Podcasts about tokratno

Pozdravljeni v tokratni mobilni ediciji Gospodov. Končno smo ju zvabili ven iz studia in s pomočjo elektrike sta se odpeljala do Socerba. Kaj vse se jima je zgodilo na poti pa izveste v epizodi!Tokratno epizodo poganja Petrol ⛽

Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil publikacijo Kakovost življenja v Sloveniji - Poročilo o razvoju 2025. Tokratno poročilo poleg vsebin o razvoju vključuje tudi produktivnost, ki je eden od pomembnih dolgoročnih dejavnikov za doseganje višje kakovosti življenja. V poglobljeni analizi gospodarstva, družbe in okolja so ocenili razmere, opredelili razloge zanje in podali niz konkretnih priporočil za ukrepanje. Pozvali so k spremembi razvojnega modela, tako da bo temeljil na ustvarjalnosti, vključitvi vseh v delovno aktivni dobi in avtomatizaciji.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z debato o aplikacijah za zmenke, povezavo z republikanskimi dogodki (glej zapiske), kaj kmalu pa od Grindrja preidemo na zadnjice, modo in lepotne ideale, ki jih zadnjih 5 do 10 desetletij izvažajo Združene države Amerike. Malo manjše riti, o katerih pojejo Mi2, bi morale biti že dobro desetletje malo večje riti. Kako od riti preidemo na nemško Vidmarjevo vilo, časovne okvire, gotovino ali kartice, šmorn, praznik dela in se ustavimo na Asgardu, kjer se Zaphod vozi z vlačugo. Medtem ugotavljamo, da je včasih pekel edino mesto, kjer imaš vsaj dobro družbo. Včasih je to pekel, drugič spet piknik.

Zdravo. Tokratno epizodo začnemo z pozabljivim Nemcem (Alzheimer), končamo pa z betonskim mešalcem, v katerem na fantovščini ali kakšni podobni zabavi mešamo beton (torej: šnopc in pivo), skozi klasično vesoljski vrtiljak idej tokrat pridemo do zaključka: “Ne razmišljat, ljudje.” Sicer pa se filozofsko lotimo naroda, denarja in ostalih izmišljenih stvari, delimo globoke misli o tem, kako trenirat pozitivnost, izumimo najboljši piknik, ki je enotedenski žur na Betelgezi, kjer pangalaktični grlorez delajo ekskluzivno v mešalcu za beton. Pa tudi o poglavju govorimo. Malo. Aja: piknik bo. Beton se že meša. ;)

O telefonih, aplikacijah, kavi na poti in avtopralnicah. Pa lepe praznike!Tokratno epizodo poganja Petrol ⛽ Hvala za podporo!

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija bo odprl sam premier Robert Golob, ki bo poslušalce in člane vlade nagovoril ob proslavljanju 1000 dni na vladi. Ob tej priložnosti bo od kolegov Mesca, Grimsa in Čadonič Špelič dobil tudi lepo darilo. Spremljali bomo prvi finale novega radijskega kviza "Penziolov", ki ga vodi Karel Erjavec in v katerem tekmovalec Pavle poskuša kar najhitreje obrati čim več upokojencev. Donald Trump in Elon Musk sta pred kratkim prispela v Slovenijo, da se s pravno službo družine Strojan dogovorita o posebni zaščiti za Tesle na slovenskih cestah, nova duhovna misel se tokrat ubada s samim svetim "spiritom", spremljali bomo podelitev nagrade Oslar, Uroš Slak pa bo z Angelco Likovič in Natašo Sukič razpravljal o vdorih tujerodnih krofov na slovenske mize. Vse to, morda pa tudi kaj čisto drugega v petek dopoldan na Prvem.

Lepo vas pozdravljam, dragi prijatelji, dobrodošli v naši duhovni misli. Tokratno duhovno misel, ki ima naslov Moč molitve, bom začel z avtorjem Anthonyjem de Mellom, ki je napisal knjigo Žabja molitev. V tej knjigi najdemo tudi primer nekega meniha, ki je zvečer pisal in študiral ter bral pri odprtem oknu. Zunaj je bilo poletje in pod oknom je bila močno glasna žaba. To ga je tako močno motilo, da se je odločil, da bo šel tisto žabo ven ubit. Na poti ven pa sreča svojega duhovnega očeta meniha in ga ta vpraša: »Kam pa drviš?« In je rekel: »žaba me zunaj tako moti, tako na glas rega, da jo grem jaz zdaj ubit.« In duhovni oče mu reče: »Poslušaj, kaj pa če moli?« Takrat je žabje reganje dobilo čisto drug prizvok. Molitev je pogovor z Bogom. Molitev je prinašanje Bogu svoje prošnje in zahvale. Molitev je lahko tudi, če samo pred Bogom, ki ga zreš v tabernaklju, sediš in pustiš, da ti On spregovori v tvoje srce. Molitev je dialog. Je odnos, je povezava z Bogom. In kako molitev deluje? Ja, ne deluje vedno kot neka čarobna palica, deluje pa tako, da te od znotraj spreminja. Poznam primer, kako molitev zelo močno deluje v odnosih. Namreč, oseba, ki ti gre močno na živce – lažje jo boš sprejel, če boš zanjo molil. In molitev … ja … kot mož in žena, ki se morata med seboj pogovarjati in graditi odnos. Tako tudi kristjani, veren človek, z molitvijo gradi odnos s presežnim. Molitev te tudi obvaruje. Moj duhovniški poklic je sad molitve in to, da sem danes duhovnik, ki lahko hodim za Kristusom in me marsičesa obvaruje hudega, ravno molitev mnogih bratov in sester, ki stegujejo svoje roke k Bogu, tudi zame. Molimo drug za drugega, čas, ki ga posvetimo molitvi, ni nikoli stran vržen čas. Če ne veš, kako bi molil, pusti, da Bog v tvojem srcu spregovori. Ni ti treba vedno govoriti, pusti, da Bog govori, in mu prisluhni.

Tokratno oddajo v celoti namenjamo sogovornici z Irske. Ines Zdešar se je na zeleni otok preselila pred 12.leti in tam skupaj z možem vodi kmečki turizem. Pred nekaj leti je obudila delovanje društva Deteljica, ki povezuje na Irskem živeče Slovence; tistim, ki bi želeli na Irskem delati ali študirati, pa redno nudi nasvete. Niso tako redke situacije, ko Ines Zdešar osebno pomaga slovenskim študentom, ki so prišli na izmenjavo na Irsko in se tam iz različnih razlogov znašli v težavah. Nekatera območja so dvojezična, še zlasti Dublin pa je zelo drag in po brexitu, ko so se iz Združenega kraljestva številni preusmerili na Irsko, je v glavnem mestu izjemno težko najti primerno namestitev. O vsem tem se pogovarjamo v tokratni oddaji, pa tudi o življenju na tradicionalnem irskem podeželju, irskih šolah ter navadah Ircev.

Tokratno sredino budnico so pripravili fantje novomeške zasedbe Plateau. Sveži in z novim albumom na poti, v duhu ljubezni in mladosti v živo iz studija 26.

Tokratno epizodo smo začeli z debato o tekmi s Koprom, na kateri je Olimpija pokazala absolutno premalo, potem pa smo se lotili osrednje teme – gostovanja v Heidenheimu. Klino, Miha in Junior s(m)o poročali o izletu v to (za nemške razmere) relativno majhno mesto, kjer domuje istoimenski bundesligaš. Pripovedovali smo o pohodu skozi mestne ulice z Dragonsi, o nemških navijačih Olimpije, vzdušju, nalepkah, šalih, Oktoberfestu, 1860 Münchnu in vseh ostalih zanimivostih. Klino pa je poročal še o obisku bundesligaške tekme v bližnjem Augsburgu naslednjega dne. Na koncu pa ni smel manjkati še Žakijev reprezentančni kotiček.

Kam lahko seže vpliv religije po slovenskih regijah in zakaj je bilo Prekmurje vselej pod nekakšnim verskim prepihom? Tokratno oddajo namenjamo medkulturnem in medverskem sožitju v severovzhodnem delu Slovenije, kjer so še danes poznane močne vezi med vejama krščanstva - katolištvo in luteranstvo, pa tudi spomin na murskosoboški in lendavski judovski skupnosti. O razvejanosti verskega življenja, njeni dediščini in zanimivosti nam bo tako iz osebnega kot tudi strokovnega vidika pripovedoval profesor Boris Hajdinjak, sicer direktor Sinagoge Maribor in po očetovi strani pravi Prekmurec, ki črpa izkustva medreligijskega dialoga tudi pri svojem znanstvenem delu.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga – nova generacija bodo prevzeli kar štirje bivši in aktualni župani, ki so si za to priložnost nadeli ime New Svinj Quartet. Janković, Popovič, Kangler in Pojbič bodo tako gostili Uroša Slaka, ki se bo z Robertom Golobom in kmeti pogovarjal o prehranski samozadostnosti, sprejemali bodo klice znanih domačih in tujih prodajalcev v novi rubriki Mali oglasi – Razprodaja Slovenije in obiskali Kavarno Zeleni prehod, v kateri Milka prodaja že skoraj legalno robo. Seveda bomo šli tudi v Luko Koper, kjer bo protestne pesmi bral Boris A. Novak, prisluhnili prometnemu poročilu Kanglerja in Rožmarina, vmes pa seveda izvedeli tudi, kateri župan ima najdaljšega in kateri najvišjega – stolp seveda. Vse to in verjetno še kaj v petek malo po deseti na Prvem.

Tokratno epizodo oddaje Radio Ga Ga - Nova generacija, bodo vodili Luka, Marjan in Branko, ter sproti ugotavljali, kdo od njih najverjetneje ne bo šel v Bruselj. Z novo evropsko himno nas bo razveselila Helena Blagne, z novim kopališčem na Ljubljanici pa župan Zoran Jankovič. La Toya išče karierne priložnosti v slovenskem šolstvu, na Trgu Republike pa bomo spremljali prvo pravo borbo za upokojence, saj se bosta v ringu srečala Pavel Rupar in Karel Erjavec. Kdo vse bo šel na Marihuana Marš, kako do računalnika od Emilije, kako pravilno ujeti Daria Srno in verjetno še kaj v petek ob 10h na Prvem programu Radia Slovenija.

Osrednjo pozornost tokrat namenjamo gostovanju nemškega organista Martina Sturma v Srebrnem abonmaju Cankarjevega doma. Tam so prav tako prejšnji teden na 3. koncertu, poimenovanem Za mlade, cikla Filharmonični klasični koncerti nastopili mlada nadarjena violinistka Patricija Avšič, ki se je kot solistka predstavila v 1. violinskem koncertu Henryka Wieniawskega, Orkester Slovenske filharmonije in gostujoči škotski dirigent Douglas Boyd. V nadaljevanju se odpravljamo še na Primorsko, natančneje v Novo Gorico, kjer sta v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica na 6. koncertu tamkajšnje letošnje abonmajske sezone nastopila violinist Žiga Brank in pianistka Beata Ilona Barcza. Tokratno oddajo zaključujemo s panoramo iz reške operne hiše, kjer so uprizorili Puccinijevo Dekle z zahoda.

Ko nam življenje pokaže drugo plat, ko potrebujemo podporo, razumevanje - in plemenite odločitve. To so zgodbe vseh, ki potrebujejo darovan organ. "Transplantacija - zgodba o partnerstvu" je kampanja, ki so jo ob letošnjem evropskem dnevu darovanja organov in tkiv začeli v Slovenskem društvu Transplant. Radi bi nam predstavili svoje zgodbe in nam povedali, kako pomembna je odločitev za darovanje organov. Tokratno oddajo posvečamo tej temi, goste je v studio povabila Lucija Fatur.

Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.

Pogled na oder Prešernovega gledališča v Kranju. Tam je bila premierno odigrana drama Predsednice avstrijskega dramatika Wernerja Schwaba v prevodu Mojce Krajnc in ob dramaturške vodstve Marinke Poštrak. Dramo smo na Slovenskem že gledali, najprej leta 1997 v ljubljanski Drami, lani v mariborski drami. Tokratno postavitev je režiral Jure Novak. Na premieri v Kranju je bila Tadeja Krečič: Ustvarjalci Prevajalka Mojca Kranjc Prevajalec pesmi Kaj mora zame biti Bog Jure Novak Režiser Jure Novak Dramaturginja Marinka Poštrak Scenograf Leon Vidmar Kostumografinja Dajana Ljubičić Avtor glasbe Uroš Buh Koreografinja Lada Petrovski Ternovšek Lektorica Barbara Rogelj Oblikovalec luči Andrej Hajdinjak Oblikovalec maske Matej Pajntar Igrajo Erna: Vesna Jevnikar Greta: Darja Reichman Marička: Tina Resman k. g. Pozavnist: Branko Mrak k. g.

Tokratno priporočilo bo z nami delila znanstvenica, ki sicer preučuje vesolje, a vendar se v prihodnji dobri minuti ne bomo ozirali proti nebu.

Tokratno zasedanje Tajnega društva OFC je bilo posneto na skrivni lokaciji v največjem slovenskem mestu, ki nikoli ni imelo prvoligaša, Kamniku. Gostovali smo pri največjemu statistiku med žabarji in največjemu žabarju med statistiki, Matjažu Homarju, ki nas je nahranil in napojil, potem pa se nam je skupaj s Timom Dobovškom pridružil pri debati o aktualnih temah povezanih z Olimpijo.Pogovarjali smo se o novi "himni", oziroma avizu, novih dresih, novih igralcih, tekmi s Hajdukom, prihajajočih evropskih izzivih in še mnogih drugih zadevah. Verjetno si lahko predstavljate, da je bil pogovor v neformalnem okolju Optažabarjevega vrta, ob hrani in pijači, precej kaotičen. Ampak na to ste pri nas že navajeni!

Na poti med Trstom in Genovo se je nedavno v Kopru ustavila jadrnica s posebnim sporočilom. Jadrnica New Zeland Endevour, letnik 1992, ima sicer bogato tekmovalno preteklost, med drugim je bila zmagovalka šeste jadralne tekme okrog sveta, danes poznane kot The Ocean Race. Pred nekaj leti so ji ob predelavi vdahnili nov pomen. Prilagojena je namreč plovbi za osebe s posebnimi potrebami. To izjemno jadrnico in njeno ekipo prostovoljcev na krovu iz videmskega društva FAI Sport predstavljamo v tokratni oddaji. Pogledali smo tudi v Piranski zaliv, kjer se bo čez nekaj dni zasidrala prva izmed šestnajstih letošnjih potniških ladij. V turističnem gospodarstvu menijo, da je to velik potencial za destinacijo, v društvu Morigenos pa opozarjajo na večji podvodni hrup. Tokratno oddajo sta pripravili Tjaša Lotrič in Škamperle.

Najbolj priljubljena igra slovenske politike, tudi igra z najdaljšo tradicijo v parlamentu, je "Kolo sreče"! Med igro poslanci zavrtijo veliko kolo z izseki dvajsetih večnih tem, okoli katerih se lomi naša družbena stvarnost, nato pa na slepo mečejo puščice. Med zadnjimi poslanskimi vprašanji so tako po daljšem času zadeli "tretjo razvojno os", oziroma "avtocesto na Koroško", po domače. Ker smo vestni kronisti družbenega dogajanja, se torej zapeljimo po cesti, ki je ob "Rimski" na nebu najbolj nedosegljiva prometnica vseobsegajočega stvarstva. Imenovali jo bomo s tehničnim in tudi uradnim nazivom: "tretja razvojna os2! Ta predvideva, da na Slovenskem že imamo dve razvojni osi. Sklepamo, da sta mišljeni ona od Obale do Prekmurja in tista z Gorenjske do Dolenjske. Manjka nam pa tretja, ki gre počez. Iz severa na jug, geografsko gledano. Najprej se odgovorni analitik vpraša, čemu se te osi imenujejo razvojne? Predvidevamo, da je mišljeno, kako avtocesta v dotakratno provinco pripelje razvoj. Avtoceste naj bi imele to sposobnost. Če se razvoj prevaža naokoli s 25-tonskimi tovornjaki, potem se ne bi mogli bolj strinjati, kajti vsakodnevno vidimo na prvi in drugi razvojni osi kolone in kolone razvoja, kako se prevaža čez našo ljubo deželico. Pozneje na vseh štirih koncih dveh razvojnih osi tudi prečka mejo, za njim pa ostaneta samo onesnaženje in cestnina v Darsovi blagajni. Zato si drznemo pripomniti, kako je mogoče v 21. stoletju razvoj dostaviti tudi kako drugače kot s težkim transportom. Recimo z širokopasovnimi spletnimi povezavami, s spremembo razvojne paradigme, z znanjem in z drugačno zavestjo. Tako postavimo tezo, zaradi katere bodo koroški poslušalci odpovedali naročnino: "Koroška ne potrebuje avtoceste, da bi postala končna destinacija tretje razvojne osi." Mimogrede: ko govori o tretji razvojni osi, politika govori samo o prometnici na Koroško. Če pa spomin in razgrnjeni načrti ne varajo, razvoj prihaja tudi v Šaleško dolino, Savinjsko dolino ter dobršen del Zasavja, Dolenjske in Bele krajine. A o tem kdaj drugič. Čemu smo torej mnenja, da je za Koroško najbolje, da ostane brez ceste – zabarikadirana s Hudo Luknjo in polževo cesto skozi Dravsko dolino? Najprej zato, ker je žaljivo. Nikoli do zdaj slovenska infrastrukturna in obča politika s avtocesto še ni mislila resno. Gre za klasično metanje peska v oči namesto na traso in gre za nabiranje političnih točk. Tokratno koroško debato je odprla poslanska SDS, ki je gromoglasno očitala sedanji vladi, da ne nadaljuje tam, kjer je začela vlada Janeza Janše. Kot je znano, se je ta lotila graditve tretje razvojne osi po butalsko. Niso začeli od začetka proti koncu, niti niso inovativno začeli od konca proti začetku, temveč so začeli graditi na sredi. In nato malo proti levi in proti desni. Sedanja vlada pa se čoha po glavi, ali naj nadaljuje inovativni model cestogradnje, ki ga stroka imenuje "gradnja po odsekih", oz. koncentrična tehnika, ali pa naj nadaljuje klasično na začetku, pa potem poskuša zadeti Janševo gradbišče. Če pa ga zgrešijo kot v prastarem vicu, bo imela koroška avtocesta nekaj kilometrov osem pasov. Drugi razlog, čemu smo proti avtocesti na Koroško, pa je empirični dokaz, da razvojne osi ne jamčijo razvoja. Slovenska provinca ob prvi in drugi razvojni osi je še vedno provinca. Politično in upravno tako ali tako, gospodarsko pa z izjemo Novega mesta tudi. Če izvzamemo mater slovenskega avtocestnega križa, se pravi avtocesto na Primorsko, je druga velika os – avtocestna povezava Štajerske in prestolnice – še najbolj znana po trkanju pločevine, nikakor pa ne po zagotavljanju razvoja vzhodu slovenske države. Ta še vedno caplja za zahodom in nobena avtocesta mu pri tem ne pomaga. Če parafraziramo: lahko spraviš provinco na avtocesto, provinco iz province pa nikoli. Trdimo, da so razvojne osi namenjene ravno nasprotnemu – se pravi izčrpavanju in depopulaciji, ne pa razvoju regij in pokrajin, ki ležijo onkraj limesa, utrjene rimske meje. Da ne flancamo v tri dni, priča jutranji in popoldanski prometni kaos okoli Ljubljane, pričajo dnevne migracije in mameče službe javnega sektorja, ki so se zaredile v prestolnici. Pričajo polna parkirišča nakupovalnih centrov, kjer se ob petih zjutraj dnevni migranti iz štirih naložijo v en avto, in pričajo cene nepremičnin. Koroška je v  mnogih segmentih temeljna pokrajina slovenstva. Prelepa in odrezana, samosvoja in še vedno skrivnostna – naj takšna tudi ostane. Z avtocesto boste Korošci dobili samo privid, izgubili pa samosvojost in samobitnost … Tretja razvojna os ne pomeni avtoceste na Koroško, kot trdijo politiki, ko grmijo na Trgu republike. Pomeni avtocesto s Koroške, ki se bo po štirih pasovih in s sodobnim vinjetnim sistemom ekspresno izpraznila.

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Tokratno oddajo Naš gost smo preplesali z izvrstno koreografinjo, ki je v svoji karieri sodelovala z velikimi imeni plesne scene pri nas in se od njih učila. Nekaterim svetovno znanim plesnim zvezdam iz Slovenije je pomagala na poti do uspeha, svoje plesno znanje pa širila tudi v tujini. Z nami je bila Nataša Lovše Pepelnák.

Tokratno epizodo oddaje Reflektor, ki bo premierno predvajana na dan žena, smo namenili ženskemu klepetu o lepoti. Kaj je za nas lepota, kako se sprejemamo, kaj o lepoti pravi Sveto pismo? Razbile smo nekaj tabujev v zvezi z lepotnimi posegi in razmišljale o tem, kaj same storimo za svojo lepoto – notranjo in zunanjo. Klepetale so Tina Martinec Selan z gostjama lepotno kirurginjo Evo Trpin Fortuna in Heleno Rozman. Voditeljica pogovora: Tina Martinec Selan Koordinatorka področja: Tina Martinec Selan Kamera in zvok: Siniša Kanižaj Fotograf: Siniša Kanižaj Urednica oddaje Reflektor: Mojca Purger Izdaja Družina d. o. o., www.druzina.si

Tokratno oddajo začenjamo v Nemčiji, kjer živita slovenska zakonca, ki ju je tja vodila ljubezen. V osrčje Severnega Porenja-Vestfalije, kjer je njun skupni dom že več kot desetletje, sta pripeljala kar nekaj slovenskih navad – ona belokranjskih, on dolenjskih. Kot velik problem Slovencev na tem območju Nemčije izpostavljata otežen dostop do konzularnih storitev, saj je do Berlina, kjer je slovensko veleposlaništvo, več kot 600 kilometrov. Podobne težave imajo tudi Slovenci na Irskem, a tam jih slovensko veleposlaništvo že rešuje. Govorili bomo tudi o tem, kako se lahko Slovenci v tujini brezplačno včlanijo v Narodno in univerzitetno knjižnico ter dostopajo do elektronskih in zvočnih knjig ter o skorajšnjem začetku spletnega tečaja slovenščine za dijake, ki želijo študirati v Sloveniji.

Tokratno oddajo skoraj v celoti namenjamo dogajanju v Baasmu v Nemčiji, kjer je minuli konec tedna potekalo medgeneracijsko srečanje Slovencev, ki živijo v Severnem Porenju-Vestfaliji. V Baasmu, le streljaj od meje z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, so se otroci, mladostniki in odrasli tri dni družili v sproščenem okolju in vadili slovenski jezik. Ob novinarski in pustni delavnici je bil vrhunec dogajanja sobotni pustni karneval, sklepna prireditev pa je minila tudi v znamenju slovenskega kulturnega praznika. Ob 8. februarju pa v oddaji predstavljamo tudi knjigo V objemu modrine avtorice Marije Ivoš iz Zadra.

Na zadnji dan starega leta, ko že vsi komaj čakamo večerno odštevanje do številk 2023, radiovedne punce rešujemo prav poseben silvestrski izziv. Tokratno vprašanje se je med srebanjem cimetove kave in grizljanjem medenjakov porodilo kar v naši redakciji. Poslušate 161. epizodo Radiovednih in 47. epizodo v letu 2022. Kaja, Ajda, Nina in Neža se vam zahvaljujemo za poslušanje in prejeta vprašanja, saj ste vi tisti, ki pomagate soustvarjati to oddajo.

Tokratno razmišljanje na temo omejujočih prepričanj, iskanja izgovorov in prevzemanju odgovornosti je Filip posnel kar v avtu. Vredno poslušanja, FP ekipa P.S. Po poslušanju pa skoči na filippesek.com in preveri naše hude produkte, ki ti lahko pomagajo pri osebni in poslovni rasti. The post Ne išči izgovorov, ampak prevzemi odgovornost… | Monolog by Filip appeared first on Filip Pesek.

Tokratno razmišljanje na temo omejujočih prepričanj, iskanja izgovorov in prevzemanju odgovornosti je Filip posnel kar v avtu. Vredno poslušanja, FP ekipa P.S. Po poslušanju pa skoči na filippesek.com in preveri naše hude produkte, ki ti lahko pomagajo pri osebni in poslovni rasti. The post Ne išči izgovorov, ampak prevzemi odgovornost… | Monolog by Filip appeared first on Filip Pesek.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Letos mineva sto let od prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile med obema svetovnima vojnama. Vpoklicev v tujo vojsko, ki so zaznamovali rodove primorskih fantov in mož, se spominjamo s citatom iz časnika Goriška straža »Tudi to grenkost moramo izpiti«. Tokratno oddajo posvečamo pripovedi Jožeta Jazbeca iz Komna na Krasu. Rojen na Jožefovo leta 1923 je bil v zadnjem rodu primorskih Slovencev, redno vpoklicanih vojakov v italijanske oborožene sile. V vojsko v Toscano je odšel septembra 1942, a je bil po treh mesecih že premeščen v posebne bataljone italijanske vojske na Siciliji. Med zavezniškim izkrcanjem poleti 1943 je postal ujetnik anglo-ameriških sil. Odveden je bil v Tunizijo in Alžirijo, krajši čas je pripadal jugoslovanski kraljevi vojski, nato pa britanskim enotam v okviru RAF. V začetku leta 1945 je bil premeščen na vojaško letališče Zemunik pri Zadru in bil demobiliziran šele oktobra 1946.

Svetovno nogometno prvenstvo je eden največjih športnih dogodkov na svetu. Zaradi tega njegov doseg v globalnem smislu presega zgolj športne okvirje, saj se vsaka štiri leta tako ali drugače dotakne več kot polovice Zemljanov. Tokratno prvenstvo gosti Katar, daleč najmanjša država gostiteljica in tudi prva brez nogometne tradicije. Odločitev o gostitelju je mednarodna nogometna zveza FIFA sprejela pred 12 leti in se takoj znašla pod kritikami. Pomisleki so se v dobrem desetletju izkazali za utemeljene, še več, v Katarju trenutno spremljamo prvenstvo, ki se ne more otresti takšnih in drugačnih zapletov izven igrišča.

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Tokratno oddajo Moja zgodba smo posvetili 100 letnici začetka prvih vpoklicev primorskih Slovencev v italijanske oborožene sile. Tokrat ste lahko poslušali pričevanje Antona Cizare iz Vipave, ki se je soočil z vojno in revolucijo v Španiji pa tudi v Sloveniji. Ker se ni hotel vpisati v fašistično stranko so ga po že odsluženi vojaščini mobilizirali. Tako je najprej sodeloval v španski državljanski vojni, ko pa se je začala druga svetovna vojna, pa je vse do kapitulacije služil v Novem mestu kot tolmač. Po kapitulaciji se je pridružil partizanom, bil nato zajet in odveden na prisilno delo v Nemčijo. Od tam se je v domači kraj vrnil že po koncu druge svetovne vojne.

Tokratno oddajo bomo posvetili trem na videz povsem različnim temam – prvemu šolskemu dnevu, konjem kasačem in francoskim policistom. Če ste v tem trenutku dvignili vsaj eno obrv, vas razumemo. A brez skrbi – vse naštete teme imajo skupno rdečo nit – rojakinje in rojake, ki živijo v tujini. Na koncu oddaje pa vas čakajo še novice, povezane s Slovenkami in Slovenci, razseljenimi po vsem svetu.

Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalke in poslušalci. Druga polovica avgusta nam ne prinaša tako zelo vročih dni, kot smo jih bili deležni mesec dni prej, vendarle poletje še vztraja, hladimo se vsak po svoje. Kako ste to vroče poletje preživeli vi? Ste morda našli kakšen še posebej hladen kotiček? Kaj počnete poleti, se veselite jeseni?

Tokratno svetovalnico smo posvetili imunsko pogojenim vnetnim boleznim. Sodelovala je prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., spec. revmatologije. Imunsko pogojene vnetne bolezni se običajno prepletajo med seboj in zelo obremenijo bolnikov vsakdan, neredko mu usodno spreminjajo življenje. Med te bolezni uvrščamo luskavico, kronično vnetno črevesno bolezen ter vnetna revmatska obolenja. Bolnikom poleg telesnih težav pogosto povzročajo tudi duševne težave. Zato je izredno pomembno, da se z imunsko pogojenimi vnetnimi boleznimi ne sprijaznimo, ampak jih zdravimo sistemsko in predvsem pravočasno.

Tokratno epizodo v vaše fikica prinaša BurekBox! Burek. Holesterol, kot je nekoč bil. Hvala! Sicer pa POW POW!, prpravite se na par ušesodrobilcev, za katere sta poskrbela tudi Debeli Joe in Veliki Kaznovalec. Ena lepa rdeča nit tega podkasta je, da nehimo mislit sam na svojo rit in da nam na Orlah ne uletavate na […]

Tokratno oddajo Sol in luč so napolnile misli Elizabeth Lukas in Reinhardta Wurzla, ki sta napisala knjigo z naslovom Pandemija in duševnost. Reinhardt je nekdanji bolničar reševalec in sedaj deluje kot novinar, prof. dr. Elizabeth Lukas pa je logoterapevtka in učenka Viktorja Frankla. Kot posvetilo sta zapisala besede, ki vse povedo o delu: »Knjigo posvečava vse, ki so v času svetovne krize izkazali in še izkazujejo izdatno mero poguma, razsodnosti in pripravljenosti za pomoč.« Pred časom smo predstavili prvi del knjige, tokrat pa prebiramo drugo polovico.

Tokratno oddajo ste oblikovali poslušalci sami. Slišali smo nekaj pretresljivih zgodb o smrti bližnjih in soočanju z izgubo.

Tokratno epizodo sta Gospoda posvetila diamantom.

Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.

Tokratno zasedanje je malce drugačno. Vsi vemo, da Olimpija ni le košarkarski, nogometni ali hokejski klub, temveč sveto ime nosi še mnogo klubov v športih, ki niso deležni soja žarometov in so širši javnosti precej neznani, a si še kako zaslužijo, da jim posvetimo pozornost.Začenjamo z lacrosse-om, oziroma poslovenjeno lakrosom, sila zanimivim in dinamičnim ekipnim športom, katerega korenine segajo daleč v preteklost ameriške celine, davno preden so Kolumbi, Vespucciji in celo vikingi pripluli do njene vzhodne obale. Za našim omizjem gostimo predsednika Lacrosse kluba Olimpija, Marcela Mauharja, ki nas pobliže spozna z zgodovino športa pri nas in po svetu, pravili, različicami in sploh vsem o tej res zanimivi igri.Pa vsi vljudno vabljeni na Bled, točneje Ribno 25. in 26. septembra, kjer bo potekal mednarodni lacrosse turnir za moške in ženske! Več informacij najdete na družabnomedijskih izpostavah Lacrosse Olimpije.Upamo, da v prihodnosti tale pilot postane del obširnega seriala o vseh športih, ki sestavljajo zeleno-belo družino.

Tokratno oddajo smo posvetili načrtovanju družinskih financ, pri katerem igra vlogo tudi duhovni vidik. Z nami je bil Aleš Čerin.

Tokratno poletno oddajo posvečamo spominu na javni pomen Nede Pagon, 1941-2020, lani oktobra preminule doktorice sociologije, prevajalke, nenazadnje pa dolgoletne urednice zbirke Studia Humanitatis. Pomen v čem? Predvsem v vzdrževanju intelektualne ravni njenih javnih posegov v množičnih medijih. Ne bomo enciklopedično naštevali njenih dosežkov, saj je bila med tistimi, katerih pomen in vloga sta bili pri nekaterih takšna, kot da bi ona sama poznala nas, ki smo jo brali in občasno poslušali – če povzamemo del spominskega zapisa zgodovinarja Igorja Grdine lani jeseni po njenem odhodu. Ker je znala subtilno prodreti v nedrje mentalitet družb – tudi slovenske skozi različna obdobja po vojni. Danes ponavljamo del njenega eseja z naslovom Presojanje duha časa oziroma Poskus za čas od 1950 do 1955. Nastal je v njeni vlogi ene od urednic oziroma urednikov izbranih del Borisa Ziherla, ki jih je SAZU izdala v prvi polovici 80-ih. Pri poskusu osvetlitve vloge marksističnega filozofa, tudi enega od začetnikov povojne slovenske sociologije, s katerim je pri tem početju sodelovala Neda Pagon, takrat tudi Brglez, je v pričujočem poskusu, torej eseju, med drugim zapisala, da se je v tem obdobju marsikaj družbenega in človeškega prelamljalo, in se marsikaj družbenega ni zares prelomilo, marsikaj človeškega pa se je resnično zlomilo. Mi smo na tretjem programu to besedilo predvajali daljnega leta 1992, zdaj pa vas vabimo k preskusu, kaj ima še povedati danes, poleti, po pravzaprav skoraj štirih desetletjih! Foto: Lojze Jerala: Zbrana množica ob slovesnem praznovanju desetletnice ustanovitve Primorskih brigad, Okroglica, september 1953 Vir: Avtorske pravice so pridobljene in so v lasti Muzeja novejše zgodovine Slovenije

Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!"

Tokratno oddajo smo posvetili mladim, ki so se sploh v času epidemije znašli v posebnih okoliščinah, ki so jim odrezale mrežo stikov, možnosti samopotrditve in osebne rasti. Ob tem se je že v preteklem času kazala vednjo večja zahtevnost mladih pri izbiri življenjskega sopotnika. S frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom smo govorili tudi o vplivu ločitev staršev in strahu pred zavrženostjo.

Večino »drugopoglednikov«, s katerimi smo govorili do zdaj, k nam pripeljeta posel ali ljubezen. Tokratno sogovornico pa je k nam pripeljal šport! Ime Nataša Derepasko je v zgodovino slovenskega rokometa zagotovo zapisano z zlatimi črkami, in to dvakrat! Ukrajinka namreč pripada zlati generaciji 2000/01, ki si je 2-krat pokorila celotno Evropo. Ravno jutri bo natanko 20 let odkar je ta generacija prvič osvojila naslov evropskih prvakinj. Drugi pogled!

Tokratno oddajo smo posvetili krvodajalstvu. V studiu se nam je pridružil Boštjan Novak iz Rdečega križa Slovenije.

Tokratno oddajo Sledi večnosti bomo namenili pred kratkim preminulemu msgr. Francu Vončini, zadnjemu domačemu duhovniku na Tržaškem. Še do pred kratkim je skrbel za duhovno oskrbo Slovencev v Rojanu, v predmestju Trsta, kjer se je leta 1937 tudi rodil. Služboval je v Bazovici, pri Sv. Jakobu in na Opčinah. Vodil je župnijo v Mačkovljah in Boljuncu. Na prelomu tisočletja je bil vikar za slovenske vernike tržaške škofije. Prizadeval si je za poživitev verskega življenja med Slovenci, bil duhovni voditelj Slovenske zamejske skavtske organizacije in šolski katehet. Spomin nanj bomo obudili v družbi njegovih vernikov in dolgoletnih prijateljev. Oddajo je pripravila Špela Lenardič.

Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.

Tokratno rubriko smo posvetili pokojnemu škofu Jožefu Smeju.

Pred 100 leti se je v kraju Grmada pri Trebnjem rodil pokojni ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Po študiju teologije in duhovniškem posvečenju je ostal v tujini. V domovino se je vrnil leta 1977 in bil tri leta pozneje imenovan na najvišji položaj v nadškofiji. Dr. Alojzij Šuštar je opravil pomembno delo, povezano z demokratičnimi procesi in poznejšim mednarodnim priznanjem Slovenije. Tokratno oddajo Sledi časa je pripravil Stane Kocutar.

Tokratno oddajo bomo posvetili harfistki Lari Pelikan, ki je svojo glasbeno pot začela v glasbeni šoli Celje v razredu Erike Frantar. Ta jo je nato poučevala še na srednji stopnji, ta hip pa je harfistka študentka Mojce Zlobko Vajgl na Akademiji za glasbo v Ljubljani. V sklopu mednarodne izmenjave Erazmus je opravila tudi magistrski študij v Vidmu pri Patricii Tassini. V oddaji boste lahko slišali: – Wilhelm Posse: Etuda št. 3, – Henriette Renie: Legenda, – Benjamin Britten: Suita za harfo, op. 83 (odlomek).

Tokratno oddajo so zaznamove zanimive novice,ki so se zgodile v preteklih tednih. Dijaki prvih letnikov so spoznavali Ljutomer, izvedli smo jezikovne delavnice in sodelovali na podnebnem strajku. Pogovarjali smo se z Blažko Harkai mladinsko državno prvakinjo v namiznem tenisu. V tokratni minuti za prleško narečje pa lahko prisluhnete zanimivi izvedbi prleške pesmi.

Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij izmenjujejo mnenja in v katerem razen krovnega Težkega problema ni vnaprej pripravljenih vprašanj kakor tudi ni klasičnega radijskega voditelja. Pogovor, ki ga ne urejajo pričakovani in standardizirani urejevalci prometa, lahko pripelje do na videz nepovezanih idejnih trčenj, zaide v nerazumljiva vprašanja in slepe ulice … zato smo se odločili, da ta eksperiment poimenujemo Napačna vprašanja. Z izbiro naslova želimo poudariti, da je lahko še tako nenavadna zamisel ali nerazumno vprašanje pravzaprav tehtno, če se ga potrudimo razumeti. Da pa ne bi čisto vsega prepustili naključju, smo povabljenim govorcem – preden so stopili v studio – postavili le eno izhodiščno vprašanje, poimenovano Težek problem. Gre za vprašanje, kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega. Ta problem do danes še ni dobil pravega odgovora, s katerim bi se strinjale različne discipline. Prav zato smo govorce, znanstvenike s področja filozofije, fizike, psihologije in kognitivne znanosti zaprli v studio kot v areno, vrgli mednje vprašanje in potem skozi studijsko okno opazovali dogajanje – v prihajajoči uri pa boste lahko slišali izbrani delček tega eksperimenta. Bo diskurz gladko potekal, se bodo govorci poslušali, nadgrajevali misli, se bodo strinjali? Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Oddaja je bila premierno predvajana leta 2016, pripravila sta jo Bruna Pikš in Urban Kordeš, zvočno pa jo je oblikoval Vojko Frelih. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Obraz, avtor Žiga Korent

Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem.

Tokratno oddajo smo spletli okrog Kraljice morja. Tako je ime trabakuli, tradicionalni beneški dvojambornici, ki je po do zdaj znanih podatkih prva, če ne celo edina tovrstna barka prejadrala Atlantik. Štiričlanska posadka se je na plovbo odpravila leta 1992, v okviru mednarodne regate ob 500 letnici Kolumbovega odkritja Amerike. Razburkano zgodbo Kraljice morja, ki povezuje čezoceanske skupnosti, nam bo povedal kapitan takratne posadke Ljubo Macarol. Njen model, ki ga je Richard Peršić izdelal do zadnje, najmanjše podrobnosti, je na ogled v piranskem Pomorskem muzeju. Družbo mu dela razstava fotografij udeležencev mednarodnih regat starih bark 'Vonj po lesu'. Regate že več kot 40 let prireja piransko Društvo ljubiteljev starih bark, a letošnje ne bo zaradi epidemije covida-19. Bo pa, upajo, ljubitelji starih bark, spet maja prihodnje leto. In nekega dne se bo morda tudi Kraljica morja spet vrnila na Jadran, od koder je odpotovala na dolgo pot. Kako, pa lahko slišite s klikom na povezavo.

Tokratno oddajo namenjamo škofu Antonu Martinu Slomšku in njegovi vlogi za prenos sedeža lavantinske škofje iz St. Andraža na Koroškem v Maribor. Gost oddaje je prof. dr. Vincenc Rajšp, vodja Slovenskega inštituta na Dunaju.

Tokratno oddajo Slovencem po svetu smo začeli v Argentini, kjer je Rok Fink povzel dogajanje zadnjih dni v Buenos Airesu. Pogovarjali smo se s Kristi Hodak, predsednico Društva V tujini izobraženih Slovencev in Timom Gilboto, ki se je po maturi odločil za študij farmacije v Veliki Britaniji.

Tokratno oddajo namenjamo sopranistki Piji Novak, ki je januarja nastopila na koncertu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Občinstvu se je predstavila z dvodelno zastavljenim programom, ki je obsegal sklop dekliških pesmi slovenskih skladateljev ter sklop arij iz oper in oratorijev Georga Friedricha Händla. Sopranistka je dijakinja drugega letnika Konservatorija za glasbo in balet v razredu Tatjane Vasle, nižjo glasbeno šolo pa je dokončala leta 2018 v Lendavi, in sicer smer kitara in klavir. V letih 2017 in 2018 je obiskovala zasebni pouk petja pod vodstvom Nine Dominko in se pod njenim vodstvom udeležila štirih mednarodnih tekmovanj, na katerih je dobila zlata priznanja, tekmovanja TEMSIG pa se je udeležila leta 2019 že pod mentorstvom Tatjane Vasle in dosegla prvo nagrado, zlato priznanje in posebno priznanje za najboljšo izvedbo dela slovenskega avtorja. Svoj prvi pevski recital je izvedla februarja 2018 v lendavski sinagogi, sicer pa sodeluje tudi s SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je v Mozartovi Čarobni piščali pela vlogo prvega dečka, ter v Kingovi otroški operi Snežna kraljica, kjer izvaja glavno vlogo Gerde. Georg Fiedrich Händel: arija Theodore Angeli, svetli in lepi iz prvega dejanja oratorija Theodora Georg Fiedrich Händel: arija Almirene Armida, nemilostna - Pustite me jokati iz drugega dejanja opere Rinaldo Benjamin Ipavec: Dekliške pesmi (Oh ljubček moj, Nikdar nisem te vprašala, Moj ljubček je koso nabrusil, Sinoči sem pa čula glas) Hrabroslav Volarič: Dekliška tožba in Dekliški vzdihi Zorko Prelovec: Dekliška pesem

Tokratno rubriko urednica spletnega središča Zazdravje.net Sanja Lončar in Metka Perko namenjata naravnim rešitvam pri bolečih menstruacijah.

Tokratno oddajo Sedmi dan bomo posvetili judovstvu, starejšemu bratu krščanstva. Z zgodovinarjem in publicistom dr. Renatom Podbersičem ml. bomo spregovorili o tradiciji judovskega, stigmatizaciji Judov ter o kulturni in verski dediščini judovstva na Slovenskem.

Tokratno oddajo smo pripravili v sodelovanju s katehetskim uradom, saj je bila četrta sobota v mesecu. Zakaj se ljudje želijo izpisati iz Katoliške Cerkve, zakaj sploh krstiti otroka in kaj pomenijo simboli - o vsem tem s šolsko sestro de Notre Dame, sestro Magdo Burger.

Tokratno oddajo posvečamo tolkalnemu duu Dendrocopos, enemu od letošnjih prejemnikov Študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Duo sestavljata tolkalca Jan Čibej in Luka Poljanec, ki sta aprila 2017 sprejela izziv svojega profesorja in mentorja Simona Klavžarja, in se kot duo začela pripravljati na prestižno tekmovanje za tolkalne komorne skupine International Percussion Competition Luxembourg, ki poteka vsake tri leta oziroma za duo vsakih devet let. Februarja 2018 sta na tekmovanju prepričala žirijo in občinstvo ter dosegla izjemen uspeh – postala sta lavreata tekmovanja. Prejela sta prvo nagrado in posebno nagrado občinstva ‘Jean Gieres’. Sledila je vrsta koncertov, nato pa še nagrada, ki je bila povod za pogovor o njunem glasbenem ustvarjanju, najljubših delih, pticah in načrtih za naprej. DOMENICO SCARLATTI: SONATA V D-MOLU K141 PETER ŠAVLI: ETUDE ŠT.3: MODE 7 (ZA DVE TOLKALI) MATEJ BONIN: TRASH ME OUT!

Tokratno oddajo bomo posvetili flavtistki Katji Ferenc, ki je februarja za svoje dotedanje študijske dosežke prejela Škerjančevo nagrado ljubljanskega konservatorija za glasbo in balet, z njo pa tudi vabilo, da v našem studiu posname za arhiv nekaj programa po svoji izbiri. Vabilo je izkoristila in danes bomo poslušali skladbe Ajdiča, Martina in Rozmana, ki si jih je izbrala za to snemanje, vmes pa bo flavtistka, danes študentka akademije za glasbo, povedala še kaj o teh delih, zakaj so ji všeč, pa tudi kaj o svoji glasbeni poti ter o svojih željah in načrtih za prihodnost. Alojz Ajdič: ZVOČNI PEJSAŽ ZA FLAVTO SOLO Frank Martin: BALADA ZA FLAVTO IN KLAVIR Anže Rozman: ZLOBA ZA FLAVTO IN KLAVIR

Tokratno oddajo Mladi virtuozi posvečamo violinistki Urški Gutnik, ki je novembra nastopila v sklopu cikla Dobimo se na Magistratu Glasbene mladine ljubljanske. Svojo glasbeno pot je začela pri osmih letih v glasbeni šoli Vrhnika v razredu Nine Demšar in pozneje Nastje Cajhen Rode, nato pa je začela študirati pod mentorstvom Žige Branka - najprej na ljubljanskem konservatoriju, zdaj pa še na Akademiji za glasbo. Je prejemnica več nagrad, tako na mednarodnih kot na državnih tekmovanjih, kot solistka se je že predstavila s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik in Simfoničnim orkestrom konservatorija za glasbo in balet Ljubljana na koncertih v Münchnu, Ljubljani, Celju in Gradcu.

Ulice in trgi, trgovine in javne zgradbe pa tudi že nekateri domovi so v teh dneh dobili blesk, kakršnega lahko prinese samo december. Skupaj s tem bleskom pa se je svet okoli nas potopil v dobro znano in dolgo pričakovano zvočno podobo, ki nam jo bodo ves naslednji mesec podarjali radijske postaje, trgovinski centri, božični koncerti in zabave vseh vrst. Tokratno božično obarvano Nedeljsko reportažo je pripravil Ambrož Kvartič.

Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!

Tokratno vprašanje je zastavila 9-letna poslušalka: Zakaj se temperatura z vzpenjanjem v gore niža, namesto da bi se višala, ker se bližamo soncu? Odgovarja dr. Jože Rakovec s Katedre za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si!

Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si

Tokratno vprašanje se nanaša na dva vodika in en kisik: od kod na Zemlji toliko vode? Odgovarja raziskovalec s Kemijskega inštituta dr. Matej Huš. Zastavite radiovedno vprašanje tudi vi: pišite nam na frekvencax@rtvslo.si

Sociolog, politik, diplomat, pisec. To je v nekaj besedah Jože Šušmelj. V tem tednu je luč sveta ugledal dokumentarni portret človeka, ki je v preteklosti in še danes s svojim delom močno zaznamuje ožji in širši prostor. Film je nastal v produkciji Slovenskega programa Deželnega sedeža RAI za Furlanijo Julijsko krajino, zasnovala ga je Erika Škrlep, posnel pa Jure Škrlep. S Šušmeljevo pripovedjo se sprehodimo skozi njegovo mladost in poklicno pot. Tokratno oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

Tokratno katekezo je predstavil Slavko Rebec s Katehetskega urada.

Tokratno oddajo bomo posvetili italijanski mistikinji in verski prenoviteljici Katarini Sienski (1347-1380), ki je kot druga ženska v zgodovini dobila naziv Učiteljica Cerkve. Po eni strani bomo osvetlili njeno teologijo askeze in spokornosti, po drugi pa nas bo zanimalo, na kakšen način je bila vpletena v širše družbeno in politično dogajanje, ko so tako Italijo kot tudi papežko državo pretresali notranji spori in boj za oblast. Naša gostja bo dr. Carolyn Muessig, poznavalka srednjeveške religije in profesorica na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji.

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!

Prekmurje pred stotimi leti: sožitje evangeličanov, judov in katoličanov. Tokratno oddajo namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost in versko raznolikost? O tem se bomo pogovarjali z zdajšnjim murskosoboškim škofom dr.Petrom Štumpfom.

Tokratno oddajo Za življenje bi lahko podnaslovili: Popravni izpiti ali kdo ni opravil domače naloge? O razmejitvah in oblikovanju strukture družinskega življenja v poletnem času smo govorili v tokratni oddaji. Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.

Sedem desetletij Koroške osrednje knjižnice, poimenovane po dr. Francu Sušniku, je strnilo spomine in ponudilo priložnost, da na ustanovo pogledamo tudi drugače. Govorili smo o bralnih navadah, koroškem biografskem leksikonu, o knjižnici kot o kulturnem središču širšega okolja, pa tudi o tem, kaj bralci vse pozabljamo v knjigah in kolikokrat knjižničarji naletijo na kakšen pozabljen denar, ljubezensko sporočilo, zdravniško napotnico ali kaj tretjega … Tokratno oddajo smo posvetili knjižnici v luči njenega temeljnega poslanstva, prostora številnih dogodkov ter kot okolja druženja in ustvarjalnega navdiha.

Tokratno oddajo so Tilen, Matija in Luka posvetili poslušalcem in poslušalkam, brali komentarje na Apple Podcasts in odgovorili na nekatera vprašanja, ki so jih v zadnjih dneh dobili preko Twitterja, Facebooka ali Instagrama. Hvala, ker ste super!

Tokratno oddajo Mladi virtuozi namenjamo kitaristki Ani Gorjanc, dijakinji Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kjer jo poučuje profesor Igor Saje. Ana Gorjanc je februarja letos nastopila v Orfejevem salonu SNG Opera in balet Ljubljana, in sicer v okviru koncertnega cikla Prisluhnimo v operi, ki ga prireja Glasbena mladina Ljubljanska. Mlada glasbenica je na koncertu izvedla štiri dela, v oddaji pa bomo zaradi časovne omejitve žal slišali le tri, in sicer: Briljantni rondo op. 2, št. 2 Dionisia Aguada, Invierno porteno Astorja Piazzolle v priredbi Sergia Assada in skladbo Nejca Kuharja z naslovom Adieu Roland!.

SPORED: - PLANICA in menjava JANUSA: od 6 min 15 sek do 11 min 15 sek - Nogometna reprezentanca in Tomaž KAVČIČ: od 11 min 15 sek do 23 min 40 sek - afera Zlatko ZAHOVIĆ: od 23 min 40 sek do 43 min 50 sek - derbi OLIMPIJA - MARIBOR: od 43 min 50 sek do 47 min - EVROLIGA in OLIMPIJA (košarka): od 47 min do 51 min - košarkarske kvalifikacije za nastop na Svetovnem prvenstvu: od 51 min naprej Nova epizoda “Velikega Športnega Podkasta”, pregleda najpomembnejših dogodkov v slovenskem športu, je tu! Tokratno epizodo smo posvetili najbolj perečim in zanimivim temam preteklih tednov. Najprej smo spregovorili o zaključku skakalne sezone in menjavi na položaju glavega trenerja, nato pa smo podkast nadaljevali z debijem Tomaža Kavčiča na selektorskem stolčku slovenske nogometne reprezentance. Kaj je pokazala prva tekma? Ali je Kavčić primerna oseba za vodenje reprezentance? Ali precenjujemo naše igralce? Kaj je večji problem? Sistem ali igralci? Nato smo se posvetili novi aferi Zlatka Zahovića, ki je zopet razburkal slovensko javnost. Je problem Zlatko Zahović ali pa se problem skriva drugje? Tudi tukaj smo skušali afero podrobno analizirati iz vseh možnih vidikov, navijaških in strokovnih. Zazrli smo se tudi proti ključnemu vseslovenskemu derbiju med Olimpijo in Mariborom, ki se bo odvil ta vikend. Za konec in dobro mero pa seveda na cedilu nismo pustili ljubitelje košarke. Najprej smo nekaj besed spregovoril o vseh težavah na relaciji med Evroligo in FIBO, ki vplivajo tudi na slovensko reprezentanco in klube. Kako veliko škodo je slovenski klubski košarki naredilo vodstvo Olimpije s tem, ko so izgubili evroligaško licenco? Reprezentanca in kvalifikacije za svetovno prvensto. Zakaj mnogi trenerji trdijo, da so kvalifikacije neregularne? Ali bomo v nadaljevanju kvalifikacij izgubili še Prepeliča, Blažiča in Vidmarja? S kom bomo igrali? Vse to in še več v novi epizodi Velikega Športnega Podkasta. Prijazno vabljeni k poslušanju in komentiranju.

Zbirki podkastov, ki je sedaj dosegljiva tudi na soundcloudu in iTunesih, smo začeli dodajati podkaste iz našega youtube arhiva (Sportinfo). V ta namen objavljamo podkast iz začetka leta, z naslovom, pri kateremu verjetno ni potrebna dodatna razlaga. Gre za prvega izmed dveh podkastov o Luki Dončiću. Tokratno epizodo Sportinfo NBA podcasta, smo razdelili na dva dela. V prvem, ki si ga lahko poslušate zgoraj, smo pod drobnogled vzeli največji talent, ki ga v tem času premore evropska in obenem tudi svetovna košarka. Luka Dončić namreč postavlja mejnike in ruši rekorde, ki so se še pred kratkim zdeli nedosegljivi, sedaj pa najbolj nadarjeni 17-letnik na svetu, že piše nova poglavja košarkarske zgodovine. Ali gremo s presežniki včasih tudi predaleč? Tudi to smo se vprašali in se nato še zazrli proti prihodnjemu naboru lige NBA in Dončićevi prihodnosti v slovenski reprezentanci, kjer bo poleti končno združil moči z Goranom Dragićem. Ali bo Dončić na prihodnjem naboru izbran kot prvi? Ali se nam obeta medalja na prihodnjem evropskem prvenstvu? Na vsa vprašanja smo poskušali odgovoriti v prvem delu novega podcasta.

Tokratno skype zabavo smo pokomentirali vsi štirje. Bilo je dosti šundra in skakanja v besedo. Med drugim tudi o prihajajoči Evroligi. – Na Pivotiranje se lahko tudi naročite preko iTunes  in RSS.  Mreža Apparatus je na Facebooku. Podprete nas lahko tudi osebno. Kontaktirate nas lahko na pivotiranje(afna)apparatus.si ali na osebnih twitter računih – Nejc, Miha, Gal, Damir Zapiski: Trojkica Vojvode za zmago Szolnoka Facebook […]