Eppur si muove - In vendar se vrti

»Albanija ni na prodaj« – je osrednje geslo odločnih Albancev, ki že dva meseca protestirajo ne samo proti naložbi zeta ameriškega predsednika Trumpa v zaščiteno območje ob Jadranskem morju, ampak tudi proti samodrški vladavini socialista Edija Rame, ki je na oblasti že 13 let. »To je drugo ime za korupcijo,« so prepričani protestniki, ki zahtevajo Ramov odstop. Podpirajo jih številni izseljenci, ki trdijo, da se v deželi orlov niti po 30 letih ni veliko spremenilo.

Tatarstan je ena tistih avtonomnih republik znotraj Rusije, v katerih Moskva rada pokaže, kako naj bi v teoriji delovala njena federacija: več narodov, več religij, močna regionalna identiteta, a brez političnega odmika od središča in želje po osamosvojitvi. V času vojne v Ukrajini in zahodnih sankcij je ta podoba za Kremelj še pomembnejša, zlasti kot razstavni prostor ruske evrazijske ideje, na katero vse bolj stavi. Po vrhu BRICS-a je v glavnem mestu republike Kazanu potekal še vrh Rusije z državami Združenja jugovzhodne Azije ASEAN. Obrat proti Aziji namreč ni samoumeven in še vedno zahteva iskanje novih poti, dobaviteljev, prilagojenih plačilnih sistemov in pogajanj z državami, ki si zaradi sodelovanja z Rusijo ne želijo nositi bremena sekundarnih sankcij.

Gospodarstvo v Furlaniji - Julijski krajini po podatkih Banke Italije raste, in to kljub negotovostim, ki vladajo v mednarodnem političnem prostoru. Lani je deželni BDP zrasel za 0,7 odstotka, kar je nad italijanskim povprečjem. A napovedi za tekoče leto so manj obetavne. Posledice varnostne in energetske krize so vse bolj občutne, priznavajo tudi v tržaškem pristanišču, kjer stavijo na razvoj domače infrastrukture. V tokratni oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti bomo gospodarstvo sosednje dežele spoznali skozi oči slovenskih podjetnikov, ki se že 80 let povezujejo v Slovensko deželno gospodarsko združenje.

Za Združenimi državami Amerike ni le praznično obarvani konec tedna, ampak kar zadnjih deset dni. Američani so namreč praznovali 250. obletnico svoje neodvisnosti, torej sprejetja Deklaracije o neodvisnosti 4. julija 1776 v Filadelfiji. Z neodvisnostjo od britanske krone se je rodila država, na katero so se ljudje ozirali v upanju na boljše življenje, in ki se je laskavo poimenovala z metaforami, kot so »bleščeče mesto na hribu«, »svetilnik svobode«, »prva demokracija na svetu«, »voditeljica svobodnega sveta«. A obenem se je ta država skozi vsa ta leta spreminjala in prevzemala nove vloge v mednarodnem političnem življenju. Tudi takšne, zaradi katerih se nekateri na ZDA ozirajo z nasprotovanjem in kritiko, z očitki o nasilju in vmešavanju v zadeve drugih ter izvažanju negativnih pojavov, kot so prekomerno potrošništvo ali nihilizem vrednot in prava, značilen prav za današnji čas.

Evropska unija je pred dnevi uveljavila pakt o migracijah in azilu, zakonodajni sveženj, ki med drugim prinaša obvezno pomoč tistim državam, ki so bolj obremenjene z migracijami, uvaja pa tudi nove postopke na mejah. Te so kljub schengenskemu sporazumu, ki že štiri desetletja odpravlja kontrolo na mejah, še vedno marsikje izpostavljene nadzoru, kar močno vpliva tudi na življenje ljudi. Kakšen učinek sprejete reforme je pričakovati v jugozahodnem delu Slovenije oziroma v čezmejnem pasu med Furlanijo–Julijsko krajino, Primorsko ter Istro in Kvarnerjem? Kje se kažejo učinki razpadanja schengenskega sistema zaradi nadzora na notranjih mejah in kako se to pozna v vsakdanjem življenju več tisoč prebivalcev, ki mejo prehajajo zaradi dela, šolanja in prostočasnih dejavnosti? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Slovenska manjšina v Avstriji letos obeležuje 50. obletnico zakona o narodnih skupnostih. Prizadeva si za modernizacijo zakona, vendar te kljub številnim obljubam vlade, še ni. Spremembe zakona bi poskrbele za reforme na področju dvojezičnega šolstva in uporabe slovenščine kot uradnega jezika. Premiki pa se vendarle kažejo na področju sodstva. Mineva tudi 71. let od podpisa avstrijske državne pogodbe. Koroški Slovenci si želijo, da bi se lahko otroci slovenščino učili od jasli do univerze. Dober primer dvojezičnega izobraževanja je slovenska gimnazija v Celovcu, vrzeli pa nastajajo predvsem na področju dvojezičnega predšolskega varstva in po dvojezični ljudski šoli.

Pogledali smo v zakulisje gradnje največjega eksperimentalnega fuzijskega reaktorja na svetu in enega najzahtevnejših znanstvenih projektov našega časa. ITER naj bi pokazal, da smo sposobni na Zemlji poustvariti zvezde - oziroma procese, ki potekajo v njih in ki bi lahko omogočili stabilen, nizkoogljičen in učinkovit vir energije. Projekt tudi v današnjih izredno zaostrenih mednarodnih razmerah združuje tako rekoč ves svet. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Sicilija, velika za dve Sloveniji, z več kot dvakrat toliko prebivalci, je bila dolgo slaba vest italijanske države. Prevlada mafijskih organizacij, politična korupcija in gospodarska zaostalost so hromili razvoj in siromašili ljudi. A hkrati se je na otoku, ki je v svoji zgodovini živel pod številnimi zavojevalci, kjer so se stoletja srečevale različne rase in kulture, oblikovala družba sprejemanja, ki je v času, ko migracijska in azilna politika razdvajata države in prebivalce Evropske unije, velika redkost. Drugačnost in različnost nas bogatita, pravijo na Siciliji, iz svoje preteklosti smo se naučili, da je treba znati sprejemati. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Na severu Portugalske nastaja rudnik litija, ki mu je Evropska komisija podelila status strateškega projekta. Rudnik litija leži na območju, ki je del Unescove kmetijske dediščine in Nature 2000. Na tem ekološko občutljivem območju še kmetujejo na starodaven način, tam živi ogroženi iberijski volk in več kot 200 vrst ptičev. Lokalne skupnosti in posamezniki že osem let bijejo pravni boj proti rudniku litija, ki bi po njihovem mnenju uničil vodne vire in način življenja. Rudnik litija Barroso je test za Meddržavno sodišče v Haagu in druge strateške rudarske projekte na tleh Evropske unije. Bodo energetski in korporativni interesi prevladali nad interesi prebivalcev? Bo območje Barroso zaradi lakote po litiju postalo območje žrtvovanja? Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Ko posamezniki opazijo družbene probleme, ki jih sistem spregleda ali zanje nima ustreznih rešitev, je to lahko prvi korak k sistemskim spremembam. Kako zmanjšati družbeno izključenost določene skupine ljudi, tveganje, da bodo posamezniki podvrženi nasilju, kako olajšati prehod v šolo otrokom beguncem in kako slepim in slabovidnim ter gluhim in naglušnim omogočiti sodelovanje v kulturnem življenju? Projekti družbenih inovatorjev nastajajo iz konkretnih potreb lokalnih skupnosti, njihov pomen pa prepoznava nagrada SozialMarie, ki je najstarejša evropska nagrada za družbene inovacije. Letos so jo podelili že dvaindvajsetič, med nagrajenci pa je tudi slovenski projekt Kino brez ovir.

Ciper, ki v tem polletju predseduje Svetu EU, je edina članica Evropske unije, katere del ozemlja je še vedno okupiran. Otok v vzhodnem Sredozemlju namreč ostaja razdeljen na turški in grški del vse od leta 1974, ko so severni del otoka zasedli turški vojaki. Čeprav že leta in leta trajajo poskusi, da bi prišlo do dogovora med obema stranema, pravega napredka ni. O tem in tudi o varnostnih grožnjah otoku zaradi vojaških spopadov na Bližnjem vzhodu se je med obiskom Cipra pogovarjal tudi naš evropski dopisnik iz Bruslja Igor Jurič.

Zahodni breg je bojno polje za zemljo. Judovski naseljenci so vse bolj drzni, agresivni. Pri belem dnevu napadajo beduinske vasi, požigajo mošeje, šole. Pretepajo Palestince, celo streljajo nanje, da bi jih pregnali ter se polastili hribov in dolin, o katerih so prepričani, da jim jih je namenil Bog. Podali smo se po biblijski pokrajini, ki je na pogled mehka, a za prebivalce neusmiljena. Na cesti prerokov, v vaseh in mestih bijejo tihi boj za prevlado. Govorili smo z žrtvami, spremljali napadalce, vojsko, se podali v nemirne kraje z aktivisti, ki še verjamejo v mir. Nasilje na Zahodnem bregu je sistematično. Naseljenci, največkrat pripadniki tako imenovane Mladine s hribov, imajo podporo države, na njihovi strani je vojska. Za svoja dejanja niso kaznovani. Cilj je etnično čiščenje, prilaščanje ozemlja, pregon prebivalstva. Uresničujejo načrt za poselitev pokrajine, ki ji pravijo Judeja in Samarija. To je Zahodni breg, kjer živijo Palestinci, ki si želijo svoje lastne neodvisne države. A ozemlje je vse bolj razkosano, kot švicarski sir. Ljudje živijo obdani z zidovi, ograjami, nadzornih točk je vsako leto več. Vse bolj razdeljena pa je tudi izraelska družba: med tiste, ki še verjamejo v mir, ter številne, ki jim ni mar in omogočajo peščici, da brez zavor uničuje državo. Reportažo z Zahodnega brega je pripravila bližnje-vzhodna dopisnica Karmen Švegl.

Daleč proč od kontinentalne Evrope, do nedavna zadovoljna z lastno vpetostjo v mednarodno okolje, se je v času tektonskih geopolitičnih sprememb Islandija vnovič znašla pred dilemo – ostati povsem samostojna ali stopiti na pot, ki bi jo lahko pripeljala v polnopravno članstvo Evropske unije. Ob vojnah na vzhodu Evrope, krhanju tradicionalnih zahodnih zavezništev in gospodarskih pretresih je islandski politični vrh prepoznal, da je zdaj pravi trenutek za uresničitev svoje obljube o izvedbi referenduma, kjer naj volivci te otoške države odločijo o obnovitvi pogajanj za članstvo v Evropski uniji. O plusih in minusih, navduševanju nad članstvom in zadržki do poglabljanja evropske integracije.

Kitajska je s petnajstim petletnim načrtom naredila jasen premik od modela, ki je desetletja temeljil na hitri rasti, k modelu, ki v ospredje postavlja tehnološko avtonomijo in odpornost. Na Daljnem vzhodu ni več ključno, koliko gospodarstvo raste, ampak kako je zgrajeno in kako odporno je proti zunanjim pritiskom. Če bo Kitajska te cilje v prihodnjih letih uresničila – in izkušnje kažejo, da jih pogosto – kaj to pomeni za evropsko industrijo in za svet, v katerem se tehnologija vse bolj prepleta z geopolitiko? Bo stara celina na to odgovorila kot tekmica ali kot partnerica, ki razvoj razume drugače?

Pravica do umetne prekinitve nosečnosti je v Italiji paradoks: na eni strani zgledna zakonodaja, na drugi resničnost, v kateri je zakon zgolj papir. Sprejeli so ga leta 1978, a je splav kljub temu v praksi težko dostopen, saj se več kot polovica zdravnikov in zdravstvenega osebja zaradi moralnih ali verskih razlogov sklicuje na ugovor vesti. V nekaterih italijanskih deželah, kot je na primer Molise na jugu države, je delež tega skoraj 90-odstoten.

V naši vzhodni sosedi Madžarski poteka srdit finiš dolge in predvsem neenakopravne kampanje pred splošnimi volitvami 12.aprila, v kateri gledamo dvoboj med vladajočo stranko Fidesz Viktorja Orbana in opozicijo, zbrano okrog Petra Madyara in desne stranke Tisza. Volilna kampanja je vse bolj naelektrena in je dodatno razdelila že tako polarizirano madžarsko družbo. Viktor Orban je v 16-letih svoje vladavine Madžarsko preoblikoval v iliberalno demokracijo s podreditvijo vseh državnih institucij, pravosodja in medijev ter utišanjem vsakršnih kritičnih ali drugačnih glasov. Za vstop v parlament ima možnost le še skrajno desna stranka Naša Domovina, med tem ko levosredinska Demokratična koalicija in satirična protestna Stranka dvorepega psa ne bosta prestopili parlamentarnega praga. Sandra Krišelj se je s sogovorniki v Budimpešti in drugem največjem kraju na Madžarskem Debrecenu pogovarjala o razmerah na Madžarskem. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

Hrvaško gospodarstvo že pet let zapored raste bliskovito, bistveno hitreje od povprečja Evropske unije. BDP se je od prve vlade premierja Andreja Plenkovića pred devetimi leti in pol skoraj podvojil, nezaposlenost nikoli ni bila nižja. Po drugi strani ima država eno najvišjih inflacij, slabe pokojnine, vse težje dostopne zdravstvene storitve. Na čem temelji hrvaška gospodarska rast, ali ljudje res živijo bolje, je Hrvaška ekonomija zgodba o uspehu ali milni mehurček, ki bi v kriznih okoliščinah in brez bogate podpore evropskih skladov lahko počil? O tem govori tokratna oddaja Eppur si muove - In vendar se vrti, ki jo je pripravila naša zagrebška dopisnica Tanja Borčić Bernard.

Politika širokega konsenza, socialni dogovor, visoki davki in visoke socialne pomoči, presežek v proračunu, hitro oboroževanje, stroga politika priseljevanja, vpoklic v vojsko tudi za dekleta, trdna podpora Ukrajini, ohranjanje lastne valute so značilnosti Danske, kjer gredo volivci v torek na predčasne volitve. V zadnjem letu je Evropa Danski stopila odločno v bran. Grenlandija, del danskega ozemlja, ni na prodaj, to sporočilo, namenjeno ameriškemu predsedniku, je obkrožilo svet. Danska ima živahen politični prostor, oblikovanje vladajoče koalicije nikdar ni enostavno, tokrat pa bi znalo biti še težje.

Konec leta je na Češkem prisegla nova vlada, ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Poleg njegovega populističnega gibanja ANO jo sestavljajo ministri iz vrst še dveh evroskeptičnih koalicijskih partneric. Imajo zelo šibko večino, a napovedujejo korenite spremembe, čeprav se je premier že zapletel v spor s predsednikom Petrom Pavlom in se v Pragi napovedujejo množični protesti. Z novo vlado se je pod vprašajem znašla tudi usmeritev Češke glede vezi z EU in podpore Ukrajini. Obiskali smo Prago in se pogovarjali o politični in gospodarski prihodnosti Češke.

Ameriško izraelski napadi na Iran in njegovi odgovori nanje odpirajo nova in nova mednarodno-pravna vprašanja, ki ne puščajo več dvomov v to, da smo globoko vstopili v novo obdobje svetovnega reda, v katerem je pomemben argument moči in ne argument mednarodnega prava.Tudi Evropska unija je pristala na to igro, nekaj najmočnejših evropskih držav pa se je kljub mednarodno-pravnim tveganjem priključilo ameriško-izraelski agresiji.

New York je z novim letom dobil najmlajšega župana v svoji zgodovini, prvega muslimana in demokratičnega socialista na tem položaju, 34-letnega Zohrana Mamdanija. Sin profesorja z Univerze Kolumbija Mahmooda Mamdanija in režiserke Mire Nair, ki niti ni bil favorit lastne – Demokratske – stranke, je zmagal z obljubo narediti mesto dostopno večini njegovih prebivalcev. A volitve so mimo in nastopil je čas izpolnjevanja danih obljub. Kakšna so pričakovanja Newyorčanov in kaj pravzaprav pomeni dostopno bivališče v mestu s tako velikim nepremičninskim tržiščem in precej drugačnimi značilnostmi, kot smo jih navajeni v Sloveniji?

Nemčija, že od konca 19. stoletja obsedena z izvoznimi presežki, je svoj gospodarski model naravnala na čim cenejše vire energije, delovno silo in doseganje čim večje dodane vrednosti v proizvodnji nepogrešljivih industrijskih dobrin. V minulih letih se je ta model zamajal. Nemčija izgublja industrijo. Kako to občutijo v Kölnu? Po odgovore se je odpravila berlinska dopisnica Maja Derčar.

Evropska unija vse bolj odkrito govori o nujni strateški avtonomiji in krepitvi konkurenčnosti svojega gospodarstva. To namerava doseči tudi z uresničevanjem nove evropske strategije - s sklepanjem novih obsežnih trgovinskih sporazumov. Tako je konec januarja napovedala sporazum o prosti trgovini z Indijo, ki bo vzpostavil največje gospodarsko območje na svetu. Indija je država z največjim številom prebivalstva in že več let dosega več kot 7-odstotno gospodarsko rast. Sporazum naj bi okrepil številne industrije tako v Uniji kot v Indiji.

Podnebne spremembe vplivajo tudi na temeljne pogoje za pridelavo hrane. V Kataloniji, eni od evropskih regij, ki jih suše in vročinski valovi še posebej prizadenejo, se tega tudi kmetje in znanstveniki močno zavedajo. Na povabilo inštituta Catalonia International smo v raziskovalnih centrih, na kmetijah in tudi v superračunalniškem centru v Barceloni iskali odgovore na vprašanje, kako pridelovati hrano v svetu, ki se vse bolj segreva, in tudi na terenu videli, zakaj tradicionalne prakse danes ne zadoščajo več.

Izteka se pogodba Novi Start, ki sta jo leta 2010 podpisala ameriški predsednik Barack Obama in ruski predsednik Dmitrij Medvedev. Gre za edini preostali sporazum, ki Rusiji in Združenim državam Amerike, ki skupaj posedujeta 87 odstotkov vsega jedrskega orožja na svetu - omejuje strateške zaloge jedrskih bojnih glav in izstrelitvenih sredstev. Kljub temu, da sporazum že zdaj deluje v omejenem obsegu, spremenjenih okoliščinah novih tehnologij, kot je umetna inteligenca, v luči vpletenosti obeh držav v vojno v Ukrajini, pa tudi v luči povečevanja kitajskega jedrskega arzenala, bi končanje zdajšnjih omejitev, povečalo tveganje za novo oboroževalno tekmo, ne le med jedrskima velesilama, ampak tudi širše.

Grenlandija se je v minulih tednih iz kraja, ki je za večino sveta pomenil predel Zemlje onkraj vednosti, nenadoma preselila v samo središče svetovne politike. Ne zato, ker bi se na največjem otoku na svetu čez noč spremenilo karkoli bistvenega, temveč zato, ker je padel v oko voditelju vojaško najmočnejše države na svetu. Ko ameriški predsednik govori o tem, da Združene države Grenlandijo potrebujejo - in pri tem žuga tudi z uporabo sile - s tem nakazuje premik v političnem jeziku mednarodnih odnosov v smer, ki jo Evropa iz zgodovine že zelo dobro pozna.

Podnebna in okoljska kriza zahtevata drugačen odnos do narave in drugačne prakse delovanja. Kako združevati znanja naših prednikov s sodobnimi tehnologijami? Na različnih področjih to počnejo naši tokratni sogovorniki, ki jih povezuje zavedanje, da narava ni le vir za izkoriščanje.

Južna Afrika je ena tistih držav, v kateri so neenakosti med največjimi na svetu. Ljudje se ne delijo več po barvi kože, temveč po premoženju, na bogate in revne. Obiskali smo Soweto, revno četrt na obronku Johannesburga, kamor se je zaradi apartheida preselilo več milijonov temnopoltih prebivalcev. Nasilje, ropi in posilstva so tam del vsakdanjika. Kriminal se izplača, plen se deli. Politiki so ugrabili državo in si žepe napolnili z ukradenim denarjem. Kam izginjajo zlato in diamanti, ki jih še vedno izkopavajo na skrajnem jugu Afrike? Država propada. Afriški narodni kongres, ki je z Nelsonom Mandelo vodil boj proti nadvladi belopoltih naseljencev, se je izrodil. Zapuščajo ga člani, ki ustanavljajo nove stranke, na skrajnem levem in desnem polu. Slišati je pozive k nacionalizaciji zemlje, ki jo obdelujejo belopolti kmeti, tudi k napadom nanje in celo k umorom. S tako imenovanimi vaškimi stražami smo se odpravili na podeželje, daleč od mest, daleč od ljudi. Med njivami in neskončnimi travniki, sloni in impalami živijo kmetje, ki so prepuščeni samim sebi. So žrtve nasilja in izživljanja tolp. Zanesejo se na pomoč prostovoljcev in, če si lahko privoščijo, tudi zasebnih varnostnih podjetij. Ta vse pogosteje prevzemajo vlogo policije. Številni, ki so se borili za svobodo, so ostali praznih rok. Sanje o enakopravni in napredni Južni Afriki so se razblinile.

S starim letom se je iztekel dveletni mandat Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov, po letih 1998 in 1999 drugi, odkar imamo samostojno državo. Ob tem je Slovenija tokrat Svetu predsedovala dvakrat, septembra 2024 in decembra 2025, in se tako od Varnostnega sveta poslovila s tempom brez popuščanja do konca in v soju žarometov. Hkrati je bil ta mandat časovno umeščen v prelomno, izjemno hitro spreminjajoče se politično-strateško okolje sodobnega sveta na eni strani ter oslabljen vpliv svetovne organizacije na drugi. Kakšna načela je Slovenija zagovarjala, kako uspešna je bila pri tem in kakšen vtis pušča za sabo, pa je zanimalo našega dopisnika iz Združenih držav. Andrej Stopar je decembra obiskal New York in v Palači narodov poiskal odgovore na omenjena vprašanja.

Na današnji dan pred 30-imi leti je v Bosni in Hercegovini zavladal mir. V Parizu so dan pred tem voditelji narodov iz Bosne in Hercegovine podpisali Daytonski mirovni sporazum. Ploskali so jim takratni ameriški predsednik Bill Clinton in evropski voditelji. Če je takrat sporazum razrušeni državi prinesel mir in obnovo, je po 30-ih letih napočil čas za nov razmislek o njem. Umik Milorada Dodika s položaja predsednika Republike Srbske je pomemben, a nezadosten korak v smeri, ki bi državo hitreje približala Bruslju. Kako razmišljajo mladi Hrvati, Srbi in Bošnjaki? Na kaj opozarja stroka? Kakšne so plače poslancev, s koliko denarja mora preživeti štiričlanska družina? Sarajevo in Banjaluko je obiskala naša balkanska dopisnica Saša Banjanac Lubej.

Ruska agresija na Ukrajino in nekatere ocene evropskih obveščevalnih služb, da bi bila lahko Rusija v naslednjih 3-5-ih letih sposobna napasti tudi katero od članic Unije oziroma zveze NATO, so v tem letu v Evropski uniji sprožile prelomne odločitve na področju obrambe, kot jih po koncu hladne vojne še nismo videli. Evropska sedemindvajseterica je sprejela nove strateške in tudi konkretne načrte za krepitev lastnih obrambnih zmogljivosti, do leta 2030 pa naj bi članice Unije za obrambo namenile do 800 milijard evrov dodatnega denarja.

Združene države, Velika Britanija in Evropska unija so konec oktobra prvič hkrati udarile po osrednjih stebrih ruske energetike. Sankcije na Rosneft, Lukoil in njihove hčerinske družbe naj bi zmanjšale prihodke Kremlja, omejile dostop do financiranja in ustvarile pritisk za neposredna pogajanja z Ukrajino o koncu vojne. Vendar ali imajo nove sankcije na najbolj sankcionirano državo na svetu sploh še odločilni vpliv pritiska in kako se skupaj z novimi energetskimi tokovi izrisuje nov geopolitični zemljevid razmerja svetovnih sil? O tem razmišljajo sogovorniki iz Rusije, ki pojasnjujejo, da so bile najučinkovitejše prav prve sankcije, po katerih je Moskva preusmerila naftne tokove na vzhod – proti Indiji, Kitajski in Turčiji, ki postaja glavno vozlišče sivega trga energentov. Globalne verige, lastništva tankerjev in trg derivatov so se že preoblikovali do te mere, da Zahod sankcionira model, kot pojasnjujejo sogovorniki, ki danes ne obstaja več. Oddajo je pripravila dopisnica iz Moskve Helena Ponudič.

Na Hrvaškem vse glasneje govorijo o možnosti gradnje jedrske elektrarne na svojem ozemlju. Pripravljajo zakonodajni okvir, študijo in analizo mogočih lokacij, oblikujejo se predlogi, kakšna nuklearka bi bila za Hrvaško najboljša. Gospodarski minister Ante Šušnjar ne skriva želje, da bi Hrvaška rada sodelovala tudi pri gradnji drugega bloka krške nuklearke, vendar le kot enakopravna partnerica. O možnostih gradnje jedrske elektrarne na Hrvaškem in zamislih, kakšna naj bi ta bila, v oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti.

Ob 10. obletnici pariškega podnebnega sporazuma in 30. podnebni konferenci Združenih narodov, ki poteka v Belému v Braziliji, ne smemo zanemariti podatka, da samo odstotek najbogatejših Zemljanov povzroči toliko izpustov toplogrednih plinov kot dve tretjini človeštva. Ta odstotek tudi močno zavira podnebno ukrepanje. Lobisti fosilne industrije imajo zadnja leta na podnebnih konferencah skupno večje delegacije od katere koli posamezne države. Veliko povedo že same lokacije podnebnih pogajanj, ki so že več let zapovrstjo pomembne naftne države. Medtem podnebne spremembe najbolj ogrožajo prav revnejšo večino. In ne le to, tudi ukrepi, ki jih v imenu zelenega prehoda sprejemajo države, velikokrat prizadenejo iste ljudi. Zato toliko govora o nujnosti pravičnega zelenega prehoda.

Med nami je prva generacija, ki je odrasla ali zdaj odrašča v prostoru, razpetem med digitalno in materialno resničnostjo. Nekaterim je bilo že v zibelko položeno razumevanje, kako delovati v tem vmesnem svetu, starejši pa jim pogosto očitajo obsesivno navezanost, brezdelje in odmik od tradicionalnih vrednot. V svetu pa se vrstijo gibanja z občutno politično močjo, ki jih vodi prav generacija Z. Od Nepala do Maroka in Madagaskarja so mladi politični aktivisti v digitalnih okoljih uspeli zanetiti gibanja in jih prenesti na ulice. Imajo selitve političnega delovanja na splet resničen potencial za spremembo tradicionalnih političnih struktur?

Nadstrešek železniške postaje v Novem Sadu je zrušila korupcija – to je osrednje sporočilo državljanov Srbije, ki že skoraj leto dni protestirajo po vsej državi in zahtevajo odgovornost za 16 izgubljenih življenj. Med tistimi, ki tragedije ne bodo nikoli pozabili, so tudi štirje naši sogovorniki. Nesreča jih je osebno zaznamovala, z nami pa so svojo zgodbo delili: mati korajža – Dijana Hrka, ki je v nesreči ostala brez starejšega sina Stefana, nato pa postala največja zaščitnica študentov; neustrašna učiteljica sociologije Marija Vasič, ki je bila v priporu pripravljena na smrt, saj je ob gladovni stavki odklanjala tudi vodo; aktivist Lazar Dinič, ki je iz pripora, polnega stenic, opravil zadnji izpit iz kulturologije; ter večkrat nagrajeni režiser in novinar Aleksandar Reljić, ki je posnel dokumentarni film o tem, kako so študenti prebudili Srbijo.

Slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem še vedno močno razburja policijska racija na protifašističnem taboru pri Peršmanu. Koroški Slovenci so v zadnjih letih menili, da se je razpoloženje na avstrijskem Koroškem izboljšalo, zdaj pa se številni sprašujejo, ali je res tako. Kako danes živijo v dvojezičnih občinah? Še vedno doživljajo pritiske in ponemčevanje?

Napoved povečanja obrambnih izdatkov v Evropi koristi orožarskim podjetjem. Nemški Rheinmetall je po tržni vrednosti že prehitel avtomobilskega velikana Volkswagen, praktično vsak mesec napove širitev proizvodnje. V osrčju Nemčije je zgradil največjo tovarno izstrelkov v Evropi.

Nacionalna mladina je podmladek italijanske vladajoče stranke Bratje Italije. Konec septembra so v Rimu pripravili štiridnevni nacionalni shod, na katerem so se v različnih razpravah zvrstili gostje z levice in desnice. Stranka premierke Giorgie Meloni izhaja iz gibanja fašističnih veteranov, a je danes najmočnejša stranka v Italiji, ima tudi več kot dvakrat močnejšo volilno podporo od zaveznic v svoji desnosredinski vladni koaliciji. Želi dokazati, da je sodobna desničarska stranka s konservativnimi vrednotami, ki je dokončno opravila s preteklostjo. Iz svojih vrst je izrinila gibanja, ki podpirajo ideologijo neofašizma. A neofašisti so v Italiji politično najmočnejši prav v svoji mladi, študentski komponenti.

Pol milijona žrtev zločinov, ki jih ni mogoče odpustiti; zlomljena in globoko razcepljena Sirija – to je bilanca 14 let trajajoče državljanske vojne. Na eni strani zapuščina Asadovega režima, ki je državi pol stoletja vladal s trdo roko, na drugi nove revolucionarne oblasti, ki dopuščajo maščevalne pohode. Bodo znale združiti Sirijo, ohraniti mir in stabilnost? Zdi se, da se vojna še ni zares končala. Odpravili smo se po odtisih zločinov starega in novega režima. Od predmestij Damaska, ki so zravnana z zemljo, do obalnega območja, na katerem živijo alaviti – pravijo jim Asadovi ljudje, tarče zadnjih maščevalnih pohodov. Koliko prostora je še v Siriji za manjšine? Kristjane, druze, alavite ... Oblast je zdaj v rokah sunitov, začasnega, neizvoljenega predsednika Ahmeda Al Šare, nekoč pripadnika Al Kaide; spreobrnjenega skrajneža, ki je turban zamenjal za kravato.

Konflikt v Gazi in neodzivnost mednarodne skupnosti je bila ena od glavnih tem letošnjega Strateškega foruma Bled. Generalni sekretar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem, svetovalka savdskega zunanjega ministrstva, palestinska novinarka in drugi poznavalci Bližnjega vzhoda so predstavili svoje poglede na humanitarno katastrofo, ki se pred očmi svetovne javnosti dogaja v Gazi. Zakaj nihče ne ustavi Izraela?

Podnebne spremembe in množični turizem resno ogrožajo eno od svetovno najbolj obleganih mest pod Unescovo zaščito v naši bližini – Benetke. Neprecenljivo kulturno dediščino so pred posledicami naraščajočega turizma leta 2021 najprej zaščitili tako, da so velikim potniškim ladjam prepovedali vplutje v slikoviti kanal. Lani so kot prvi na svetu z obvezno registracijo in plačilom vstopa začeli še postopek omejevanja števila dnevnih obiskovalcev. Teh je krepko več kot prebivalcev, ki zaradi visokih stroškov in cen nepremičnin zapuščajo domače mesto.