Podcasts about tokratno

Tokratno epizodo že na začetku zmoti Juretova prebava ... ali pa (pre)glasna klimatska naprava. Očitno ne bomo nikoli izvedeli :D

Tokratno epizodo namenjamo enemu najbolj znanih sodobnih primerov v nevrološkem razumevanju in nevroznanstvenem raziskovanju strahu. Skozenj nas bo odpeljal prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Njenega pravega imena ne poznamo. Vemo pa, da je bila rojena leta 1965 in da prihaja iz San Diega v Združenih državah Amerike. V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je ekipa raziskovalcev na Univerzi Iowa začela preučevati bolnico S. M. Tudi letos, že 11. leto zapored pridružujejo temi Tedna možganov. Ta poteka tretji teden v marcu in prinaša tudi slovenski dan možganov, letos pa so se organizatorji odločili, da bo glavni – strah. O strahu se bomo pogovarjali tudi v obeh marčevskih epizodah Možganov na dlani.

Tokratno zasedanje je bilo v znamenju zatišja pred nevihto, saj za Olimpijo v naslednjih nekaj dneh prihajajo na vrsto tekme, ki bodo odločilno vplivale na razplet sezone. Najprej smo seveda pokramljali o gostovanju v Ajdovščini, potem pa smo se posvetili pokalnemu spektaklu v Grosupljem, ki bo v sredo in večnemu derbiju, ki sledi v nedeljo. Obdelali smo tudi nekaj drugih tem, povezanih z zeleno-belimi, predvsem sodno zmago Mustafe Nukića in govorice o zanimanju klubov iz Serie A za Dina Kojića. Za konec pa še ščepec hokeja.

Tokratno oddajo smo posvetili bontonu. Z nami je bila strokovnjakinja za kulturo vedenja Bojana Košnik Čuk, ki je osvežila nekaj poglavij iz ‚stare šole' bontona ter odgovarjala na vaša vprašanja.

Tokratno oddajo Slovencem po svetu posvečamo portretu rojaka, ki je leta 1978 pri devetnajstih letih odšel v Nemčijo, svojo ustvarjalno in poklicno pot pa posvetil fotografiji, videu, multimediji, holografiji, eksperimentalnim filmom in oblikovanju ter pri tem ustvaril izjemno uspešno kariero pri znamenitem Red Dotu v Essnu. Vito Oražem v vseh teh desetletjih življenja v tujini aktivno goji vezi z domačim Kočevjem, kjer so mu leta 2015 podelili Deklico s piščalko, najvišje občinsko priznanje za doprinos na področju kulture in umetnosti. Pred mikrofon ga je povabila Mojca Delač.

Zdravo. Za začetek ugotovimo, da je deloholizem družbeno sprejemljivejši od alkoholizma, trpljenje družin enih ali drugih pa je več kot primerljivo. Ne pričakujte doprsnega kipa v preddverju. Tokratno (revolucionarno) Aljotovo dejstvo se glasi: "V službi delaj ravno toliko, da te ne odpustijo, ker ravno toliko te tudi plačujejo." Presedlamo na debato o simulaciji in božjem Tinder (OnlyFans) profilu, potem pa končno skočimo na Komodo. Tam ugotovimo, da se opazovanje komodskih zmajev sprevrže v ceneno, a krvavo turistično atrakcijo. Zvonček, drobovje, mačeta, ... vse to privede do debate o smiselnosti tovrstne turistične ponudbe.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija bomo odprli s posebnim dokumentarcem o življenju dronov, v sami oddaji pa se bo voditeljski trojček Uroš Slak, Igor E. Bergant in Marcel Štefančič spraševal, kdo bo novi urednik Tarče in zakaj bi to lahko bil Mirko Strojan. Slovenske železnice bodo predstavile nov literarno-umetniški projekt, v katerem bosta Vesna Milek in Sebastijan Cavazza brala poročila o zamudah potniških vlakov. Zlatko Zahovič in Franc Kangler sta naveličana politikov, ki zlorabljajo vijoličasto barvo, zato sta sklenila obračunati z Karlom Erjavcem, Vladimirjem Prebiličem in Zoranom Stevanovićem. Slišali bomo, kaj sta se po telefonu pogovarjala Putin in Trump, Fešn Tony pa se bo iz Ljubljanskega tedna mode oglašal z nasveti Zelenskemu, kaj obleči za mirovna pogajanja. Vse to in verjetno ne čisto vse to v petek dopoldan na Prvem.lek o dogodkih poslušalcem vseh generacij. Bodite del petkove zabave na Prvem.

Tokratno oddajo Reflektor smo posvetili žalovanju. V goste smo povabili Anjo Klančar, ki je zaradi samomora izgubila vso družino: mamo, očeta in brata. Z nami je iskreno delila svoje trpljenje in izkušnje, kaj ji je pomagalo in kako se je spet postavila na noge. Anja je izdala tudi knjigo z naslovom Ko izgubiš, v kateri opisuje doživljanje po maminem samomoru, vse do samomora očeta. Naročite jo lahko tukaj: https://www.druzina.si/knjiga/ko-izgubis Vas zanima več? - P. Ivan Platovnjak: Človek, ki je storil samomor, ni zavržen in ni izgubljen, je v Božjih rokah: https://www.druzina.si/clanek/p-ivan-platovnjak-clovek-ki-je-storil-samomor-ni-zavrzen-ni-izgubljen-je-v-bozjih-rokah - Samomor boli – ne tistega, ki si vzame življenje. To je travma družine in bližnjih: https://si.aleteia.org/2020/09/23/samomor-boli-ne-le-tistega-ki-si-vzame-zivljenje-to-je-travma-druzine-in-bliznjih/ - Pet mitov o samomoru. Kaj drži in kaj je zgrešeno: https://si.aleteia.org/2024/09/10/pet-mitov-o-samomoru-kaj-drzi-in-kaj-je-zgreseno/ - Knjiga Pot žalovanja: https://www.druzina.si/knjiga/pot-zalovanja Moderatorka pogovora: Tina Martinec Selan Kamera in montaža: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Tina Martinec Selan Izdaja DRUŽINA d.o.o., www.druzina.si #OddajaReflektor #Samomor #DuševnoZdravje

Zdravo. Tokratno epizodo z vami delimo v celoti, ker v Predigri (bonus epizodi, ki jo pred glavno epizodo ponavadi dobijo naši podporniki) na vse pretege temeljito znanstveno analiziramo čustvenčke, predvsem najljubše kose “zelenjave” in kako se prikazujejo na različnih mobilnih operacijskih sistemih. Čudoviti svet čustvenčkov prekine dejstvo, da je do rojstnega dneva Billa Gatesa še dobra dva tedna (15 dni). Za nepoučene: to je dan, ko bomo vsi cepljeni proti COVID-19 končno končali tostransko trpljenje. Za tiste, ki bi še radi živeli, imamo nasvete: uporaba kisa in aluminijaste folije kot zaščite pred 5G žarki ter bunker, ki naj bo vsaj 7 metrov pod zemljo. Dotaknemo se tudi nasvetov o gledanju v sonce (zjutraj!) in razpravljamo o dvomljivi učinkovitosti kreme za sončenje. Potem spet odrinemo v Ladin Gaj, kjer divje zveri pojejo pozno v noč, na obzorju pa je končno Komodo. Vmes razmišljamo o izgubljenem občutku čudenja. Končamo z apelom: bodite prijazni, hvaležni in uživajte, dokler lahko. Naslednjih 14 dni bo ključnih.

Tokratno oddajo smo pripravili v širšem okolju oaze Siva (dolga je približno 10 km, široka od 6 do 8 km in ima približno 200 izvirov oziroma arteških vodnjakov) nedaleč od meje z Libijo v puščavskem krasu Egipta. Tam je od 29. septembra do 3. oktobra potekal mednarodni znanstveni simpozij o varstvu okolja v puščavskih razmerah. Udeležilo se ga je približno 40 po večini raziskovalk in raziskovalcev iz Egipta, sosednjih arabskih držav, tam pa je bila tudi ekipa iz Romunije in gostja iz Južnoafriške republike. Tja smo odšli na povabilo soorganizatorjev, krasoslovcev iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Ti že več kot dve desetletji sodelujejo z Egiptovskim društvom za okoljske spremembe oziroma s profesorjem z Univerze v Aleksandriji dr. Magdyjem Torabom in njegovimi kolegicami in kolegi. O dolgoletnem sodelovanju in obojestranski izmenjavi izkušenj s kraškimi pojavi v Egiptu bo več povedal raziskovalec prof. dr. Tadej Slabe, donedavnega dolgoletni predstojnik postojnskega inštituta. V še dveh oddajah, ki si bosta sledili v oktobru, pa smo se posvetili preučevanju zakrasevanja Keopsove piramide v Gizi pri Kairu in antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin ter izkušnjam dveh egiptovskih raziskovalk in raziskovalca kraških fenomenov z njihovim in slovenskim krasoslovjem. FOTO: Tadej Slabe pojasnjuje, kako veter in voda brusita egiptovski puščavski kras VIR: Ars – Goran Tenze

Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev).

Letošnji junij je bil najbolj vroč in suh mesec v zgodovini meritev v Sloveniji. Vročinski val je prizadel tudi mestno drevje – številna drevesa so ovenela, trava je bila ožgana od sonca, prebivalci pa so marsikje sami zalivali in prosili občine za ukrepanje. Prav drevesa, ki jih pogosto jemljemo kot samoumevni del okolice, so se izkazala kot ključna zaščita pred vročino, onesnaženim zrakom in posledicami podnebnih sprememb. O pomenu dreves in zelenih površin, nujnosti ukrepanja ter vlogi občin in prebivalcev smo se pogovarjali z dr. Majo Simoneti, krajinsko arhitektko in strokovnjakinjo z Inštituta za politike prostora. Tokratno oddajo Glasove svetov pripravlja Miha Žorž.

Tokratno radiovedno vprašanje sodi med eno tistih klasičnih. Česa je na svetu več: Koles ali vrat? Pričev ali rib? Letal ali ladij? Jezikov ali držav? Na slednje nam je pomagal odgovoriti dr. Sašo Živanović z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje Filozofske fakultete v Ljubljani.

Tokratno oddajo Sobotno branje namenjamo poeziji, grškemu pesniku Nikiforosu Vrettakosu, ki je z zgodnjimi verzi v literaturo vstopil kot otrok, potem pa je s svojo poezijo beležil dogodke 20. stoletja, človeško tragedijo, ki so jo povzročile predvsem vojne, s pesmimi slikal naravo in z njimi gradil metafizične svetove in neprestano nagovarjal človeka. Čeprav pesmi posveča vsem bitjem, in je v liričnem središču tudi ljubezen, pa je tudi kritičen do nerazumnega sveta, kar zavije v metaforiko in simboliko. Prevod njegovih izbranih pesmi, ki so izšle v knjigi Moja zbirka, s podnaslovom Pesmi, 1933−1991, je opravila dr. Dragica Fabjan Andritsakos.

Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes.

Pozdravljeni v tokratni mobilni ediciji Gospodov. Končno smo ju zvabili ven iz studia in s pomočjo elektrike sta se odpeljala do Socerba. Kaj vse se jima je zgodilo na poti pa izveste v epizodi!Tokratno epizodo poganja Petrol ⛽

Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025. Tokratno poročilo poleg vsebin o razvoju vključuje tudi produktivnost, ki je eden od pomembnih dolgoročnih dejavnikov za doseganje višje kakovosti življenja. V poglobljeni analizi gospodarstva, družbe in okolja so ocenili razmere, opredelili razloge zanje in podali niz konkretnih priporočil za ukrepanje. Pozvali so k spremembi razvojnega modela, tako da bo temeljil na ustvarjalnosti, vključitvi vseh v delovno aktivni dobi in avtomatizaciji.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z pozabljivim Nemcem (Alzheimer), končamo pa z betonskim mešalcem, v katerem na fantovščini ali kakšni podobni zabavi mešamo beton (torej: šnopc in pivo), skozi klasično vesoljski vrtiljak idej tokrat pridemo do zaključka: “Ne razmišljat, ljudje.” Sicer pa se filozofsko lotimo naroda, denarja in ostalih izmišljenih stvari, delimo globoke misli o tem, kako trenirat pozitivnost, izumimo najboljši piknik, ki je enotedenski žur na Betelgezi, kjer pangalaktični grlorez delajo ekskluzivno v mešalcu za beton. Pa tudi o poglavju govorimo. Malo. Aja: piknik bo. Beton se že meša. ;)

O telefonih, aplikacijah, kavi na poti in avtopralnicah. Pa lepe praznike!Tokratno epizodo poganja Petrol ⛽ Hvala za podporo!

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.

Lepo vas pozdravljam, dragi prijatelji, dobrodošli v naši duhovni misli. Tokratno duhovno misel, ki ima naslov Moč molitve, bom začel z avtorjem Anthonyjem de Mellom, ki je napisal knjigo Žabja molitev. V tej knjigi najdemo tudi primer nekega meniha, ki je zvečer pisal in študiral ter bral pri odprtem oknu. Zunaj je bilo poletje in pod oknom je bila močno glasna žaba. To ga je tako močno motilo, da se je odločil, da bo šel tisto žabo ven ubit. Na poti ven pa sreča svojega duhovnega očeta meniha in ga ta vpraša: »Kam pa drviš?« In je rekel: »žaba me zunaj tako moti, tako na glas rega, da jo grem jaz zdaj ubit.« In duhovni oče mu reče: »Poslušaj, kaj pa če moli?« Takrat je žabje reganje dobilo čisto drug prizvok. Molitev je pogovor z Bogom. Molitev je prinašanje Bogu svoje prošnje in zahvale. Molitev je lahko tudi, če samo pred Bogom, ki ga zreš v tabernaklju, sediš in pustiš, da ti On spregovori v tvoje srce. Molitev je dialog. Je odnos, je povezava z Bogom. In kako molitev deluje? Ja, ne deluje vedno kot neka čarobna palica, deluje pa tako, da te od znotraj spreminja. Poznam primer, kako molitev zelo močno deluje v odnosih. Namreč, oseba, ki ti gre močno na živce – lažje jo boš sprejel, če boš zanjo molil. In molitev … ja … kot mož in žena, ki se morata med seboj pogovarjati in graditi odnos. Tako tudi kristjani, veren človek, z molitvijo gradi odnos s presežnim. Molitev te tudi obvaruje. Moj duhovniški poklic je sad molitve in to, da sem danes duhovnik, ki lahko hodim za Kristusom in me marsičesa obvaruje hudega, ravno molitev mnogih bratov in sester, ki stegujejo svoje roke k Bogu, tudi zame. Molimo drug za drugega, čas, ki ga posvetimo molitvi, ni nikoli stran vržen čas. Če ne veš, kako bi molil, pusti, da Bog v tvojem srcu spregovori. Ni ti treba vedno govoriti, pusti, da Bog govori, in mu prisluhni.

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.

Tokratno sredino budnico so pripravili fantje novomeške zasedbe Plateau. Sveži in z novim albumom na poti, v duhu ljubezni in mladosti v živo iz studija 26.

Tokratno epizodo smo začeli z debato o tekmi s Koprom, na kateri je Olimpija pokazala absolutno premalo, potem pa smo se lotili osrednje teme – gostovanja v Heidenheimu. Klino, Miha in Junior s(m)o poročali o izletu v to (za nemške razmere) relativno majhno mesto, kjer domuje istoimenski bundesligaš. Pripovedovali smo o pohodu skozi mestne ulice z Dragonsi, o nemških navijačih Olimpije, vzdušju, nalepkah, šalih, Oktoberfestu, 1860 Münchnu in vseh ostalih zanimivostih. Klino pa je poročal še o obisku bundesligaške tekme v bližnjem Augsburgu naslednjega dne. Na koncu pa ni smel manjkati še Žakijev reprezentančni kotiček.

Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bodo prevzeli kar štirje bivši in aktualni župani, ki so si za to priložnost nadeli ime New Svinj Quartet. Janković, Popovič, Kangler in Pojbič bodo tako gostili Uroša Slaka, ki se bo z Robertom Golobom in kmeti pogovarjal o prehranski samozadostnosti, sprejemali bodo klice znanih domačih in tujih prodajalcev v novi rubriki Mali oglasi – Razprodaja Slovenije in obiskali Kavarno Zeleni prehod, v kateri Milka prodaja že skoraj legalno robo. Seveda bomo šli tudi v Luko Koper, kjer bo protestne pesmi bral Boris A. Novak, prisluhnili prometnemu poročilu Kanglerja in Rožmarina, vmes pa seveda izvedeli tudi, kateri župan ima najdaljšega in kateri najvišjega – stolp seveda. Vse to in verjetno še kaj v petek malo po deseti na Prvem.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bodo vodili Luka, Marjan in Branko, ter sproti ugotavljali, kdo od njih najverjetneje ne bo šel v Bruselj. Z novo evropsko himno nas bo razveselila Helena Blagne, z novim kopališčem na Ljubljanici pa župan Zoran Jankovič. La Toya išče karierne priložnosti v slovenskem šolstvu, na Trgu Republike pa bomo spremljali prvo pravo borbo za upokojence, saj se bosta v ringu srečala Pavel Rupar in Karel Erjavec. Kdo vse bo šel na Marihuana Marš, kako do računalnika od Emilije, kako pravilno ujeti Daria Srno in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Tam so prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, cikla Filharmonični klasični koncerti nastopili mlada nadarjena violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, Orkester Slovenske filharmonije in gostujoči škotski dirigent Douglas Boyd. V nadaljevanju se odpravljamo še na Primorsko, natančneje v Novo Gorico, kjer sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo zaključujemo s panoramo iz reške operne hiše, kjer so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.

Pogled na oder Prešernovega gledališča v Kranju. Tam je bila premierno odigrana drama Predsednice avstrijskega dramatika Wernerja Schwaba v prevodu Mojce Krajnc in ob dramaturške vodstve Marinke Poštrak. Dramo smo na Slovenskem že gledali, najprej leta 1997 v ljubljanski Drami, lani v mariborski drami. Tokratno postavitev je režiral Jure Novak. Na premieri v Kranju je bila Tadeja Krečič: Ustvarjalci Prevajalka Mojca Kranjc Prevajalec pesmi Kaj mora zame biti Bog Jure Novak Režiser Jure Novak Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Leon Vidmar Kostumografinja Dajana Ljubičić Avtor glasbe Uroš Buh Koreografinja Lada Petrovski Ternovšek Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske Matej Pajntar Igrajo Erna: Vesna Jevnikar Greta: Darja Reichman Marička: Tina Resman k. g. Pozavnist: Branko Mrak k. g.

Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.

Tokratno katehezo za bolnike in starejše je g. Miro Šlibar namenil temi o pogovoru z Bogom, z drugim in s seboj. Vesel je, da se je po treh letih kovidnega premora 45 romarjev odpravilo v Lurd na srečanje bolnikov in ostarelih, zato smo lahko slišali nekaj več o posebnostih tega romanja.

Tokratno zasedanje Tajnega društva OFC je bilo posneto na skrivni lokaciji v največjem slovenskem mestu, ki nikoli ni imelo prvoligaša, Kamniku. Gostovali smo pri največjemu statistiku med žabarji in največjemu žabarju med statistiki, Matjažu Homarju, ki nas je nahranil in napojil, potem pa se nam je skupaj s Timom Dobovškom pridružil pri debati o aktualnih temah povezanih z Olimpijo.Pogovarjali smo se o novi "himni", oziroma avizu, novih dresih, novih igralcih, tekmi s Hajdukom, prihajajočih evropskih izzivih in še mnogih drugih zadevah. Verjetno si lahko predstavljate, da je bil pogovor v neformalnem okolju Optažabarjevega vrta, ob hrani in pijači, precej kaotičen. Ampak na to ste pri nas že navajeni!

Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.

Najbolj priljubljena igra slovenske politike, tudi igra z najdaljšo tradicijo v parlamentu, je "Kolo sreče"! Med igro poslanci zavrtijo veliko kolo z izseki dvajsetih večnih tem, okoli katerih se lomi naša družbena stvarnost, nato pa na slepo mečejo puščice. Med zadnjimi poslanskimi vprašanji so tako po daljšem času zadeli "tretjo razvojno os", oziroma "avtocesto na Koroško", po domače. Ker smo vestni kronisti družbenega dogajanja, se torej zapeljimo po cesti, ki je ob "Rimski" na nebu najbolj nedosegljiva prometnica vseobsegajočega stvarstva. Imenovali jo bomo s tehničnim in tudi uradnim nazivom: "tretja razvojna os2! Ta predvideva, da na Slovenskem že imamo dve razvojni osi. Sklepamo, da sta mišljeni ona od Obale do Prekmurja in tista z Gorenjske do Dolenjske. Manjka nam pa tretja, ki gre počez. Iz severa na jug, geografsko gledano. Najprej se odgovorni analitik vpraša, čemu se te osi imenujejo razvojne? Predvidevamo, da je mišljeno, kako avtocesta v dotakratno provinco pripelje razvoj. Avtoceste naj bi imele to sposobnost. Če se razvoj prevaža naokoli s 25-tonskimi tovornjaki, potem se ne bi mogli bolj strinjati, kajti vsakodnevno vidimo na prvi in drugi razvojni osi kolone in kolone razvoja, kako se prevaža čez našo ljubo deželico. Pozneje na vseh štirih koncih dveh razvojnih osi tudi prečka mejo, za njim pa ostaneta samo onesnaženje in cestnina v Darsovi blagajni. Zato si drznemo pripomniti, kako je mogoče v 21. stoletju razvoj dostaviti tudi kako drugače kot s težkim transportom. Recimo z širokopasovnimi spletnimi povezavami, s spremembo razvojne paradigme, z znanjem in z drugačno zavestjo. Tako postavimo tezo, zaradi katere bodo koroški poslušalci odpovedali naročnino: "Koroška ne potrebuje avtoceste, da bi postala končna destinacija tretje razvojne osi." Mimogrede: ko govori o tretji razvojni osi, politika govori samo o prometnici na Koroško. Če pa spomin in razgrnjeni načrti ne varajo, razvoj prihaja tudi v Šaleško dolino, Savinjsko dolino ter dobršen del Zasavja, Dolenjske in Bele krajine. A o tem kdaj drugič. Čemu smo torej mnenja, da je za Koroško najbolje, da ostane brez ceste – zabarikadirana s Hudo Luknjo in polževo cesto skozi Dravsko dolino? Najprej zato, ker je žaljivo. Nikoli do zdaj slovenska infrastrukturna in obča politika s avtocesto še ni mislila resno. Gre za klasično metanje peska v oči namesto na traso in gre za nabiranje političnih točk. Tokratno koroško debato je odprla poslanska SDS, ki je gromoglasno očitala sedanji vladi, da ne nadaljuje tam, kjer je začela vlada Janeza Janše. Kot je znano, se je ta lotila graditve tretje razvojne osi po butalsko. Niso začeli od začetka proti koncu, niti niso inovativno začeli od konca proti začetku, temveč so začeli graditi na sredi. In nato malo proti levi in proti desni. Sedanja vlada pa se čoha po glavi, ali naj nadaljuje inovativni model cestogradnje, ki ga stroka imenuje "gradnja po odsekih", oz. koncentrična tehnika, ali pa naj nadaljuje klasično na začetku, pa potem poskuša zadeti Janševo gradbišče. Če pa ga zgrešijo kot v prastarem vicu, bo imela koroška avtocesta nekaj kilometrov osem pasov. Drugi razlog, čemu smo proti avtocesti na Koroško, pa je empirični dokaz, da razvojne osi ne jamčijo razvoja. Slovenska provinca ob prvi in drugi razvojni osi je še vedno provinca. Politično in upravno tako ali tako, gospodarsko pa z izjemo Novega mesta tudi. Če izvzamemo mater slovenskega avtocestnega križa, se pravi avtocesto na Primorsko, je druga velika os – avtocestna povezava Štajerske in prestolnice – še najbolj znana po trkanju pločevine, nikakor pa ne po zagotavljanju razvoja vzhodu slovenske države. Ta še vedno caplja za zahodom in nobena avtocesta mu pri tem ne pomaga. Če parafraziramo: lahko spraviš provinco na avtocesto, provinco iz province pa nikoli. Trdimo, da so razvojne osi namenjene ravno nasprotnemu – se pravi izčrpavanju in depopulaciji, ne pa razvoju regij in pokrajin, ki ležijo onkraj limesa, utrjene rimske meje. Da ne flancamo v tri dni, priča jutranji in popoldanski prometni kaos okoli Ljubljane, pričajo dnevne migracije in mameče službe javnega sektorja, ki so se zaredile v prestolnici. Pričajo polna parkirišča nakupovalnih centrov, kjer se ob petih zjutraj dnevni migranti iz štirih naložijo v en avto, in pričajo cene nepremičnin. Koroška je v  mnogih segmentih temeljna pokrajina slovenstva. Prelepa in odrezana, samosvoja in še vedno skrivnostna – naj takšna tudi ostane. Z avtocesto boste Korošci dobili samo privid, izgubili pa samosvojost in samobitnost … Tretja razvojna os ne pomeni avtoceste na Koroško, kot trdijo politiki, ko grmijo na Trgu republike. Pomeni avtocesto s Koroške, ki se bo po štirih pasovih in s sodobnim vinjetnim sistemom ekspresno izpraznila.

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Tokratno epizodo oddaje Reflektor, ki bo premierno predvajana na dan žena, smo namenili ženskemu klepetu o lepoti. Kaj je za nas lepota, kako se sprejemamo, kaj o lepoti pravi Sveto pismo? Razbile smo nekaj tabujev v zvezi z lepotnimi posegi in razmišljale o tem, kaj same storimo za svojo lepoto – notranjo in zunanjo. Klepetale so Tina Martinec Selan z gostjama lepotno kirurginjo Evo Trpin Fortuna in Heleno Rozman. Voditeljica pogovora: Tina Martinec Selan Koordinatorka področja: Tina Martinec Selan Kamera in zvok: Siniša Kanižaj Fotograf: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.

Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.

Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.

Tokratno razmišljanje na temo omejujočih prepričanj, iskanja izgovorov in prevzemanju odgovornosti je Filip posnel kar v avtu. Vredno poslušanja, FP ekipa P.S. Po poslušanju pa skoči na filippesek.com in preveri naše hude produkte, ki ti lahko pomagajo pri osebni in poslovni rasti. The post Ne išči izgovorov, ampak prevzemi odgovornost… | Monolog by Filip appeared first on Filip Pesek.

Tokratno razmišljanje na temo omejujočih prepričanj, iskanja izgovorov in prevzemanju odgovornosti je Filip posnel kar v avtu. Vredno poslušanja, FP ekipa P.S. Po poslušanju pa skoči na filippesek.com in preveri naše hude produkte, ki ti lahko pomagajo pri osebni in poslovni rasti. The post Ne išči izgovorov, ampak prevzemi odgovornost… | Monolog by Filip appeared first on Filip Pesek.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Tokratno epizodo v vaše fikica prinaša BurekBox! Burek. Holesterol, kot je nekoč bil. Hvala! Sicer pa POW POW!, prpravite se na par ušesodrobilcev, za katere sta poskrbela tudi Debeli Joe in Veliki Kaznovalec. Ena lepa rdeča nit tega podkasta je, da nehimo mislit sam na svojo rit in da nam na Orlah ne uletavate na […]

Tokratno epizodo sta Gospoda posvetila diamantom.