje Marine Abramovič v ZDA, kjer so nastajali prvi obrisi razstave, ki naj bi predstavila skupno delo in življenje priznanega umetniškega tandema med letoma 1976 in 1988, kanoničnih dvanajst let skupnega življenja in ustvarjanja Ulaya in Marine Abramović, ključnih akterjev performativne umetnosti.

Z novim akademskim letom bodo tudi letos v okviru Jezuitskega kolegija potekale Večerne akademije. V oddaji smo povedali komu so namenjene in kakšne izkušnje iz preteklih let imajo organizatorji. Prva akademija letos bo že v torek, 15. oktobra, ob 20h. Ob naslovu Korenine in sadovi totalitarizma bo predaval mag. Jurij Pavel Emeršič.

Desetega aprila letos je v Betettovi dvorani Akademije za glasbo potekal koncert, na katerem so nastopili komorne zasedbe s harmoniko in Harmonikarski orkester Akademije za glasbo. Posebej se posvečamo orkestru, poslušali pa bomo tudi eno komorno zasedbo. Antonio Vivaldi: Koncert v a-molu za dve violini št. 8, op. 3 (prir. Borut Zagoranski) Tobjörn Lundquist: Copenhagem Music Benjamin de Murashkin: Tarangeshu Maj Brinovec: Zvezdice (Gašper Šemrov – tolkala, Jan Rantaša – harmonika) Harmonikarski orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani deluje od študijskega leta 2011/2012. Poleg rednih letnih koncertov v okviru Komornih večerov ali abonmaja Tutti je do zdaj koncertiral tudi v drugih slovenskih koncertnih središčih, pri čemer posebno pozornost posveča izvedbam izvirnih skladb slovenskih skladateljev. Od njegove ustanovitve ansambel vodi redni profesor za harmoniko Borut Zagoranski.

Sebastijan Buda je nižjo glasbeno šolo končal v Sežani v razredu Simona Perčiča, na ljubljanskem Konservatoriju je študiral pri Jožetu Rošerju, na akademiji pa pri Boštjanu Lipovšku. Potem se je odpravil v tujino - v Nemčijo. Poleg tega je zmagovalec več tekmovanj, prejemnik študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, bil je slovenski predstavnik na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, nastopal je že kot solist z več orkestri pa tudi s komornimi zasedbami. V Ljubljani se je mudil poleti, ko je iz Nemčije prišel na počitnice in se ustavil tudi v našem studiu. Kje v Nemčiji živi, s katerim orkestrom igra in kakšen program bomo slišali ob skladbah, ki jih je posnel ob koncu študija v Münchnu. Reinhold Glière: Concerto za rog v B-duru, op. 91 - 2. Andante Eugene Bozza: En Foret, op. 40 za rog in klavir Sebastijan Buda - rog, Elena Ten - klavir

»Performativni dan rad išče teater in umetnost tam, kjer ju na prvi pogled ni. In to počne v ambientih, ki so vse prej kot »oder«. Zato se Trubarjeva 3 za en dan preoblikuje v večplastni teritorij, ki postane gledališče, a ne docela; ki spominja na galerijo, a ne povsem; ki ostane akademija, a še malo več.« Tako beremo v spremnem besedilu, ko se odpravimo na Performativni dan, ki je potekal v petek, 4. oktobra, v sklopu festivala AGRFT, Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Performativni dan je zasnovala doc. dr. Zala Dobovšek, predavateljica za predmet Performans, ki nam je podelila vodstvo, svoja razmišljanja, vprašanja in poglede, ki se odpirajo ob ustvarjenih performativnih dejanjih. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz performansa Urše Majcen: Koža, foto: AGRFT UL

V okviru cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana je 4. aprila v Viteški dvorani ljubljanskih Križank potekal koncert dua Javornik - Novak, ki ga sestavljata kitarista Samo Novak in Martin Javornik. Predstavila sta se z deli tipičnih skladateljev za kitaro, Granadosa, Sora in Castelnuova – Tedesca, ter z glasbo Georga Friedricha Händla, ki sta jo izvajala približno dva tedna pozneje na koncertu s Kitarskim orkestrom ljubljanske akademije. Kitarista sta skupaj začela muzicirati leta 2022 v okviru predmeta komorna igra na akademiji za glasbo. Tam sta oba študenta Tomaža Rajteriča, ki je tudi mentor zasedbe. Od začetka skupnega delovanja redno prirejata koncerte po vsej Sloveniji, prav tako pa se udeležujeta tekmovanj. Na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov Temsig sta leta 2023 v svoji kategoriji osvojila prvo mesto in prvo nagrado ter posebno priznanje za izvedbo obvezne skladbe. Enrique Granados: Španski plesi, op. 37 - Andaluza v e-molu, št. 5 in Oriental v c-molu, št. 2. Fernando Sor: Spomin iz Rusije, op. 63 Mario Castelnuovo Tedesco: Kanonična sonatina za dve kitari, op. 196 Georg Friedrich Händel: Concerto grosso za orgle in orkester op. 4, št. 6 (Kitarski orkester Akademije za glasbo)

"Ozaveščanje javnosti o strpnosti in miru, kot temeljni človekovi vrednoti, odgovornosti, možnosti, pravici, dobrini" je moto projekta Mir - Peace katedre za trobila akademije za glasbo. V okviru projekta so študenti, alumni in profesorji akademije ustvarili nova dela s tematiko miru, njihove skladbe pa je izvedel Trobilni ansambel Akademije za glasbo Brass AG pod umetniškim vodstvom Dušana Kranjca. Zvenele so na koncertu in so sestavni del filma, ki so ga posneli v sodelovanju z AGRFT (https://www.youtube.com/watch?v=vtyH1RavMYI), zdaj pa so luč sveta ugledale tudi na CD-ju, z izdajo katerega se je projekt končal. Idejno zasnovo projekta ter izvedbo predstavlja Dušan Kranjc, ki je povedal tudi nekaj o skladbah, ki jih bomo poslušali: Richard Strauss: Also sprach Zarathustra David Veber: Perpetuum mobile Tilen Slakan: Peaceful Reverie Simon Kravos: War and Peace Andrej Misson: Poker za mir

Štefica Grasselli je leta 2014 (še kot Štefica Stipančević) prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in hkrati z odliko diplomirala v razredu Pije Brodnik, ki je bila potem njena mentorica še na magistrskem študiju. Sicer pa je na svojo glasbeno pot stopila kot pianistka in tudi končala umetniško gimnazijo v Kopru. Kje ustvarja zdaj in katere operne vloge je že ustvarila, bomo povedali ob glasbi Monteverdija, Vivaldija, Škerjanca, Lajovca in Pergolesija.

Kako je videti življenje pilota, ki je uspel na eni najprestižnejših vojaških akademij na svetu? Matija Zupančič je svojo pot začel kot strojnik, a ga je ljubezen do letenja popeljala na ameriško vojaško akademijo v Colorado Springsu. Danes ni le pilot helikopterja Slovenske vojske, ampak tudi reševalec. Pomagal je pri helikopterskem gašenju požara na Krasu leta 2022, koordiniral zračne operacije med lanskimi katastrofalnimi poplavami, rešuje pa tudi ponesrečence v gorah, tudi v izredno težkih razmerah, ko mora helikopterska posadka pokazati vse izkušnje in pogum. Kako se spopada z letenjem v ekstremnih razmerah, kako so ga izkušnje na akademiji oblikovale poklicno in zasebno ter kako se med helikopterskimi operacijami sooča z moralnimi vprašanji? Vse to izveste v pogovoru z nadporočnikom Matijo Zupančičem.

Izpod prstov dveh kitaristov mlajše generacije – Mateja Berlota in Matije Hozjana − tokrat zvenijo melodije tako starejšega kot tudi novejšega datuma. Matej Berlot je nastopil sredi aprila kot del cikla Prisluhnimo Glasbene mladine ljubljanske, Matija Hozjan pa že novembra lani kot del cikla Solo e da camera Akademije za glasbo. J. S. Bach: Suita za lutnjo v c-molu, BWV 997, izbor stavkov D. Bogdanović: 6 balkanskih miniatur C. R. Rivera: Vrtinec plesa – Tri muze za kitaro solo Matej Berlot, kitara Luis de Narváez: Canción del emperador (Mille Regretz Josquina des Preza) H. Villa-Lobos: Etuda št. 11 M. C. Tedesco: Passacaglia, op. 180. S. Brindle: El Polifemo de Oro Matija Hozjan, kitara

Pred nami je drugi del koncerta cikla Tutti Akademije za glasbo, ki je potekal 9. aprila v Cankarjevem domu. Takrat je prvič v Sloveniji zazvenela Simfonija Antarktika Ralpha Vaughana Williamsa, in sicer v izvedbi Simfoničnega orkestra, Mešanega in Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo, sopranistke Katarine Zorec, organista Uroša Peleta in dirigenta Simona Dvoršaka. Delo temelji na glasbi za film Scott z Antarktike, ki slika ekspedicijo na Antarktiko Terra Nova, katere člani odprave so zmrznili le 11 milj pred zalogo, ki bi jim sicer rešila življenje. Vaughana Williamsa je navdušila ideja, da bo z glasbo slikal sneg in snežne viharje, hkrati pa ga je osupnila nesposobnost načrtovalcev odprave – za pet ljudi so recimo s seboj vzeli le zalogo hrane za štiri, poleg tega niso znali uporabljati pasje vprege. Amatersko načrtovanje tako zahtevne odprave je razjarilo in navdihnilo Vaughana Williamsa, njegova glasba, simfonija pa je že ob krstni izvedbi navdušila občinstvo.

Tretjo izmed oddaj, v katerih to poletje poslušamo stare koncertne posnetke takrat mladih glasbenikov, nadaljujemo s solo violistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Geo Pantner Volfand. V okviru Glasbene mladine ljubljanske je nastopila marca leta 2014 v dvorani Ruskega centra znanosti in kulture, in sicer s pianistko Barbaro Sladič. Njen profesor na Akademiji za glasbo je bil Mile Kosi, večkrat se je uspešno udeležila tekmovanj mladih glasbenikov, kot solistka pa je nastopala z Orkestrom Slovenske filharmonije, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, z orkestrom Mladi ljubljanski solisti idr. Je prejemnica Škerjančeve nagrade Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Prešernove nagrade Akademije za glasbo, ki jo je prejela kot članica godalnega kvarteta Accadémia. Bila je vodja viol v švicarskem orkestru Die Preisträger ter članica mladinskih mednarodnih orkestrov Evropske unije ter Gustava Mahlerja. Leta 2012 se je pridružila Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija, leta 2019 pa je v tem orkestru prevzela mesto solo viole, sicer pa sodeluje tudi z drugimi orkestri in redno koncertira v komornih zasedbah s priznanimi glasbeniki, kot so Mate Bekavac, Irena Grafenauer, Boštjan Lipovšek, Andrej Žust. Bila je tudi članica orkestrov EUYO in GMJO. MATIJA TOMC: CAPRICE ZA VIOLO IN KLAVIR JOHANNES BRAHMS/AVTOR NEZNAN: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR V F-MOLU, OP. 120, ŠT. 1 (TRANSKRIPCIJA ZA VIOLO IN KLAVIR) Viola: GEA PANTNER VOLFAND, Klavir: BARBARA SLADIČ

Lansko jesen sta na dveh koncertih zaigrala dva študenta ljubljanske Akademije za glasbo, kjer študirata harmoniko v razredu Boruta Zagoranskega. V okviru cikla Solo e da camera Akademije za glasbo je nastopila Kiara Janko, kot del cikla Dobimo se Glasbene mladine ljubljanske pa Mile Đurđević. Kiara Janko je svoje glasbeno izobraževanje začela na Umetniški šoli v Poreču in ga nadaljevala na Glasbeni šoli Elly Bašić v Zagrebu, potem pa se je vpisala na ljubljansko akademijo. Georg Katzer: Toccata za harmoniko Joseph Haydn: Sonata št. 54 v G-duru, Hob XVI:40 Lojze Lebič: Rej Mile Đurđević Žojan prihaja iz glasbene družine iz Smedereva v Srbiji, kjer je končal srednjo glasbeno šolo, letošnje šolsko leto pa je bil študent 2. letnika magistrskega študija v Ljubljani. Johann Sebastian Bach: Preludij in fuga v cis-molu, oznaka del 849 Benjamin de Murashkin: Glides by below – Zdrsi od spodaj Jesús Torres: Cadencias

V okviru cikla GM-oder je letos v Slovenski filharmoniji nastopil tudi godalni kvartet C'est La Vie in izvedel Godalni kvartet št. 4 v B-duru, op. 76 Josepha Haydna ter Godalni kvartet št. 8 v c-molu, op. 110 Dmitrija Šostakoviča. Zasedbo C'est La Vie so leta 2021 ustanovile študentke ljubljanske Akademije za glasbo: violinistki Ana Ločniškar in Sara Mivšek, violistka Anastazija Krenn in violončelistka Kim Kozlevčar, deluje pa pod mentorstvom Nejca Mikoliča. Lani so se glasbenice uspešno udeležile 52. državnega tekmovanja TEMSIG in ob zlati plaketi prejele tudi nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Na 15. mednarodnem tekmovanju »mesta Treviso« pa so s prejetimi 100 točkami postale absolutne zmagovalke.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

Ocenjujemo 4. premiero letošnje sezone v Slovenskem narodnem gledališču opera in balet Ljubljana, kjer je bila na sporedu Mozartova opera Cosi fan tutte in zagrebško uprizoritev Puccinijeve La Boheme. Pod drobnogledom je tudi nedeljski 6. koncert letošnje sezone Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije, na katerem je Zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom Urše Lah uzvočil spored sodobnejših uglasbitev duhovnih besedil. V nadaljevanju se odpravljamo v Maribor, kjer se je prejšnjo sredo v Kazinski dvorani SNG Maribor s 6. koncertom sezone sklenila letošnja edicija cikla Carpe artem, in v Celje – tam se je v četrtek s koncertom Pod Celjskim stropom v Stari grofiji Pokrajinskega muzeja Celje končal letošnji glasbeni abonma Sidrišča zavoda Hiše kulture Celje. Predstavili bomo še nekaj vtisov s predstave Ena pesem sodobne vizualne umetnice Miet Warlop in skupen projekt Akademije za glasbo, Programa Ars in ZKP RTV Slovenija z imenom Prepletanja. Gre za štiri nove glasbene albume zborov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, v katerih se glasbena dediščina prepleta s sodobnostjo. Prav ob koncu bomo napovedali tudi prihajajoči 8. festival Prisluhi v Mestnem gozdu, ki se bo začel v nedeljo in bo trajal vse do konca junija.

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka

Teja Udovič Kovačič in Jaka Škoberne se bosta najprej predstavila kot solista, potem pa še kot duo, in sicer sta sredi decembra v Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije kot del cikla Tutti s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo izvedla Dvojni koncert Astorja Piazzolle. Kot solistka bo Teja Udovič Kovačič izvedla cikel Insomnia Mikhaila Bronnerja, Jaka Škoberne pa Sonato v C-duru, op. 15 Maura Giulianija.

V petek, 15. marca je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma potekal koncert v okviru cikla Zlati abonma. Občinstvu se je predstavil Simfonični orkester mesta Birmingham pod vodstvom novega glavnega direktorja in umetniškega svetovalca orkestra, Kazukija Yamade. Z orkestrom je nastopila pianistka Alice Sara Ott. Prejšnji teden sta zaznamovala še dva odlična zborovska večera – petkov koncert Dekliškega pevskega zbora Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in izvedba Pasijona po Janezu, ki jo je pripravila Glasbena matica Ljubljana.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

Predsjednik Milanović i premijer Plenković i dalje su na suprotnim stranama oko glasanja o UN-ovoj Rezoluciji o Gazi. Hrvatska očekuje ulazak u OECD 2026. godine. Studenti zagrebačke Akademije dramskih umjetnosti prosvjedovali su protiv seksualnog i psihičkog zlostavljanja na Akademiji.

Nikola Krstić je psihoterapeut, autor knjige “Vodič za toplokrvne” i osnivač i učitelj Geštalt Akademije. Pronalaženje smisla i svrhe u savremenom životu je današnja tema. _______________________________________________________________________________________________

Koncert za zlati abonma s Kraljevim škotskim nacionalnim orkestrom ter koncert Orkestra Slovenske filharmonije za abonma SMS, na katerem je nastopil francoski pianist Jean Efflam Bavouzet, sta bila dogodka, ki sta zaznamovala pretekli teden in ju izpostavljamo v oddaji. V nadaljevanju ocenjujemo še koncert solistov ljubljanske Akademije za glasbo ter letni koncert zborov in orkestrov Zavoda sv. Stanislava. Napovedujemo tudi festival Jazz Cerkno in skladateljsko tribuno Rostrum, ki letos poteka v Haagu na Nizozemskem.

Na meniju nove ŠBB KBB podkast epizode u nedelju u 18h - sledi "Masterklas o maštanju" - vodič nam je Pavle Terzić, pozorišni reditelj i čovek koji je sa svojom ekipom uspeo da završi film o istoriji beogradskog klabinga - "Bajka o bespovratnom vremenu" - od "Šećera" do "Urban Ekspirijensa" - preko "Akademije", "Zvezde", "Buhe", "Nane" do "Stupice" i "Industrije". Pavle je jedinstvena pojava na ovoj vodenoj kugle koja huji svemirom.

At the end of last year, Dr. Karavdić became a member of the Academy of Sciences and Arts of Bosnia and Herzegovina, and on this great occasion, he was a guest in our program today. Doctor Munib Karavdić is the executive director of WAVE Design Consulting and an associate professor of design and innovation at the University of NSW in Sydney. - Krajem prošle godine dr Karavdić je postao član Akademije nauka i umjetnosti BiH i tim velikim povodom gostovao u našem današnjem programu. Inače, doktor Munib Karavdić je izvršni direktor kompanije WAVE Design Consulting i vanredni profesor dizajna i inovacija na NSW University u Sydneyu.

Pred nami je prva adventna nedelja in skrajni čas je, da na plan potegnete adventno dekoracijo. Še lepše bo, če adventni venček izdelate sami in sami poskrbite tudi za preostalo decembrsko okrasje. Kako se tega lotiti, kakšne so letos modne smernice, kako skrbeti za božično zvezdo ali božični kaktus in katero drugo zelenje v času pred božično-novoletnimi prazniki ne sme manjkati, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu povedala mednarodno priznana floristka dr. Sabina Šegula z Akademije cvetja. Pridružite se nam s svojimi vprašanji ali predlogi.

V pregledu koncertov pa še o koncertu Ansambla Albana Berga z Dunaja v Cankarjevem domu, nastopu Firšt tria v Narodnem domu v Celju, tretjem koncertu abonmaja Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, izvedbi oratorija Mesija Georga Friedricha Händla, 2. koncertu Pretežno vokalnega cikla Slovenske filharmonije ter zaključkih festivala Kitarika in Orgelskega festivala v Kopru.

Društvo slovenskih režiserjev, AGRFT in Program Ars so 7. novembra 2022 v prostorih Akademije priredili večer s scenaristko in režiserko Heleno Koder, letošnjo prejemnico nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo, in ob tej priložnosti predvajali njen dokumentarni film Zbirni center iz leta 92, posnet v produkciji RTV Slovenija. Z njo se je na večeru pogovarjal Miran Zupanič, za oddajo Razgledi in razmisleki pa se je s Heleno Koder pogovarjal Matej Juh.

Nova epizoda podcasta Snaga uma je pred vama! Gost Miljane Nešković je proslavljeni reditelj Janko Baljak koji za sebe kaže da je nepodoban i često cenzurisan zato što nikad nije pristao da se politički korumpira, ali i da nikad taj svoj put ne bi menjao. Kaže, između snalaženja i odgovornosti uvek bira odgovornost, bez obzira na cenu. Tema današnje epizode počiva na eroziji kriterijuma koji su primetni - kako nam se i zašto sve lakše i sve brže spuštaju standardi za nepojmljivo, sramotno i nedopustivo? Da li je čuvena narodna izreka "Čega se pametan stidi tim se lud ponosi", zamenjena novom "Čega se prevaziđen stidi, time se uspešan hvali", a da nismo primetili? I ima li nazad?

Pred vama je poslednje izdanje Njuz Podkasta ove sezone, 66. po redu. Na samom početku imamo jednu posebnu proslavu rođendana! Tema podkasta su bile razne veštačke tvorevine koje su pratile posetu predsednika Novom Sadu povodom obeležavanja godišnjice Oluje, pre svega zombi drveće. Osvrnuli smo se i na saopštenje REM-a zašto su baš “one tri televizije” dobije nacionalnu frekvenciju. Najpoznatija polaznica Akademije mladih lidera SNS pokazala je neverovatno poznavanje obrazovnog sistema, Langura istorijskih činjenica, a gradonačelnik Novog Sada hrvatskog primorja. Tu je i reagovanje na komentare, koje ovaj put nije bilo posebno ostrašćeno, ali jeste bilo dramatično jer nas je usred podkasta napustio jedan od članova ekipe. Relax tema su cene sredstava za ličnu higijenu i kome je u interesu da ovog leta solidarno smrduckamo.

Podržite me na Patreonu: https://www.patreon.com/agelast Jednokratne donacije kanalu: https://www.paypal.me/agelastpodcast Kripto donacije: BTC: 1BdrToPVPRbMtzPkdX8z3wviTHZZyzqD7w ETH: 0xe189975f215102DD2e2442B060D00b524a608167FB: https://www.facebook.com/galebnikacevic Instagram: https://www.instagram.com/agelast_/ Twitter: https://twitter.com/GalebNikacevic Wolt kućna dostava: https://wolt.com/en/discovery (iskoristite kod AGELAST prilikom prve porudžbine i ostvarite 3x200rsd popusta na kućnu dostavu) Hooloovoo: 1. Sajt: https://hooloovoo.rs/ 2. Instagram: https://www.instagram.com/hooloovoo.rs/ 3. Facebook: https://www.facebook.com/hooloovosoftware Sheriff Woodworking Shop: https://www.instagram.com/sheriff_woodworkshop/ Gost je Aleksandar Nikolić, poznatiji kao Sale Beopolis, dragi prijatelj i vlasnik najbolje knjižare u Beogradu — „Beopolis” u Domu omladine. Svoju prvu knjigu u životu sam kupio tamo pre više od dvadeset godina, a Beopolis je mnogo više od knjižare. Ona je džep kulture grada Beograda, stecište ljudi iz sveta kulture i društvenih nauka i nije retkost sresti brojne znamenite pisce svaki put kada svratite tamo. Život svakog (velikog) grada oslanja se na njegove kulturne centre, nezavisnu umetničku scenu i avangardu koja ga vodi u budućnost. Bez tih džepova kulture svaki grad i svaka zemlja su samo skup stambenih kompleksa i trgovinskih centara. U vreme kada je kultura na pragu potpunog gašenja sa godišnjim budžetom od 0.6% i u vreme kada institucije kulture više i ne postoje (nakon gašenja SKC-a, KST-a, Akademije, a sada i BIGZ-a), svako mesto koje opstaje postaje bastion, svetionik koji nas čuva od potpunog nestanka. U svojim podkastima ću se truditi da vam predstavljam te male heroje i ljude koji stoje na prvoj liniji fronta čuvanja naše kulture. A Beopolis je, svakako, jedan od njih. Ovoga puta smo protresli regionalnu književnu scenu, nove naslove, preporučili vam pregršt knjiga i autora, a malo smo razgledali i po mojoj biblioteci za koju me stalno pitate. Od sada, Agelast podcast se nalazi na novom hosting serveru, Sounder.fm: https://agelast.sounder.fm/episode/sale-beopolis Apple Podcast: https://podcasts.apple.com/hr/podcast/agelast-podcast/id1491801273 Google Podcast: https://podcasts.google.com/feed/aHR0cHM6Ly9mZWVkcy5zb3VuZGVyLmZtLzk3NzQvcnNzLnhtbA Spotify: https://open.spotify.com/show/3sOZsnaYarGlNfgliDRUD1 PodcastRS: https://podcast.rs/ Deezer: https://www.deezer.com/us/show/1710542 Anchor: https://anchor.fm/galeb-nikaevi-hasci-jare Stitcher: https://www.stitcher.com/show/agelast-podcast Castbox: https://castbox.fm/channel/3620282 TuneIn: https://tunein.com/podcasts/Media--Entertainment-Podcasts/Agelast-podcast-p1390316/?topicId=159441590 Community subtitles: http://www.youtube.com/timedtext_cs_panel?c=UCxunmKtYfMYjnf6Mp4eWBxg&tab=2 Producent: Sandra Planojević Hasci-Jare Audio: Marko Ignjatović PR & Organizacija: Sandra Planojević Hasci-Jare Instagram: Galeb Nikačević Hasci-Jare: https://www.instagram.com/agelast_/ Sandra Planojević: https://www.instagram.com/run_lola_run_7/