Podcasts about mestne

V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.

Naša današnja sogovornica je pred leti že sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let, in sicer gre za Zgodbe mojega kraja z lanskim podnaslovom Prva ljubezen. Gospa Kristina Bajec je zapisala lepo zgodbo Najini nebotičniki. Ljubljanski Nebotičnik ji predstavlja simbol njenega in moževega rojstnega mesta, tako zapiše. Rada se spominja mladosti in prvih let z možem. Veseli jo, da so danes kot družina zelo povezani, rada piše in pripoveduje. Gospo Kristino Bajec je obiskala Lucija Fatur.

Letošnja pomlad bo Hrvaški prinesla lokalne volitve. Kje se obeta najbolj ostra bitka, čigav bo Zagreb? Mestne oblasti so minuli teden izbrale tudi predlog za novo vizualno podobo oziroma logotip mesta Zagreba. Prvo nagrado je prejela ideja znanega hrvaškega oblikovalca Borisa Maleševića, ki pa je izzvala kar precejšnje polemike v javnosti. Zakaj? Nezadovoljstvo so minuli teden na Hrvaškem izkazali tudi zaposleni v osnovnih, srednjih šolah in na fakultetah. Zaenkart slabo kaže, da bi vlada popustila njihovim zahtevam. Koliko bo letos stala velikonočna košarica na Hrvaškem?

Povod za tokratni pogovor je bila kratka zgodba z natečaja, o katerem smo v naši oddaji že govorili: gre za natečaj Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. To so Zgodbe mojega kraja, lani so nosile podnaslov Prva ljubezen. Gospod Jože Brenčič z Vrhnike izredno rad piše in ga književnost zelo zanima. Poklicna pot ga je zanesla drugam, upokojitev pa je prinesla več časa za pisanje. Gospoda Jožeta Brenčiča je obiskala Lucija Fatur.

Pred študijem ga je zanimalo strojništvo, pa tudi literatura. Gospod Marko Nemec Pečjak se je vendarle odločil za prvo in tako postal prvi strojni inženir, ki je leta 1968 napisal diplomo na računalniku. Ima večdesetletne izkušnje iz podpore projektnemu menedžmentu. Od rok pa mu ne gre le strokovno pisanje, ljubezen do literature je ostala, rad piše poezijo. Lani pa se je odločil sodelovati na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, v okviru naslova Zgodbe mojega kraja so sodelujoči pisali o prvi ljubezni. "Dedek in babica" je naslov zgodbe Marka Nemca Pečjaka, ki se je uvrstila med deset najboljših. Gospoda Nemca Pečjaka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Na ploščadi pred Cankarjevim domom se v tem času vsak konec tedna vije dolga vrsta čakajočih. Kot pred nekaj leti za kovidno testiranje ali takrat, ko so v trgovinah v obdobju socializma dobili kavo ali pralni prašek. Pa so le študentje, ki se želijo v izpitnem obdobju v miru pripravljati na izpite. Ponekod v tujini so nekatere študijske knjižnice odprte 24 ur 7 dni v tednu, pri nas pa ne. Še več: v Ljubljani je še nedavno le Centralna tehniška knjižnica imela čitalnico odprto pozno v noč, tudi ob sobotah in nedeljah do polnoči. Zakaj vsaj v izpitnem obdobju ne odprejo svojih čitalnic tudi preostale knjižnice na fakultetah v prestolnici, katera izmed poslovalnic Mestne knjižnice in druge specializirane knjižnice? Kako je drugod po Sloveniji in tujini?

V preteklem tednu smo se, žal zaradi nesreče v Velenju, več pogovarjali o rudarjih, njihovem delu, varnosti. Naključje pa je hotelo, da je prav prvonagrajenec natečaja Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - gre za Zgodbe mojega kraja - upokojen rudar iz Hrastnika. Gospod Albin Potisek je, kot pravi, vse otroštvo in mladost preživel med "knapovšno", in tudi nadaljeval tradicijo deda in očeta. Zdaj je v pokoju že 22 let in tudi pisanje mu gre dobro od rok, kar dokazuje prva nagrada na natečaju, ki se je je iskreno razveselil. Albina Potiska je obiskala Lucija Fatur.

Tanja Pak, vizualna umetnica, oblikovalka stekla se te dni predstavlja v Steklenem atriju Mestne hise, z razstavo "Odtis spomina/ Ne tukaj in ne čisto tam". Slovenska umetnica je lani v japonski Toyami, na trienalni Mednarodni razstavi umetnosti v steklu, prejela najvišjo nagrado Grand Prize za svoje delo Rêverie /Sanjarjenje. Njeno delo je postalo tudi del stalne zbirke v Muzeju skulptur v steklu Toyama, ki je delo znamenitega arhitekta Kenga Kume. Tam je razstavljenih 50 izbranih del, med njimi je v posebej pripravljenem prostoru tudi najvišje nagrajena velika prostorska skulpturalna postavitev Tanje Pak.

V preteklih letih smo že predstavili natečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, namenjen starejšim od 60 let. Zgodbe mojega kraja nosijo vsako leto še poseben podnaslov oziroma temo, lani je bil to Prva ljubezen. Natečaj je trajal od 1. junija do 31. oktobra, žirija je izbrala deset najboljših zgodb. Doslej ste spoznali že kar nekaj nagrajencev in tako bo tudi letos. Najprej smo med vsakodnevnimi obveznostmi ujeli in prosili za pogovor gospo Darinko Kladnik, upokojeno novinarko iz Ljubljane, ki je prejela tretjo nagrado. Morda boste presenečeni nad njeno prvo ljubeznijo. Z gospo Darinko Kladnik se je pogovarjala Lucija Fatur.

Tokrat v središče pozornosti postavljamo blišč iz sveta glasbe z zahoda – pred nami je namreč podelitev prestižne nagrade gremi. Med nominirance se je namreč tudi letos uvrstil kitarist Mak Grgić. V nadaljevanju oddaje se bomo posvetili še baletoma Don Kihot in Plameni Pariza, v Mariboru je potekal tudi 1. koncert 12. cikla Carpe artem, cikel FKK Slovenske filharmonije pa je na 2. koncertu sezone gostil nizozemskega dirigenta in violinista iz Japonske. Odšli smo tudi na Zlati abonma in prisluhnili Simfoničnemu orkestru iz Antwerpna, Zveza kulturnih društev Mestne občine Koper letos praznuje 60 let svojega delovanja, v sosednjem Trstu pa je bila prva operna premiera – Verdijeva Traviata.

Med letošnjimi prejemniki priznanj in nagrad Mestne občine Maribor je tudi Sebastijan Valentan, župnijski upravitelj župnije svetega Petra pri Mariboru, v Malečniku, doktor kanonskopravnih znanosti, ki je za zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru prejel srebrni grb mesta Maribor. V Malečnik prihajajo številni romarji, kot boste slišali v nadaljevanju oddaje; precejšen del pa bomo namenili predvsem odpustkom, kajti papež Frančišek je dejal, da je odpustek kot jubilejna milost. To pa se navezuje na jubilejno leto 2025, izdane so tudi norme o podeljevanju odpustka v prihodnjem letu. Foto: Tatjana Splichal

Dr. Teja Zorko je najprej velika ljubiteljica knjig, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že več kot trideset let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti začela v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Zakaj brati, kaj vse brati, kako branje plemeniti duha, nas popelje v svet nepoznanega in dobesedno v svet, ter še marsikaj, smo jo vprašali v sproščenem pogovoru ob prazniku prve tiskane knjige v slovenskem jeziku.

Dr. Andreja Mikuž je klinična psihologinja in vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Zdravstvenem domu Ljubljana.  V epizodi govoriva o pomenu spoštljive radovednosti do otrok in odraščajočih, dolgčasu, kolektivni odgovornosti do boljšega počutja, stiskah otrok in staršev, vlogi prijateljstev med otroci in o pomenu časa, ki ga otroci preživljajo v prosti igri. Zapis današnje epizode, kjer lahko najdeš več o informacij o kampanji Mestne občine Ljubljana "Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč", najdeš tukaj. Na tej povezavi si lahko prebereš več o projektu Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč ter najdeš pomembne informacije, kam se lahko obrneš po pomoč. Če si v duševni stiski, se lahko vsako noč med 19. in 7. uro obrneš na številko 01 520 9900. *** Epizoda je nastala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana, ki že drugo leto s projektom Tudi junaki in junakinje včasih poiščejo pomoč, podpira osveščanje za zmanjšanje stigme na področju duševnega zdravja in iskanja pomoči.

V oddaji tokrat malce več o razstavi Naša last, slovenska protestna fotografija 2020–2022, ki jo bodo drevi odprli v galeriji Jakopič. Združuje prek 250 barvnih ali črno-belih fotografij izbranih 38ih fotografov, ki so dokumentirali protestne in aktivistične dogodke v času pandemije. Fotografije so razporejene tematsko, dopolnjuje jih koledar dogajanja tega obdobja. V Galeriji mesta Ptuj je na ogled gostujoča razstava Mestne galerije Nova Gorica Risomanija, ki združuje 13 avtorjev. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož pa je v Miheličevi galeriji predstavil retrospektivni pregled del akademskega slikarja in profesorja Zdenka Huzjana z naslovom Življenje je krog.

V slovenski Istri je v juliju dopustovalo približno toliko turistov kot v enakem obdobju lani. Sezona je po številkah prihodov in nočitev primerljiva z lansko. V piranski občini so med tujimi hotelskimi gosti v ospredju Madžari, Italijani so šele na sedmem mestu. Dobro so zasedene turistične nastanitve v koprski občini, kjer je več zasebnih sob in apartmajev kot hotelskih. Kakšen turizem želijo razvijati v slovenski Istri? Se temu prilagaja ponudba mest in podeželja? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dekan Fakultete za turistične študije Turistica Portorož Emil Juvan; direktorica Turističnega združenja Portorož Patricija Gržinič; podžupanja Mestne občine Koper Mateja Hrvatin Kozlovič; lastnik hotela Grand Koper Aleš Piščanc.

Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je zapisala Barbara Sterle Vurnik, kustosinja njegove razstave v Mestni galeriji Ljubljana. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, sta za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katera kdaj napeljuje tudi naslov. Spet drugič je ta naslov predvsem begajoč, nekakšna humorna uganka – to velja tudi za naslov njegove razstave adijo pecivo, kjer so na ogled starejša dela in hkrati najnovejše ustvarjanje, zasnovano prav za to priložnost. Za uveljavljenega umetnika srednje generacije, ki deluje v različnih medijih, so sicer značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Pri tem pa se pogosto dotika tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Foto: Mladen Stropnik: ko spim video, 38 sek. (loop mode), serija 5/5, 2020, video sličici; vir: FB stran Mestne galeriji Ljubljana

Pri založbi Mladika je izšla dvojezična knjiga o mučeniški smrti minoritskega duhovnika Placida Corteseja tržaške ustvarjalke Elene Blancato z naslovom Ruah, Vetje Duha – Ruah, Il soffio dello Spirito. V Desnem in Steklenem atriju Mestne hiše v Ljubljani pa je na ogled razstava Keramika v Magistratu 2024: Spomin. Predstavlja se 61 članov Društva keramikov in lončarjev.

''Ne delam z idejo, da koga ali kaj kritiziram, rekel bi raje, da opazujem svet,'' pravi hrvaški umetnik Nikola Vrljić, ki med drugim ustvarja masivne skulpture iz vsakdanjih materialov. A kot zapiše kurator Miha Colner, predstavljajo svojevrstno sodobno grotesko, Vrljićeva razstava skulptur Obleganje Oza, ki si jo lahko ogledamo v nekdanji samostanski cerkvi Galerije Božidar Jakac, pa deluje kot intimno obračunavanje z družbo spektakla. V Svetu kulture še o Poletni Animateki, krajši različici festivala Animateka, ki je neke vrste uvod vanj. Na stopnišču ljubljanske Mestne hiše so dvajsetletnico proslavili s programom izbranih zmagovalnih filmov iz preteklosti, za preostala večera pa napovedujejo animirane zgodbe slovenskih avtoric in na sploh ženskih ustvarjalk ali tistih, ki se predstavljajo kot ženske.

V Karlovih Varih na Češkem se je končal eden izmed najstarejših evropskih filmskih festivalov, na letošnji 58. festivalski ediciji je kristalni globus za najboljši film prejel britanski dokumentarni film z naslovom Nenaden uvid v globlje stvari režiserja Marka Cousinsa. V Aninem dvoru v Rogaški Slatini so v petek podelili Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko, prejela jo je Petra Koršič. V Cankarjevem domu se bo mogoče udeležiti opere Trubadur Giuseppa Verdija, danes zvečer pa se bo s projekcijo filmov iz preteklosti na stopnišču Mestne hiše začela poletna Animateka. Vabljeni k poslušanju!

Počitnice so se začele, načrti o preživljanju prostega časa so bolj ali manj začrtani, nas pa je zanimalo, kako vanje vključiti dobro knjigo in mladostnika. Koliko jih sploh še bere in kakšna literatura jim je na voljo? Tudi o Poletavcih 2024 smo spregovorili, naš gost je bil Rok Dežman iz Mestne knjižne Ljubljana.

V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled razstava Gledališče Möderndorfer, ki je nastala kot nadaljevanje istoimenske zelo obsežne monografije, v kateri se Vinko Moderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Gre za potujočo razstavo 46 fotografij, ki je že gostovala v različnih gledališčih po Sloveniji, tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.

Mestna knjižnica Ljubljana je v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije doslej pripravila šest natečajev za kratke zgodbe − Zgodbe mojega kraja. K pisanju so povabili starejše od 60 let, avtorje najboljših zgodb ste spoznali tudi v naši oddaji. Od prvega junija naprej pa vas vabijo, da se spomnite prve ljubezni. Do konca oktobra lahko pošljete zgodbo − spomine na prvo ljubezen. O čem vse lahko razmišljate, pa bo razložila gospa Erika Marolt, bibliotekarka iz Slovanske knjižnice, članica delovne skupine za natečaj. V pogovoru z Lucijo Fatur pa boste spoznali tudi gospo Tatjano Leskošek Denišlič, ki je na natečaju Mestne knjižnice že nekajkrat sodelovala.

Po doživetja smo se v drugi oddaji iz cikla Gozdovi naših mest odpravili na območje Mestne občine Kranj. Spoznali smo Udin boršt - sklenjen nižinski gozd konglomeratnega krasa, v katerem so pred 200 leti poiskali skrivna zatočišča roparski rokovnjači. Izvedeli smo tudi, kje le streljaj od Kranja rastejo visokogorske planike in kaj meščanom nudi drugi najvišji kanjon v Evropi. Sogovorniki so bili: gozdarja mag. Špela Planinšek (Mestna občina Kranj) in Martin Umek (Zavod za gozdove, Območna enota Kranj) ter sodelavka Zavoda za turizem in kulturo Kranj Urša Erjavc. Odkrivajmo dragocenost kranjskega mestnega gozda skupaj.

Na pobudo Mestne občine Celje je v projekt Kulturne poti Sveta Evrope - Pot pisateljic, po novem vključena tudi pisateljica in svetovna popotnica Alma Maksimiljana Karlin. Med gradbenimi deli so na območju nad Kajakaškim centrom v Solkanu odkrili 19 grobov, v katerih so po mnenju arheologov pokopani langobardski vojščaki.

"Z zelenim tomosom po trzinskih poljih" je naslov zgodbe, uvrščene med deset najboljših na lanskem natečaju ljubljanske Mestne knjižnice v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Sodelujoči, starejši od 60 let, so se v okviru Zgodb mojega kraja spominjali, "Kako smo se nekoč prevažali". Avtorica, gospa Zinka Kosmač, se je nagrade seveda razveselila, saj se tistih Tomosovih časov zelo rada spominja. Že od nekdaj se je lotevala najrazličnejših stvari in tako se je lotila tudi pisanja te zgodbe, je povedala Luciji Fatur.

V tokratni oddaji bo naš gost gospod Franci Zorko, katerega zgodba z naslovom "Z zapravljivčkom na poroko ali kako smo se vozili na začetku šestdesetih let 20. stoletja" se je uvrstila med deset najboljših na natečaju za starejše od 60 let, ki je bil lansko poletje razpisan v okviru Mestne knjižnice v Ljubljani v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Tema natečaja je bila Zgodbe mojega kraja ‒ Kako smo se nekoč prevažali. Več o zapravljivčku pa bomo izvedeli v teh minutah; Francija Zorka je na pogovor povabila Lucija Fatur.

Ustvarjanje z besedami, posebna tehnika risanja, fotografije, ljubezen do potovanj in narave, vse to in še marsikaj je svet gospe Olge Kolenc. Prejela je že veliko nagrad in priznanj, povod za pogovor pa je bila nagrada na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije: Zgodbe mojega kraja − Kako smo se nekoč prevažali. Kaj vse počne gospa Olga Kolenc, si lahko ogledate na njeni spletni strani olgakolenc.si, v Novi Gorici pa jo je obiskala Lucija Fatur.

Socialni demokrati smo v pričetku februarja pričeli s pogovornimi omizji z evropskima poslancema dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem. Razprava na omizjih poteka o vsebinskih premisah, za katere Socialni demokrati verjamemo, da bodo ključno zaznamovale življenje v Evropski uniji v prihodnjih letih. Med temi vsebinami so tudi t.i. zelene politike, ki jih je EU 2019 okvirila z zelenim dogovorom, za katerega pričakujemo, da bo pospremljen s socialno pravičnostjo. Prav tako Socialni demokrati ocenjujemo, da mora – vzporedno z ukrepi zelenih politik – EU še odločneje nasloviti energetsko revščino. Na pogovornem omizju Socialnih demokratov z naslovom »Zelena Evropa, zelena Slovenija«, ki jo je povezoval Boštjan Klun, so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec, Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Na nočni obisk prihaja dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, Tatjana Gregorič. V radijski eter je skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe s Primorske in zamejstva. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi Tatjana, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, pa v pogovoru s Karin Zorn Čebokli.

Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.

Če bi gospo Nevo Trampuš vprašali, česa v življenju res ne bi mogla pogrešati, bi prav gotovo takoj odgovorila – folklore. Pa tudi glasbe, gledališča in vseh drugih kulturnih dejavnosti. Pred enajstimi leti je takratni predsednik Republike Slovenije Borut Pahor na posebni slovesnosti z redom za zasluge gospo Nevo Trampuš in posthumno njenega moža Mileta Trampuša odlikoval za prispevek k razvoju ljubiteljske kulture na področju folklorne dejavnosti, kakovostnega poustvarjanja slovenskega plesnega in glasbenega izročila ter oblačilne dediščine. V letih prej sta prejela mnoge občinske nagrade – Napotnikovo značko in priznanje, Kajuhovo nagrado in plaketo Mestne občine Velenje ter Maroltovo značko in Maroltovo plaketo, najpomembnejše priznanje na področju folklornega poustvarjanja, ki ga podeljuje Javni sklad za kulturno dejavnost. Gospo Nevo Trampuš, ki poleg vsega uči italijanščino na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje, je obiskala Lucija Fatur.

Mariborska občina dokončuje največji investicijski cikel, pri katerem je veliko projektov evropsko sofinanciranih iz trajnostne urbane strategije. Mestni svetniki pa so decembra sprejeli novo trajnostno urbano strategijo. Kako je z realizacijo dosedanje in kaj prinaša nova strategija, v Studiu ob 17.00 z Bratkom Zavrnikom. Gosta: - Dr. Samo Peter Medved, podžupan Mestne občine Maribor - Boris Keuc, Regionalna razvojna agencija Podravje - Maribor

Časovni stroj je nova serija podcasta Lovim ravnotežje, v kateri so poobjavljene epizode, ki s svojo aktualnostjo kličejo po vnovičnem poslušanju. Pogovor s svetovno priznano filozofinjo dr. Renato Salecl je bil prvič objavljen januarja 2023. Zapis epizode, ki vključuje iztočnice in vire iz pogovora, je na voljo na: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda204 *** Dr. Renata Salecl je svetovno znana filozofinja in sociologinja, redna profesorica in znanstvena svetnica na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, profesorica na na Birkbeck Colleague v Londonu, častna meščanka Mestne občine Ljubljane, kolumnistka Dela in avtorica številnih knjig (Strast do nevednosti, Izbira, Človek človeku virus). V epizodi govoriva o največjih izzivih naše družbe. Med drugim o tem, ali imamo v poplavi možnosti, ki se nam ponujajo resnično na voljo izbiro? Kako smo kot posamezniki prevzeli odgovornost družbe na svoje rame in kako se je skozi individualizacijo razpršila družbena odgovornost do pomembnih družbenih tem na posameznike – v teh dneh to lahko vidimo tudi področju zdravstvene problematike. Govoriva tudi o zavestnem in nezavednem neznanju, kakšen je naš odnos do znanja in strokovnostiter kaj ima družba od tega, da smo nevedni. V pogovoru se dotakneva še ene pomembne teme, ki jo dr. Salecl raziskuje in je, še posebej v zadnjih letih izredno prisotna in pomembna tudi v slovenski družbi – problematike jeznih moških in frustracij v družbi, ki vodijo v nasilje ter grobosti, ki je tema njene zadnje knjige Čas grobosti. *** Uživajte v poslušanju!

Poleti in vse do konca oktobra so starejši od 60 let lahko sodelovali v natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki se je povezala z osrednjeslovenskimi knjižnicami, in pošiljali kratke zgodbe v okviru teme Zgodbe mojega kraja - Kako smo se nekoč prevažali. Prispelo je kar 67 zgodb, konec novembra so razglasili deset najboljših. Druge nagrade se je zelo razveselil gospod Bogomil Brvar iz Podgorice pri Pečah. V pogovoru z Lucijo Fatur boste izvedeli, kaj je to "knapuc", takšen je tudi naslov njegove zgodbe, in zakaj ga je gospod Brvar kot otrok tako težko pričakoval.

Stekla so prva obsežna dela graditve Potniškega centra Ljubljana, ki vplivajo na prometne tokove v mestu. Ponoči so ob začetku obnove železniškega nadvoza zaprli Dunajsko cesto med Vilharjevo in Tivolsko, zaradi česar je pričakovati zastoje. Mestne oblasti in policija pozivajo k upoštevanju delovnih zapor in opozarjajo na nujnost prilagajanja načrtovanih poti zaradi povečanih prometnih obremenitev. Spremenjeni so tudi vozni redi in poti vlakov. Druge teme oddaje: - Sodniki in tožilci bodo zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah dopoldne za eno uro prekinili delo. - Varnostni svet Združenih narodov pozval jemenske hutijevce, naj končajo napade na ladje v Rdečem morju. - Cene zemeljskega plina in elektrike so se na nizozemski borzi skoraj vrnile na raven pred izbruhom energetske krize.

Napoleon Bonaparte je 14. oktobra 1809 v Schönbrunnu pri Dunaju razglasil Ilirske province in ena izmed šestih civilnih provinc je bila tudi Kranjska. Ilirske province so obstajale le štiri leta, a so pustile na ljudeh velik pečat. V ljudskem izročilu se je ohranilo veliko pripovedi, spominov in krajev iz tistega obdobja, povezanih s francosko zasedbo. Nekatere so zgodovinsko utemeljene, druge so postale legenda. O navzočnosti Francozov med ljudmi pripoveduje razstava Gorenjskega muzeja v Stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju z naslovom Bi ga zibali ali zvrnili? 210 let od konca Ilirskih provinc. Na ogled bo do konca februarja prihodnje leto.

Knjižnice kot hrami znanja, vseživljenjskega učenja ter odprtega prostora za vse državljane imajo v družbi zelo pomembno vlogo. Tega se še posebej zaveda dr. Teja Zorko, direktorica Mestne knjižnice Ljubljana, ki je že 30 let zaposlena v knjižnici. Svojo poklicno pot je kot diplomantka primerjalne književnosti pzačela kot knjižničarka v manjši knjižnici, zdaj pa že drugi mandat vodi največjo splošno knjižnico v državi. Letos poleti je tudi uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo s temo domoznanstva in kulturne dediščine. Koliko časa ji ob vsakdanjem hitrem tempu in številnih obveznostih ostane za dobro čtivo ter s katerimi tehnološkimi novostmi se bodo srečale knjižnice prihodnosti, boste izvedeli v tokratnem pogovoru dr. Teje Zorko z voditeljico Tadejo Bizilj.

Svet za starejše Mestne občine Maribor je nedavno pripravil več aktivnosti: ob tednu mobilnosti so opozorili na problematiko stavb brez dvigala in raziskali, kako so opremljene sprehajalne poti, spomnili pa so se tudi svetovnega dneva starejših. S predstavniki sveta smo se pogovarjali v Radijski tribuni iz sklopa rubrik Maribor, imamo problem.

Ponovno odpiramo debato o problemu, ki vztraja že več desetletij in prizadeva več generacij. Govorili bomo o sodobnem plesu in zunajinstitucionalnih scenskih umetnostih, področjih, na katerih si avtorji in drugi umetniki že predolgo prizadevajo za institucionalizacijo, predvsem pa za ustrezne delovne pogoje, v prvi vrsti vadbene prostore. Pogovoru so se pridružili Branko Potočan in Matjaž Farič, oba plesalca in koreografa zrele generacije, ki v nezadostnih produkcijskih razmerah delujeta domala vso svojo umetniško kariero; Danijela Zajc in Jaka Andrej Vojevec, ustvarjalca mlajše srednje generacija, ki se jima prostori, v katerih delujeta, dobesedno rušijo pred očmi; Goran Završnik je ustvarjalec, producent, organizator in tudi član dialoške skupine na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije ter Kim Komljanec, ki iz predhodnega umetniškega delovanja problematiko pozna, trenutno pa je kot svetovalka ministrice zaposlena na Ministrstvu za kulturo. K sodelovanju smo povabili tudi predstavnike Mestne obline Ljubljana, od koder smo, zaradi pomanjkanja sogovornikov, prejeli pisni odgovor. Problem vadbenih prostorov ima dolgo zgodovino, razlog zakaj o njem danes govorimo, pa je v obvestilu, ki smo ga prejeli od različnih ustvarjalcev in zavodov, govori pa o tem, da so izgubili vadbeni in studijski prostor na Parmovi 25 v Ljubljani. Po besedah Matjaža Fariča je v teh prostorih več kot desetletje nastajala domala vsa ljubljanska zunajinstitucionalna gledališka produkcija in produkcija sodobnega plesa. Vabimo vas k poslušanju! foto: Drago Videmšek

Drugi poudarki oddaje: Kakšne spremembe pri delovanju sil zaščite in reševanja je prinesel lanski požar na Krasu. Smo leto dni po požaru pripravljeni bolje? Pri Šentjerneju ta teden 250 skavtov s širšega območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja spoznava veščine preživljanja v naravi Turistično društvo Stari vrh ta konec tedna pripravlja vrsto dogodkov, povezanih s petdesetletnico filma Cvetje v jeseni Danes bo v sklopu dogodkov Mestne promenade za 14 dni oživelo mestno jedro Brežic V festivalsko razpoloženje obarvana tudi Laško in Tolmin

Današnji oddaji naj prisluhnejo vsi, ki radi pišejo in so starejši od 60 let. To sta namreč prva pogoja, da lahko sodelujete na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Gre za natečaj z naslovom Zgodbe mojega kraja: Kako smo se nekoč prevažali. Časa, da pobrskate po spominu in se spomnite morda česa prav posebnega, je še dovolj, saj natečaj traja vse poletje, vse do 30. oktobra. Lucija Fatur je najprej povprašala, od kod pravzaprav ideja za ta natečaj, pogovarjala se je z Anjo Frkovič Teršan, območno koordinatorko domoznanske dejavnosti in vodjo projekta.

Smer razvoja Ljubljane je pomembna za njene prebivalce, hkrati pa mora biti kot prestolnica vzor drugim krajem. V Ljubljani potekajo številne urbanistične spremembe in arhitekturni projekti. To odpira več vprašanj. Je v ozadju celovita vizija razvoja, kam se dejansko razvija slovenska prestolnica? Kaj prebivalcem prinaša njeno zgoščevanje navznoter? Kako optimizirati prometno in parkirno politiko? Kakšno naj bo razmerje med zelenim in urbanim? Kako zasledovati cilje podnebne nevtralnosti in zmanjšati učinke globalnega segrevanja? Kako oblikovati mesto, da bo trajnostno, pravično, odprto in prijazno za vse? O vsem tem voditelj Peter Močnik s sogovorniki. Gostje: Rok Žnidaršič, urbanist, podžupan Ljubljane; dr. Aljaž Plevnik, Urbanistični inštitut RS; Marko Peterlin, Inštitut za politike prostora; predstavnik Oddelka za promet Mestne občine Ljubljana.

Marsikdo v sebi skriva ljubezen do pisanja. Nekateri tej ljubezni in želji dajo priložnost, zgodbe pa ostanejo v predalu, drugi se opogumijo in zapisano pošljejo na katerega od natečajev. Pišejo ljudje najrazličnejših poklicev, marsikdo si čas vzame šele v obdobju upokojitve. Kot pripoveduje gospa Marija Župevc, rada piše, lani pa jo je nagovoril tečaj Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije.

Je jedrski fizik, a velik ljubitelj pisanja, tako pesmi kot zgodb. Rojen je v Nišu, piše pa v srbščini in slovenščini. Ob pisanju se uspešno ukvarja še s fotografiranjem. Rad ima tudi glasbo. Življenje mu je močno spremenila nesreča, po kateri mu je pri okrevanju zelo pomagala umetnost. O vsem tem bo v tokratni oddaji pripovedoval Dragan Mitić, ki je sodeloval na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana s knjižnicami Osrednjeslovenske regije. Zgodbe mojega kraja ‒ Kako smo se nekoč zabavali, njegova zgodba, se je uvrstila med deset najboljših.

Da bi pospešili postopke glede dela tujcev v Sloveniji in odpravili nekatere slabosti zdajšnjega sistema je vlada predlaga spremembo obstoječih pravil. V parlamentarnem postopu sta dva zakonska predloga - noveli zakona o tujcih ter zakona o zaposlovanju in delu tujcev. Hiteli naj bi tudi zato, da bi čimprej omogočili delo prosilcem za azil, ki bi radi delali, ter da bi rešili akutni primanjkljaj kadra v zdravstvu in socialnem varstvu. Najbolj razburjajo spremembe glede zahtev o znanju slovenščine. Kako pomemben je ta pogoj in kaj rahljanje administrativnih postopkov pomeni za integracijo tujcev v našo družbo? O vsem vsem tem voditeljica Metka Pirc s sogovorniki. Gostje: Matej Torkar, v. d. generalnega direktorja Direktorata za migracije na Ministrstvu za notranje zadeve; Igor Feketija, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske Filantropije; Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje.

Gospo Tatjano Leskošek Denišlič smo spoznali že pred dobrima dvema letoma, ko je sodelovala na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije Zgodbe mojega kraja, vendar smo se zaradi epidemije pogovarjali le po telefonu. Natečaj je namenjen starejšim od 60 let, takrat so zbirali zgodbe o tem, kako so nekoč preživljali počitnice. Ker pa gospa Leskošek Denišlič izredno rada piše in, kot bomo slišali, rada sodeluje na različnih natečajih, je seveda svojo zgodbo poslala tudi lani, ko je bila osrednja tema Kako smo se nekoč zabavali. Njena zgodba z naslovom Naša zabava je bila radodarna narava je bila zmagovalna! Najprej bomo izvedeli, kako so se nekoč zabavali otroci.

11 županov te regije je lansko jesen vladi predlagalo spremembo petih zakonov, saj, kot pravijo, so sami izčrpali vse možnosti za boljšo prihodnost romskih otrok in razvoj naselij. Gostje so bili: župan Črnomlja Andrej Kavšek, v.d. direktorica Mestne uprave Novo mesto Jana Bolta Saje, predsednike romske zveze Jožek Horvat Muc in pastoralni asistent Peter Kokotec.

11 županov te regije je lansko jesen vladi predlagalo spremembo petih zakonov, saj, kot pravijo, so sami izčrpali vse možnosti za boljšo prihodnost romskih otrok in razvoj naselij. Gostje so bili: župan Črnomlja Andrej Kavšek, v.d. direktorica Mestne uprave Novo mesto Jana Bolta Saje, predsednike romske zveze Jožek Horvat Muc in pastoralni asistent Peter Kokotec.

V 153. epizodi podcasta Lovim ravnotežje gostim dr. Renato Salecl, svetovno znano in priznano filozofinjo in sociologinjo, redno profesorico in znanstveno svetnico na Inštitutu za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti, profesorico na na Birkbeck Colleague v Londonu, častno meščanko Mestne občine Ljubljana, kolumnistko in avtorico številnih knjig (Strast do nevednosti, Izbira, Človek človeku virus). V epizodi govoriva o največjih izzivih naše družbe. Med drugim o tem, ali imamo v poplavi možnosti, ki se nam ponujajo resnično na voljo izbiro? Kako smo kot posamezniki prevzeli odgovornost družbe na svoje rame in kako se je skozi individualizacijo razpršila družbena odgovornost do pomembnih družbenih tem na posameznike – v teh dneh to lahko vidimo tudi področju zdravstvene problematike. Govoriva tudi o zavestnem in nezavednem neznanju, kakšen je naš odnos do znanja in strokovnostiter kaj ima družba od tega, da smo nevedni. V pogovoru se dotakneva še ene pomembne teme, ki jo dr. Salecl raziskuje in je, še posebej v zadnjih letih izredno prisotna in pomembna tudi v slovenski družbi – problematike jeznih moških in frustracij v družbi, ki vodijo v nasilje ter grobosti, ki je tema naslednje knjige sogovornice, ki izide to pomlad. Zaključek pogovora sva namenili vpogledu v prihodnost. Kam gremo kot družba, kakšne nevarnosti in priložnosti se odpirajo, na kaj moramo biti pozorni in, kateri so načini, ki nam pomagajo razumeti svet in nas v njem. Ne pozabi skočiti na spodnjo povezavo, kjer te v zapisu epizode čakajo povezave, ki sva jih z dr. Saleclovo omenili v pogovoru. ZAPIS EPIZODE: https://ninagaspari.com/blogs/podcast/epizoda153 V spletni trgovini te že čakajo krasne e-knjige in e-delovni zvezki: https://ninagaspari.com/collections/all Ujameš me lahko tudi na: INSTAGRAM: https://www.instagram.com/ninagaspari/ FACEBOOK: https://www.facebook.com/iamninagaspari/ TWITTER: https://twitter.com/ninagaspari TIK TOK: https://www.tiktok.com/@ninagaspari

Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: - Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, - Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, - Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, - Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov. Brezbrižnost, koristoljubje in pohlep so vzrok za okoljski kriminal po vsej državi. Kdo je odgovoren in kaj je treba spremeniti.Pred dobrim mesecem so koroški kmetje, predvsem v Mislinjski dolini, na njivah in travnikih namesto apna trosili s svincem onesnaženo sadro. Več kot 20 kmetij je v začetku pomladi uporabilo ta beli prah, da bi zemlja bolje obrodila. Številke kažejo izjemne razsežnosti. Gre za 510 ton snovi na 60 hektarih na območju Slovenj Gradca, Mislinje in Dravograda. A to ni prvi tak primer. Bi lahko s strožjim nadzorom in hitrejšim ukrepanjem tovrstna onesnaženja preprečili? Kako sanirati škodo in kako ukrepati v prihodnje? Na pragu nove kmetijske sezone na Koroškem ostajajo še brez rešitev. Kako bo k reševanju okoljskega kriminala prispevala nova evropska direktiva? O tem voditeljica Metka Pirc z dopisniškimi kolegi in sogovorniki. Gostje: – Tilen Klugler, župan Mestne občine Slovenj Gradec, – Primož Marolt, direktor kmetijske inšpekcije, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, – Branko Podpečan, direktor Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, – Bernarda Podlipnik, direktorat za okolje, Ministrstvo za okolje in prostor. Posneli smo tudi stališča predstavnikov policije in kmetov.