Podcasts about izkazalo

Slovenski pedagog dr. Franc Pediček, ki je med drugo svetovno vojno in po njej doživel tudi grozote taborišč, je po vojni pri dr. Gogali doštudiral pedagogiko in postal ugleden profesor, predavatelj, znanstvenik, v slovenskih šolah je vzpostavil svetovalno službo ter napisal vrsto knjig o vzgoji. Toda leta 1971 je po svojem nagovoru na 2. posvetu slovenskih pedagogov na Bledu močno trčil ob režim tedanje komunistične oblasti. Ni se strinjal s tem, da bi sistem vzgoje in izobraževanja oblikoval človeka po meri in potrebah družbe. Njegova smer je bila spoštovanje človekovega dostojanstva, njegove edinstvene in celostne osebnosti, ustvarjalnosti in odgovornosti. Od tistega dne je bilo Pedičku prepovedano pisanje in predavateljsko delo, dobil je lahko le obrobne službe. Znašel se je v močnem konfliktu med stroko in politiko, kar je bilo takrat nevarno. Odtlej je bil nadzorovan in zasledovan. To so izkusili tudi mnogi drugi. Režimsko oblikovanje otrok in mladih po meri družbe se je še okrepilo in bilo močno prisotno vsaj do konca osemdesetih let. Zdi se, kot da je v sedanjem času nadzor nad oblikovanjem mladih in nad delovanjem odraslih ostal in se v času trenutne vlade še okrepil; le izvajalci so (formalno) drugi – namesto komunistične partije ga izvajajo leve nevladne in politične organizacije. S pomočjo Sorosevega, ameriškega in evropskega financiranja so v uničevanje človekovega dostojanstva, družine, vrednot in načela zdrave pameti usmerjene pravne službe, sodobni mediji, politika, literatura, kultura, vplivneži, marsikje pa tudi vsebine in načini dela v vrtcih in šolah. Nekdo se je odločil, da bodo za manjvredne označeni tisti, ki niso simpatizerji posiljevanja s teorijo spolov in ki so proti spreminjanju spola otrok in mladih. Nekdo se je spomnil, da so električni avtomobili okolju prijazni, čeprav nam ni razkril celotnega vpliva na okolje in ne vemo, kam bomo na primer z njihovimi odpadnimi baterijami. Prepričujejo nas, da so krave bolj škodljive za ozračje kot letala. Nekdo se je odločil, da moramo ilegalnim migrantom na široko odpreti vrata in jim nuditi vse ugodnosti, toda bognedaj, da nas med vožnjo zaloti policija dan po tem, ko nam je preteklo vozniško dovoljenje, ali da kak dan zamudimo s plačilom položnice. Dekleta so bombardirana s posnetki vedno lepih in srečnih vplivnic, kar jim daje občutek, da niso dovolj lepa, dovolj vitka in da njihove ustnice, nos ali zadnjica potrebujejo popravilo. Nekomu ni všeč, da vsakdo pove, kar misli, zato je uveljavil pojem sovražnega govora in mnenja, s katerimi se ne strinja, označil kar za fašizem. Vsebinske razprave so nezaželene, logika je postala nesprejemljiva, oblika je prevladala nad vsebino, politična korektnost nad resnico. In ko nam zdrava pamet pravi, da gredo stvari vedno bolj narobe, nas prepričujejo, da je z našo pametjo nekaj hudo narobe, da je vse to za nas dobro, da tako ščitimo človekove pravice in da nam to omogoča boljšo prihodnost. Spet je družba tista, ki oblikuje posameznika po svoji meri. Redki imajo sposobnost, znanje in moč, da izstopajo iz tega vzorca. Zlahka najdemo vzporednice s Pedičkovim časom, ko sta vladala enoumje in nadzor. Rešili smo se enega nadzora in prešli pod drugega, učinek pa je isti. Za tistega, ki se tem (zmedenim) globalističnim načelom postavi po robu, se že najde nek način, da je utišan. Zanemarili smo vrednost in edinstvenost posameznika. Ne zanimajo nas človekova notranjost, njegova ustvarjalnost, talenti in potencial za doprinos k skupnosti, njegove vrednote. Kako zelo so nas Evropejce navadili na leporečenje in vedno bolj zgrešene vrednote, priča odziv na nagovor ameriškega podpredsednika J. D. Vancea. Govoril je o pomenu vrednot, ki smo jih poteptali, ter o pomenu tega, da vsakdo svobodno pove svoje stališče. Poudaril je, kako pomembno je prisluhniti vsakomur, četudi se z njim ne strinjamo. Med drugim je dejal: »Izkazalo se je, da ne morete enostavno zahtevati inovativnosti ali ustvarjalnosti, tako kot tudi ne morete prisiliti ljudi, kaj naj mislijo, kaj naj čutijo ali kaj naj verjamejo. Verjamemo, da so te stvari zagotovo povezane.« Priznal je, da so tudi v ZDA naredili mnogo napak na tem področju, toda očitno so se odločili spremeniti smer ne le v besedah, ampak tudi v dejanjih. V nagovoru je Vance postavil vprašanje, ki bi si ga lahko večkrat postavili vsi: »Kolikokrat moramo spremljati te strašne napake, preden spremenimo napačno smer in našo skupno civilizacijo popeljemo na nova pota?« Ustavitev ameriškega financiranja nevladnih organizacij, usmerjenih v globalizem, in nekaterih levih političnih strank ter s tem tovrstnih vsebin je žarek upanja za Evropo. Tudi prepoved cenzuriranja družbenih omrežij je korak v pravo smer. Če bo le Evropa in z njo Slovenija znala pravi čas odpreti prostor, v katerem se bo posameznik lahko uresničil kot edinstvena, neponovljiva celostna osebnost ter odgovorno zaživel svojo ustvarjalnost. K temu lahko pomaga tudi vsakdo izmed nas – najprej v vsakodnevnem odločanju, da prisluhnemo sebi in sočloveku, sledimo logiki in zdravemu razumu ter da se, ko bo čas, pravilno odločimo na volitvah.

Andrej je iz ljudske šole napredoval v nemško meščansko šolo, ki je slovela po svoji odličnosti. Čeprav sta bila starša zavedna Slovenca, sta za svoje otroke želela dobro izobrazbo. Izkazalo se je, da je Andrej bister učenec.

Lani, tik pred vpisi na srednje šole in fakultete, je predvsem med tistimi dijaki srednjih strokovnih šol, ki so želeli po opravljeni poklicni maturi študij nadaljevati v drugačni strokovni smeri, kot je bila srednješolska, močno završalo. Izkazalo se je namreč, da so bili pogoji za vpis v univerzitetne programe precej drugačni kot so bili takrat, ko so se dijaki vpisovali. Ogorčenje je bilo veliko, na bolj striktno upoštevanje zakonodaje, kar je bil vzrok nenadne zaostritve, niso bile pripravljene niti fakultete s tradicionalnim prilivom poklicnih maturantov. Posredovalo je pristojno ministrstvo in za dve leti uvedlo moratorij. Ta se izteče že v prihodnjem šolskem letu, pa vendar devetošolcem, ki se vpisujejo prav te dni, nihče ne zna natanko pojasniti, kakšni bodo pogoji za vpis na fakulteto, ko bodo šolo končali. In kako si bodo z izbiro srednje šole morebiti otežili pot do študija. Zelo verjetno pa bo enako veljalo tudi za dijake, ki zdaj obiskujejo prve, druge ali tretje letnike srednje šole. Kako je prišlo do tako negotovega stanja, kaj to pomeni za dijake, kje sploh lahko dobijo verodostojne informacije in ali bodo te enake tudi takrat, ko se bodo vpisovali na fakultete?Sogovorniki: dr. Franci Demšar, direktor Nakvisa Matej Hriberšek, prodekan za študijske zadeve, Filozofska fakulteta v Ljubljani Branka Hrast Debeljak, generalna direktorica Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter dolgoletna ravnateljica OŠ Danile Kumar dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve pri Univerzi v Ljubljani

Teroristični napad Hamasa in vojaški odgovor Izraela sta odprla prastaro rano: protisemitska čustva. V Nemčiji se je sovraštvo do Judov v zadnjih letih okrepilo, iz tlečih predsodkov pa se je na ulicah razvil protisemitski požar s protesti in izgredi, hujskanjem in ustrahovanjem nemških judov. Islamska skupnost se je na dogajanje odzvala pozno, njeno obsojanje protisemitizma se je zdelo neiskreno, pretehtano, pod pritiskom. Izkazalo se je, da je sovraštva  do Judov več med priseljenci in med mladimi. Spomin na holokavst bledi. V zadnjih tednih pa je se pokazalo tudi, kako koristni so globlji pogovori o konfliktu na bližnjem vzhodu.

Ne najpomembnejša, vsekakor pa zanimiva dejstva za zvedave poslušalce, ki morajo izmed petih trditev izbrati napačno. Tokrat najbolj nenavadna dejstva o potresih. Izmed spodnjih trditev poiščite tisto, ki ne drži. 1. Potres, ki naj bi povzročil izumrtje dinozavrov, je imel neverjetno teoretično izračunano magnitudo 13. Trditev je resnična 2. Več kot pol (od skoraj 200) žrtev potresa v Christchurchu na Novi Zelandiji (2011) se je zgodilo v stavbi televizije CTV. Izkazalo se je, da je novozelandski gradbeni nadzornik te stavbe ukradel identiteto nekega strokovnjaka iz Velike Britanije. Trditev je resnična 3. Po najhujšem potresu na svetu v zadnjih 100 letih, v Čilu leta 1960, sta dva moška bogovom darovala petletnega dečka. Med sojenjem se je izkazalo, da sta otroke darovala že ob dveh večjih potresih v Čilu pred tem. Trditev je izmišljena 4. Bazen Univerze v Arizoni se je ob potresu v 2 tisoč kilometrov oddaljenem Michoacanu (Mehika) zaradi tresenja izpraznil. Trditev je resnična 5. Parkfield je mestece v Kaliforniji. Znano je po mostu, katerega skrajna konca stojita na dveh različnih tektonskih ploščah, pacifiški in severnoameriški. Trditev je resnična

V sosesko so se priselili na videz normalni ljudje. Izkazalo se je, da gre za družino, ki ob domačem bazenu prakticira pohujšanje v obliki urbanega nudizma. Zašpecala jih je digitalnim moralnim odredom. Mihi brska po poljanah slovenske spletne inteligence in prebira modrosti anonimnežev.

Na današnjo sedmo velikonočno nedeljo obhajamo tudi nedeljo sredstev družbenih obveščanj. Apostolska dela Svetega pisma nam v svojem začetku spregovore, kako so v vsaki družbi pa tudi v Cerkvi nujne osebe, ki žive posebno poslanstvo. Brez njih nobena skupnost ne more delovati in tudi ne preživete. Zato so na mesto se Juda Iškarjota, ki jih je tragično zapustil, izbrali novega član zbora apostolov, Matija po imenu. Tudi sodobna družba ne more živeti brez nekih poklicev in mednje gotovo spadajo ljudje, ki nas obveščajo o dogodkih doma in po svetu. Tako smo lahko vse bolj povezani med seboj, pa tudi s stisko, bedo, nasiljem in tudi z znamenji upanja po vsej naši ljubi Zemlji. Tako hitro zvemo za stiske izgnancev in beguncev in kaj se dogaja z naši okoljem. Kot radi rečemo, ves svet je postal ena samo velika vas. Družbena omrežja pa nam omogočajo, da lahko vsak izmed nas postane poročevalec o dogodkih, ki so se mu pripetila. Vsak izmed nas je lahko apostol dobrih novic pa tudi kritični ocenjevalec dogodkov, zato novinarski etični kodeks, ki govori o poštenosti besede, o zavezanosti resnici in o spoštovanju vsakega človeka tudi pri poročanju, ne nanaša samo na poklicne časnikarje, ampak prav na vsakega izmed nas. Tako se tudi nam zastavlja vprašanje: Katera novica je dobra novica? Vemo, da so najbolj brane, poslušane in gledane novice, ki govore o škandalih, o katastrofah in o intimnem osebnem življenju znanih ljudi. Ti mediji so najbolj priljubljeni in tudi na spletnih omrežjih imajo takšne novice največ všečkov. Zato marsikdo podleže skušnjavi, da bi si kašno presenetljivo novico tudi izmislil, samo da bi bil zanimiv. Spomnim se, kako se je še nedavno na francoski TV pojavilo dekle, ki je govorilo, kako jo v družini pretepajo. Izkazalo se je, da to ni res, toda ona je bila zadovoljna, ker je lahko nastopila na televiziji. Kako doseči verodostojnost medijev, kje najti moč, da bo beseda iskrena, brez predsodkov, kritična v presoji in tudi sposobna priznati svoje napake? To je mogoče, če tisti, ki ima možnost govoriti v javnosti, sprejme, da ima posebno etično poslanstvo. Toda danes je tudi god svetega Janeza Nepomuka, ki so ga vrgli v Vltavo, ker ni hotel izdati tega, kar je izvedel pri sveti spovedi. Odreči se vznemirljivi novici zaradi spoštovanja intimnosti osebe, biti "molčeč", tudi to je lahko danes junaško dejanje, znak izvoljenosti novinarskega poklica.

Danes je 8. marec - mednarodni dan žensk. Prejšnje leto je življenje in delo številnih žensk zaznamovala pandemija covida-19. Raziskave kažejo, da je ta na njihovo življenje vplivala še posebej slabo, saj so številne zaposlene ženske poleg poklicnih obveznosti nosile tudi glavno breme gospodinjskih opravil in šolanja otrok na daljavo. Izkazalo se je tudi, da so pomembno vlogo med epidemijo imeli poklici, kjer prevladuje ženska delovna sile. Preostali poudarki oddaje: - Ob vrnitvi dijakov v šole tudi cepljenje učiteljev, v Sloveniji potrjeni primeri brazilske različice verjetno vneseni iz tujine - Kolektor CPG s partnerji edini oddal ponudbo za graditev odseka drugega tira med Koprom in Črnim Kalom - Okoljevarnostniki opozarjajo na nevarne izjeme, ki jih želi koalicija vnesti v zakon o vodah

V več mestih po državi se je danes začelo brezplačno prostovoljno hitro testiranje na koronavirus. Izkazalo se je, da je interes prebivalstva zelo velik, veliko čakajočih je pojasnilo, da so prišli iz preventivnih razlogov, saj da bi praznike radi preživeli s starši in brez slabe vesti, da so morebiti prenašalci okužbe. V oddaji še: - Od četrtka zaostritve zajezitvenih ukrepov z nekaj izjemami - Erjavec napoveduje vložitev nezaupnice vladi še letos - Upravno sodišče odpravilo odločbo o izbrisu reperja Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi - V ljubljanskem UKC-ju presadili pljuča bolniku z odpovedjo dihal zaradi covida-19

Včerajšnja vladna potrditev sedmega protikoronskega svežnja močno odmeva. Izkazalo se je, da PKP 7 ukinja sklad za nevladne organizacije. Predstavniki vlade pravijo, da bo ta sredstva nadomestil dvig dohodninske donacije s pol odstotka na en odstotek, v nevladnih organizacijah pa poudarjajo, da nekateri zdaj ne bodo prejeli nič ali veliko manj. Zadovoljnejši so filmarji - po večmesečnem opozarjanju jih je vlada tokrat uslišala. Ob tem za začetek povejmo še, je bil delež okuženih včeraj znova visok - več kot 33-odstoten. V oddaji še: - Premier Janša poziva, naj ne zapuščamo države - Zaradi novega seva virusa ustavitve letov na Otok - V Mostarju prve lokalne volitve po več kot desetletju - Lampičeva in Urevčeva na tretji stopnički, Kranjec deveti

Kako se odzovejo naša pljuča na nanodelce, ki jih vdihnemo? Slovenski znanstveniki so v prebojni študiji, objavljeni v reviji Advanced Materials, uspešno dešifrirali dogajanje in razvili tudi model, ki bi lahko omogočil preverjanje škodljivosti nanomaterialov brez uporabe testnih živali. Gre za zelo pomembna vprašanja, ki segajo na različna področja. Po eni strani smo nano delcem iz prometa in s kurišč bolj ali manj neprestano izpostavljeni, po drugi strani pa nepoznavanje potencialne škodljivosti novih nanomaterialov zavira razvoj na številnih področjih - od razvoja zdravil in cepiv do razvoja in aplikacij cele vrste novih nanomaterialov, denimo v zelenih tehnologijah. »Do zdaj so raziskovalci večinoma verjeli, da se celice imunskega sistema tiste, ki nas branijo, saj ves čas čistijo pljučni epitelij virusov in bakterij,« razlaga prof. dr. Janez Štrancar z Instituta "Jožef Stefan". »Izkazalo se je, da nanomaterial najprej vstopi v epitelij. Pri kovinskih oksidih epitelij uporabi zanimivo obrambno strategijo: zalije jih z lipidi.« A telo tako nastale "cvetače", kot so novonastale tvorbe zaradi njihovega videza poimenovali raziskovalci, še vedno obravnava kot tujke. V boj z njimi vpokliče celice imunskega sistema, ki pa zmorejo razgraditi zgolj maščobe, v katere je epitelij nanomaterial zapakiral. Ta se spet sprosti in zgodba se ponovi. Rezultat so kronična vnetja pa lahko vodijo tudi do razvoja resnih bolezni. Več o zanimivih novih spoznanjih v pogovoru z Janezom Štrancarjem v Podobah znanja. Vabljeni k poslušanju. Foto: iz osebnega arhiva Janeza Štrancarja

Narava je zakladnica najrazličnejših spojin, ki v živih organizmih opravljajo raznovrstne, tudi izredno zapletene naloge. Skozi milijone let je evolucija pač našla odlične rešitve, mi pa skušamo odkriti njene skrivnosti. Tudi zato, da bi lahko bolj trajnostno sobivali z drugimi živimi organizmi na planetu. Kmetijstvo je med dejavnostmi, ki zelo obremenjujeno okolje, zato so okolju prijaznejše alternative nujne. In včasih se možne rešitve najdejo na nekoliko nenavadnih krajih mestih. Bukovi ostrigarji tako niso uporabni zgolj za v lonec, ampak bi lahko njihove beljakovine uporabili tudi za zatiranje škodljivcev. Izkazalo se namreč je, da sta tako koloradski kot koruzni hrošč občutljiva na te spojine, druge sorodne vrste pa ne. Foto: Nina Slaček

Andrej Šter: Nihče ne potrebuje telefonskega posrednika. Od nas pričakujejo rešitve. Vodjo konzularne službe Ministrstva za zunanje zadeve smo povabili k pogovoru ob koncu prve faze epidemije, ki smo jo v Sloveniji dobro prebrodili. Bil je med bolj vidnimi v času prvih negotovosti, ko so se zapirale meje sveta in so se posamezniki znašli pred zahtevnimi in na prvi pogled nepremostljivimi ovirami. Za dobro se je med Slovenci izkazalo spoštovanje zadanih priporočenih ukrepov in tudi veliko sodelovanja ter solidarnosti med ljudmi. Želimo si, da bi znali sodelovati tudi vnaprej. Da ne bi bilo nepremišljenih posameznikov, ki lahko v nevarnost popeljejo širšo skupnost. Prav o tem smo govorili z g. Andrejem Šterom. »Izkazalo se je, da še znamo prepoznati stisko sočloveka in kar je morda še pomembneje, da še znamo prositi za pomoč, ko jo potrebujemo. Morda smo se celo naučili, kaj je pogovor, da znamo slišati in poslušati. Pokazalo se je tudi, da vreščeča manjšina vendarle ni v večini.«»Zdaj, ko ocenjujemo, da smo zmagali, nekateri rečejo, saj ni bilo nič posebnega. Kar naj govorijo, jaz bom naredil po svoje. Vsakomur, ki govori tako, svetujem naj razmisli pri sebi, ali je bil takšnega mnenja tudi konec marca, ko smo bili vsi skupaj precej zaskrbljeni?«Smo ena redkih držav, v kateri nam je uspelo dokaj ugodno prebrodili prvo fazo epidemije. »Smo se iz tega kaj naučili? Ali pa bomo ovinke ob morebitnem drugem krogu morali ponavljati? V tem primeru se bojim, da pripravljenosti pomagati v drugo ne bo toliko kot je je bilo prvič.«»Lahkomiselno vedenje ni tvegano samo zaradi sebe, s takšnim vedenjem ogrožamo tudi ostale. Vedimo se zato kot skupnost, saj le tako lahko zajezimo bolezen ali pa ji na široko odpremo vrata.«»Pri mojem profesionalnem delu je naklonjenost do ljudi nujna. Je lep poklic, s katerim lahko kdaj komu tudi uspemo rešiti njegov problem. Ni lahek poklic, dnevno se srečujemo s stisko, tudi z visokimi pričakovanji. Vsako tarnanje, razočaranja in podobno je treba vzeti resno, ker je trenutni problem za konkretnega človeka lahko zanj življenjskega pomena.«»Osnovna napaka pri našem delu je, če rečemo, da kakšen problem, za nas morda banalen, ni vreden obravnave. Na lahko ne smemo jemati ničesar. Človek in človeška skupnost nista skupek tehnicističnih enot. Če mislimo tako, je bolje sploh ne stopiti v vrsto za takšno delo.«Pomirja in vrača zaupanje v državne službe tudi dejstvo, da imamo na vodilnih mestih tudi predane in častne ljudi. Mednje sodi g. Andrej Šter, ki je v pogovoru za »Via positivo« povedal še, da kadar zahtevnost nalog preraste v neobvladljivo, naredi tudi kakšno devetdnevnico pri frančiškanih. In, deluje, pravi navihano in smeje. Priporočamo poslušanje celotnega pogovora.

Marko Juhant, specialni pedagog, je v odmeuv na razmere zaradi epidemije opisal rezultate ankete, ko so starši in učitelji opisovali razmere učenja na daljavo oziroma doma.

V seriji predstavitev letošnjih prejemnikov Zoisovih nagrad in priznanj vas vabimo, da ponovno prisluhnete pogovoru z molekularnim biologom prof. dr. Borisom Rogljem, ki je za pomembne dosežke pri raziskavah molekularnih osnov nevrodegeneracije letos prejel Zoisovo priznanje. Pogovor s prof. Rogljem je nastal ob odmevni raziskavi, objavljeni letos spomladi v ugledni reviji Molecular Cell, v kateri je skupini slovenskih znanstvenikov uspelo razkriti mehanizme, ki pripeljejo do diferenciacije matičnih celic. Izkazalo se je tudi, da so v teh najzgodnejših procesih v življenju celic na delu procesi, ki vplivajo tudi na njihovo propadanje, kot ga srečamo pri nevrodegenerativnih boleznih.

Ko je Google razkril, da mu je uspel tako imenovani kvantni preboj, smo zastrigli z ušesi. Zmogljiv kvantni računalnik bi namreč v nekaj sekundah uspel zlomiti katerokoli enkripcijo, ki jo uporabljamo za zaščito informacij na spletu. Izkazalo se je, da googlov kvantni računalnik tega še ne zmore. Je pa ta najnovejši dosežek ameriškega spletnega velikana prava priložnost za odgovore na vprašanja: kaj sploh je kvantni računalnik, kako deluje, kdo ga razvija, v kakšne namene se bo uporabljal in katere probleme bo reševal? O tem v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.

Astrofizičarka, dr. Andreja Gomboc, redna profesorica na Univerzi v Novi Gorici, (v mednarodni astronomiji prispevala izstopajoča odkritja na področju lastnosti in delovanja „črnih lukenj“), je rano mladost preživela v rodnem Prekmurju. Poleg tistih, ki so jo doživeli ob morski obali, so vsaj pri nas še panonski ljudje tisti z izkušnjami pogleda v neskončnost horizonta. Slednja in Prekmurje sta bila tudi pogovorna os, okoli katere naj bi se sukal pogovor z njo v Arsovem tednu stoletnega jubileja njene rojstne pokrajine. Izkazalo se je, da je pogled v neskončnost obzorja ravne pokrajine - no, vsaj proti vzhodu, saj se v teh krajih Panonska nižina pravzaprav geografsko začenja – pomembna, ne pa zadostna določilnica njene življenjske poti astrofizičarke. Znanstvena odkritja, predvsem pa „zvezdna“, so v končni instanci le možen rezultat osebne nagnjenosti, intuicije, in predvsem dolgoletnega zahtevnega raziskovanja na podlagi mnogo znanja. Ne zamudite misli priznane znanstvenice, med drugim pa tudi redne kolumnistke v dnevnem časopisju. foto: Sončni zahod nad Prekmurjem (vir: https://euroburo-slovenia.com/Why-Prekmurje.html)

Christine Jones Forman in Bill Forman sta zakonca in vrhunska ameriška strokovnjaka na področju rentgenske astronomije. Zaposlena na centru za astrofiziku Harvard Smithsonian sta se z odmevno črno luknjo v galaksiji M87 ukvarjala že dlje časa, ob tem pa več desetletij tako rekoč iz prve roke spremljala napredek na področju rentgenske astronomije. O majhnosti človeka v primerjavi z vesoljem, črnih luknjah, družinskem življenju z astronomijo, zlasti pa o žarkih X v astronomiji več rečemo ta četrtek točno opoldne.

Več kot dve desetletji sta že minili, kar je prof. dr. Nina Gunde Cimerman na Sečoveljskih solinah kot prva na svetu odkrila ekstremofilne glive. In nato porabila več let, da je strokovno javnost prepričala, da njeno odkritje dejansko stoji. Do tedaj je namreč veljalo prepričanje, da višji organizmi, kamor spadajo tudi glive, preprosto niso tako prilagodljivi kot recimo bakterije. Toda neverjetna prilagodljivost je iz leta v leto bolj osupljala. Izkazalo se je, da so kos mnogo širšemu razponu ekstremnih pogojev kot bakterije. Toda Nino Gunde Cimerman je najbolj presenetilo, da je glive našla tudi tam, kjer jih celo sama ni pričakovala. V arktičnem ledu je skoraj po naključju odkrila izredne množice gliv in te se zdaj, ko se ledene plošče talijo, v velikih količinah selijo v morje. Toda ekstremofilne glive niso izbirčne. Poleg naravnih prebivališč, se lahko hitro udomačijo tudi v naših umetno ustvarjenih ekstremnih okoljih. To je najprej spoznala na primeru domačega pomivalnega stroja, za podobno glivam prijazne pa so izkazali še številni gospodinjski aparati. Trenutno se dr. Nina Gunde Cimerman, redna profesorica na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani ter vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov in Infrastrukturnega centra Mycosmo, najraje posveča glivam, ki se v družbi črnih alg razraščajo po grenlandski ledeni ploskvi in pomembno prispevajo k njenemu taljenju. Oddajo je pripravila Nina Slaček.