Podcasts about Edvard

V petem stoletju pred Kristusom so bili Judje še vedo v babilonski sužnosti, se pravi v izgnanstvu v današnji sirski pokrajini. Preroki jih spodbujajo, naj ne pozabijo, kako jih je dobri Bog rešil sužnosti v Egiptu in kako so potem po 40-letnem tavanju po puščavi prešli Rdeče morje in prispeli v obljubljeno deželo. Tudi prerok Izaija opogumlja svoje rojake, naj se spomnijo, kar so jim pripovedovali očetje. Zakaj pa ne bi zdaj smeli verjeti, da se lahko zgodovina ponovi in da bodo znova šli prek babilonskih rek in skozi pustinje domov v ljubljeni Jeruzalem? Toda zdaj nastopi novo presenečenje, kajti šlo bo resnično za novo pot, saj ne bodo hodili po puščavi, ker bo tokrat njihova pustinja preplavljena z rekami. Ne bodo se samo odžejali, kolikor bodo hoteli, ampak bodo srečno hodili po poti, ki jih bo vodila skozi posejana rodovitna polja. Po njih se bo podila divjačina, ki bo razigrana zaradi sveže vode. To so čudoviti pesniški opisi, ki dobro izražajo njihovo notranje razpoloženje ob radostnem vračanju iz izgnanstva v Sveto deželo. Psalmist bo celo zavriskal in klical gričem, naj poskakujejo, in goram, naj ploskajo. Toda judovski in zgodnjekrščanski razlagalci svetih besedil so v tem pesniškem zanosu videli še globlje sporočilo. Reke, o katerih govori prerok, predstavljajo potoke Božje milosti, ki je vedno velika, kadar prihaja iz Božje besede. Izvoljeno ljudstvo bo odslej sposobno prisluškovati Božjim sporočilom, ki bodo grela njihova srca, jim dajala pogum in prebujala radost v njihovih očeh. Krščanski cerkveni očetje so ob slikoviti prispodobi rek in potokov zaslutili izvir krstne vode, ki prinaša novo življenje sreče in radosti. Kaj pomeni življenje, ki prihaja iz ljubezni samega Boga, pa nam v današnjem evangeliju pokaže Kristus sam, ko ne obsodi grešnice. Učitelj iz Nazareta bi se lahko skliceval na rimsko pravno državo, ki ji je v tistem času pripadala tudi Sveta dežela. Po tem pravu je smel smrtno obsodbo izreči le predstavnik Rima. A Kristus gre še dlje in pove, da je edino Bog tisti, ki daje življenje in ga sme tudi odvzeti. Zato zahteva od vseh prisotnih ponižno priznanje, da so samo ljudje. Toda on sam je več kot običajen človek, ki nikogar ne obsoja. Je tudi Odrešenik, navzočnost Božje dobrote in odpuščanja, zato lahko celo odpušča grehe. Najlepši trenutek sreče in radosti doživimo, ko se zavemo, da nam Božja dobrota vse odpušča in da smo tudi mi kot Jezusovi učenci sposobni odpuščanja.

I studio: Victor, Edvard og Trym Produsent: Marius Øvrebøe Ansvarligt redaktør: Sofie Larsen Nesdal Sendingen tar for seg både Venstre og Senterpartiets landsmøte. Taliban ambassade i Norge, er dette greit? Plastisk kirugi som ukens kanon. Alt dette diskuteres i dagens sending.

 Det er naturlig at et tre bærer frukt - og det samme gjelder en disippel. Men hvilken frukt, og hvordan kan en måle hvorvidt en bærer frukt? Gjennom tekster i Lukas 6 og John 15 ser vi nærmere på hva det betyr å ‘bli i Ham' og hvorfor vi trenger støtte - et slags espalier - i våre liv for at karakteren vår skal modnes og frukt kan vokse frem. 

I studio: Victor, Edvard og Trym Gjester: Victor Botnevik, Sigrid Vorland, Hedda Simonsen og Styrk Garang Ansvarlig redaktør: Sofie Larsen Nesdal Det er studentvalg og vi intervjuer studentkandidatene til universitetsstyret. Valget er mellom Victor og Sigrid eller Hedda og Styrk, du kan stemme helt til 9.april kl12 på "studvalg.no". Husk å bruke stemmeretten og godt valg!

I studio: Victor, Edvard og Trym Produsent: Astrid Halstvedt Ansvarlig redaktør: Sofie Larsen Nesdal Både Høyre og Rødt har holdt sine landsmøter, dette må diskuteres, og skal oljefondet få investere i Israel? LO sier nei, vi har blandede meninger. Edvard blir faktasjekket i ukens kanon

I studio: Victor, Edvard og Alexandra. Produsent: Leonora Jacobsen Ansvarlig redaktør: Sofie Larsen Nesdal I dag snakker vi litt forinket om kvinnedagen og diskuterer flere ulike probelmstillinger rundt det. I tilegg diskuterer vi fjerning av andrepåskedag.

I desember 2014 (basically 2015) dro det norske rockebandet Honningbarna ned og spilte inn musikkvideo i Kabul, rett etter at den omdiskuterte Istanbulprosessen fant sted. Hvis du ikke har bodd under en stein, så har det skjedd litt og hvert i Afghanistan siden da, så vokalist Edvard Valberg kommer inn i studio for å fortelle om hvordan det var for en gjeng med nordmenn å spille inn musikkvideo i Kabul, hvordan det var der, stemningen, og forskjellen mellom opplevelsen da og Kabul anno 2025. Det blir også litt preik om en tur til Kirgisistan, økonomien i norsk rock og andre digresjoner. Produsert av Martin Oftedal, PLAN-B Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Kung Edvard martyren efterträdde sin far Edgar som kung av England år 975, men mördades efter bara tre års regeringstid.Han förklarades vara en helig martyr och flera mirakel ansågs ha ägt rum vid hans reliker.Wikipedia säger sitt om Edvard Martyren. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

Edvard Haraldsen Valberg er musiker og låtskriver i Honningbarna. Hans forhold til anger er sterkt knyttet til de situasjonene i livet hvor han ikke har bedt om unnskyldning, og i åpningssporet på Honningbarnas nye album nevner han at han at han i sitt første besøk i denne podcasten sa at han ikke angrer på noe, men at det jo ikke stemmer. Vi snakker bl.a. om gamle menn som bare lyver og forteller røverhistorier til hverandre, at da han fikk barn, så gjorde han opp regnskap for første gang i livet, frykten for å bli sitt eget coverband, og at hvis man ikke fortsetter å utforske og eksperimentere, hva er da vitsen med å lage musikk?, å aldri kjede seg, hvordan deres nye album ble til, og historien bak hver eneste låt, det å reise langt bort for å være i en albumprosess og at resten av verden ikke eksisterer, å ikke nødvendigvis følge tradisjonell låtstruktur, men samtidig ha en struktur i kaoset, den lange prosessen med å finne fotografen og ikke minst hovedpersonen på albumcoveret fra Irland, å ikke velge de mest åpenbare låtene som singler fra albumet, at alle mennesker gjør feil, å tro at man trenger ultrasyn for å forstå, men bare ende opp med å bli mer frustrert og en god del om den store respekten han har for Ole Ivars, fascinasjonen/bekymringen for Kristian Valen og at Jan Eggum selger egen merch i døra.Honningbarnas nye album «Soft Spot» er ute i dag, 28. februar 2025.Programleder: Sivert MoeSupport this show http://supporter.acast.com/anger. Hosted on Acast. See acast.com/privacy for more information.

I studio: Victor, Marius og Edvard Ansvarlig redaktør: Sofie Larsen Nesdal Marius gjør comeback på bakrommet og vi introduserer vårt nyeste medlem Edvard mens vi blir bedre kjent og diskuterer studentvalget og helsekøene

Francozi imajo lep pregovor, ki pravi: La noblesse oblige, Plemenitost obvezuje. Gre namreč za plemenitost srca, ki človeku narekuje, da je nenavadno velikodušen. Pravičnost bi mu sicer dovoljevala, da bi bil grob in izvršil povračilne ukrepe, a vseeno ostaja velikodušen in darežljiv ter naredi nekaj, kar od njega ne bi pričakovali. V svet naših osebnih odnosov prinaša nove dimenzije, razsežnost ljubezni in prijateljstva. Takšen se nam razkriva svetopisemski kralj David, doma iz Betlehema, ki je že podoba prihajajočega Mesije, Odrešenika. Kot beremo v prvi Samuelovi knjigi David prinaša prizanesljivost in odpuščanje svojemu predhodniku kralju Savlu, ki mu pa obratno iz ljubosumja streže po življenju. Zato mora David pred njim bežati in tavati po Judeji. David bi se lahko maščeval, Savla enostavno ugonobil in prevzel prestol, saj ga je za to izbral Božji mož, prerok Samuel. Obdajajo ga tudi judovski mladeniči, s katerimi bi lahko na novo vzdignil judovsko kraljestvo ter sezidal Božji tempelj. Toda noben državniški načrt, socialna reforma ali osebne umetniške ambicije niso dovolj, da bi si z nasiljem vzel tisto, kar mu pripada. Končno je tudi kralj Savel Božji maziljenec, se pravi Božji ljubljenec in nad njim ne sme stegniti roke. In prav tukaj Davidova zgodba prinaša sporočilo tudi za današnji čas. Preko krščanskega izročila vemo, da je vsak človek Božja podoba, Božji izvoljenec, vsaka oseba je plemenitega rodu. Zato je vsak človek vreden, da z njim ravnamo tako kakor David s Savlom, se pravi, da vsakomur prizanesemo in mu nikoli ne strežemo po življenju. Savel s svojim ne modrim ravnanjem kar sili, da bi ga nasilno odstranili z prestola, toda za to bo poskrbelo samo življenje, dogodki v zgodovini. V času pričakovanja pa se lahko David izuri v boju z življenjem in prebudi v modrosti, ki mu bo pomagala voditi kraljestvo, ki ga čaka. Evangelist Luka je bil po izročilu poklicni zdravnik. Zato je v svojem evangeliju zelo pozoren ne samo na Jezusovo ozdravljanje hromih, slepih in gluhih, ampak spregovoril tudi o učitelju Jezusu kot Odrešeniku, ki ozdravlja duše in prežene grenkobo iz srca. Najhuje je takrat, ko nas nekdo po krivici obsodi, nas poniža, ali nam krati osnovne pravice. Kralj David se ne podvrže Savlu na slepo, ampak ga vprašuje : Zakaj me preganjaš? Kaj sem hudega storil? Zahteva pravico, kliče po svobodi. A hkrati se ne maščuje in pove, da bo Savla spoštoval do konca dni. Lahko bi rekli, tudi mi, da nas plemenitost srca ozdravlja grenkobe in prinaša novo modrost, ki je zaupanje v jutrišnji dan.

Konec je amaterizma, prihajajo profesionalci! Dovolj je bilo politikov, ki vodijo oddaje, pravi Marcel Štefančič, zato je v današnjo epizodo oddaje Radio Ga Ga – Nova generacija povabil cvet slovenskih voditeljev, ki bodo pokazali, kako se stvarem streže. Marcel in Zvezdana o svobodi, Vesna Milek in Jan Plestenjak o Ceci, o preimenovanju slovenskih ulic in trgov bo Uroš Slak govoril z Golobom, Jankovićem, Hojsom in Urško Klakočar Zupančič. Edvard Žitnik s posnetki telefonskih klicev med Trumpom in Putinom, Golobom in Macronom ter drugimi. Naš reporter Franc Kangler se bo s prometnimi informacijami tokrat oglašal iz Savdske Arabije, kamor je odpotoval na mirovno konferenco, zelo verjetno pa se bo v oddajo oglasil še kak voditeljski profesionalec. Na začetku oddaje vam bosta ekskluzivno zapela Aleksandar Vučić in Zoran Janković, na koncu pa bo skoraj zanesljivo še kaj, vse to v petek dopoldan na Prvem.

The villains enter the final act where decisions must be made. Edvard revels in the chase. Tyler does some acrobatics. Janice gets her mirror scene. Player Intrusion: Stace: Lord of the Rings: Return to Moria (https://www.returntomoria.com) Your cast: GM/Perry: Daniel (https://www.explorerswanted.fm/hosts/daniel) Edvard: Sampson (https://www.explorerswanted.fm/hosts/sampson) Janice: Alex (https://www.explorerswanted.fm/hosts/alex) Tyler: Stace (https://www.explorerswanted.fm/hosts/stace) Music Theme music: Ninth World by Dave Sterling (https://www.mixcloud.com/davesterling/). Previously On by Monument Studios Sacrifice by Monument Studios Boring by Higher Power / via Adobe Stock Gathering by Monument Studios Little Piggy by All Bets Off / via Adobe Stock Dystopian Waiting by Monument Studios Red Room by Monument Studios Manor Estate A by Monument Studios Dystopian Intermission by Monument Studios Dystopian Investigation by Monument Studios Dystopian Guitars A by Monument Studios Dystopian Guitars B by Monument Studios Discovering the Truth by Dark Fantasy Studio Occult Forces by Monument Studios Complex Mind by Dark Fantasy Studio Zombie 808s by Monument Studios Fear Me by Dark Fantasy Studio Dystopian Lobby by Monument Studios The Memory of Strangers by Yonder Dale / via Adobe Stock The Haunting by Monument Studios Additional sound effects and ambience by Ghosthack, Krotos, and Monument Studios. Production Editing: Daniel Transcription: Stace Safety in Role-playing It is essential that everyone playing in a game feels safe and is having fun. We've compiled a brief list of the safety tools we use here (https://www.explorerswanted.fm/safety). As always, see our standard disclaimer (https://www.explorerswanted.fm/disclaimer).

V božičnem času, ki ga po starem običaju sklenemo na današnji praznik svečnice, so Judje praznovali hanuko ali praznik luči. Gre za spomin, ki pravi, da takrat, ko so bila srca v judovskem narodu čista in poštena, tudi luč v templju ni ugasnila. Luč v templju kristjanom pomenijo vsake otroške oči, ki žarijo in v nas s svojo svetlobo prižigajo upanje. Gre za tisto svetlobo pomladi, ki sveti tudi pozimi in v oblačnem vremenu in nas razvedri tudi, kadar smo žalostni ali potrti. Gre za svetlobo iz onkrajnosti, ki si je izbrala za svoj zaslon, na katerem odseva, lepoto nedolžnega otroškega obraza. Včasih se tudi pred nami razgrne lepota, ki seže prav do dna našega srca, in takrat si rečemo: samo da bi še enkrat doživel kaj tako lepega! To se je pripetilo starčku Simeonu, ki je v templju poslušal čudovite bogoslužne melodije in pretresljive besede psalmistov, kar mu je seglo tja do dna duše. V njem se je prebudilo nepotešeno hrepenenje po neskončnem. Tedaj zasliši otroški jok, ki mu naznanja, da prihaja Odrešenik, prihaja Mesija, ki ga ni strah človeškosti. Božja dobrota ne pozna ovir, ki bi ji preprečile, da bi prebivala med nami. Starost je pri Simeonu naredila svoje, zato ne vidi več dobro in k otroku ga vodi svetloba, ki je že v njem. Čudežni otrok k njemu steguje ročice, saj ga je liturgično petje umirilo, umirila ga je toplina glasu duhovnikov, Cohenov, razvesele ga slikoviti prizori tempeljskega obredja, najbolj pa ga osreči opojna dišava, ki prihaja iz daritvenega oltarja. Prerok Simeon bi tako rad tudi konkretno videl dobroto samo, otroka, ki prihaja k njemu. A dogaja se mu to, kar se pogosto dogodi staremu človeku, da enostavno ne vidi več dobro in da mu tip rok nadomešča ostrino očesa. Zato starček Simeon prosi, da bi lahko prijel otroka v svoje naročje, ga prižel k sebi, ga zazibal ter ga začutil z vsem svojim telesom. Spomnimo se, da je tudi veliki francoski slikar utripajoče se svetlobe Auguste Renoir ob koncu svojega življenja oslepel in le s tipom svojih rok ustvarjal kipe. Tip se lahko poveže z notranjim očesom in ustvari podobo, ki je navadno oko ne zmore. Današnji praznik, svečnica, nas vabi, da z vsemi svojimi čuti zaznamo svetlobo, ki sije z obrazov naših dragih, da tudi v stisku rok ali v objemu zaznamo neulovljivo, tisto, kar je samo odsev iz večnosti, odsev neskončne lepote in svetlobe, ki jo vendarle čutimo. In takrat bomo lahko rekli: kako lepo je živeti!

We delve deeper as our villains find themselves within the second act of their film. Janice makes a mean sandwich. Tyler spends some time on the ground. Edvard paints the town red. Player Intrusion: Sampson: Shangri-La Frontier (https://www.crunchyroll.com/series/G79H23Z8P/shangri-la-frontier) Your cast: GM: Daniel (https://www.explorerswanted.fm/hosts/daniel) Ilsene Vite: Sampson (https://www.explorerswanted.fm/hosts/sampson) Magpie: Alex (https://www.explorerswanted.fm/hosts/alex) Ezri Stonebreaker: Stace (https://www.explorerswanted.fm/hosts/stace) Music Theme music: Ninth World by Dave Sterling (https://www.mixcloud.com/davesterling/). Previously On by Monument Studios Dystopian Waiting by Monument Studios Dystopian Investigation by Monument Studios Dystopian Guitars B by Monument Studios Red Room by Monument Studios Dystopian Intermission by Monument Studios Dystopian Lobby by Monument Studios Dystopian Guitars A by Monument Studios Zombie 808s by Monument Studios Manor Estate A by Monument Studios Little Piggy by All Bets Off / via Adobe Stock Discovering the Truth by Dark Fantasy Studio Boring by Higher Power / via Adobe Stock Gathering by Monument Studios Sacrifice by Monument Studios Occult Forces by Monument Studios The Haunting by Monument Studios Additional sound effects and ambience by Krotos, Monument Studios, and Savage. Production Editing: Daniel Transcription: Stace Safety in Role-playing It is essential that everyone playing in a game feels safe and is having fun. We've compiled a brief list of the safety tools we use here (https://www.explorerswanted.fm/safety). As always, see our standard disclaimer (https://www.explorerswanted.fm/disclaimer).

Grigori Raspoutine est sans aucun doute l'homme religieux qui a le plus marqué l'époque des derniers Tsars de Russie. Mais comment un homme issu du milieu paysan a-t-il réussi à devenir un intime de la famille impérial et par la même occasion devenir l'homme à abattre du palais ? Entre mystique, organisateur d'*rgie, guérisseurs et potentiel manipulateur, qui était Raspoutine ? C'est ce que l'on va essayé de voir en semble dans un nouveau moment d'Occulture ! --------------------------- La majorité des musiques de la sponso ont été créées par @Creeptorecords ! --------------------------- Devenez membre de cette chaine pour bénéficier d'avantages exclusifs : https://www.youtube.com/c/Occulture/membership --------------------------- Tous les liens utiles de la chaine (réseaux sociaux, boutiques, chaine secondaire...) : bento.me/occulture --------------------------- Sources : LIVRES Radzinsky, Edvard (2010). Le dossier Raspoutine Fuhrmann, Joseph T. (1990). Raspoutine : une vie Smith, Douglas (2016). Raspoutine : la foi, le pouvoir et le crépuscule des Romanov Smith, Douglas (2017). « Grigori Raspoutine et le déclenchement de la Première Guerre mondiale : juin 1914 » Prince Youssoupoff, La Fin de Raspoutine, Paris, Plon, 1927 Félix Youssoupov, Avant l'exil (1887-1919), Paris, Plon, 1952 Michel Heller, Histoire de la Russie et de son empire, Paris, Perrin, 2015 Henri Troyat, Nicolas II, le dernier tsar, Paris, Flammarion, 1994 Raspoutine, Maria ; Barham, Patte (1977). Raspoutine : l'homme derrière le mythe SITES https://phantommanorlegends.wordpress.com https://tvtropes-org. https://pm20-zbw-eu.translate.goog/mirador/?manifestId=https://pm20.zbw.eu/iiif/folder/pe/023964/manifest.json&_x_tr_sl=auto&_x_tr_tl=fr&_x_tr_hl=fr https://powo.science.kew.org/ https://www.genialvegetal.net/-Bistorte- https://fr.wikipedia.org http://calendrier.egliseorthodoxe.com www.tyumen-city.ru https://fr.orthodoxwiki.org Hébergé par Acast. Visitez acast.com/privacy pour plus d'informations.

Our three involuntary villains begin their monstrous trek. Tyler makes a car bomb. Janice has notes on the script. Edvard takes a shot. Player Intrusion: Alex: Here for the Clout (https://www.youtube.com/@HereForTheCloutPodcast) Your cast: GM: Daniel (https://www.explorerswanted.fm/hosts/daniel) Edvard: Sampson (https://www.explorerswanted.fm/hosts/sampson) Janice: Alex (https://www.explorerswanted.fm/hosts/alex) Tyler: Stace (https://www.explorerswanted.fm/hosts/stace) Music Theme music: Ninth World by Dave Sterling (https://www.mixcloud.com/davesterling/). Previously On by Monument Studios Sacrifice by Monument Studios Complex Mind by Dark Fantasy Studio Dystopian Investigation by Monument Studios Fear Me by Monument Studios Dystopian Waiting by Monument Studios Dystopian Intermission by Monument Studios Dystopian Lobby by Monument Studios Zombie 808s by Monument Studios Dystopian Guitars A by Monument Studios Dystopian Guitars B by Monument Studios Enter the Nightmare by Dark Fantasy Studio Occult Forces by Monument Studios The Haunting by Monument Studios Additional sound effects and ambience by Krotos, Monument Studios, and Savage. Production Editing: Daniel Transcription: Stace Safety in Role-playing It is essential that everyone playing in a game feels safe and is having fun. We've compiled a brief list of the safety tools we use here (https://www.explorerswanted.fm/safety). As always, see our standard disclaimer (https://www.explorerswanted.fm/disclaimer).

»V začetku je bila Beseda in beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog.« To je znameniti stavek začetka Janezovega Evangelija. Gre namreč za vprašanje, kaj je bilo tisto, kar je obstajalo pred začetkom sveta, kaj se je svetlikalo, še predno se je porodil naš svet, ki je vendar poln zagonetnosti, lepote in presenečenj? Ali kot danes govorimo, kaj je bil tisti »božji delec«, iz katerega se je vse rojevalo? Je sploh mogoče seči še onkraj samega začetka in biti navzoč v sami Neskončnosti, ki človeka popolnoma presega? Judje so bili prepričani, da je pred nastankom sveta že bivala Thora, se pravi, da je v Bogu od vekomaj postava, zato je tudi človek poklican, da s pravičnim življenjem prihaja nazaj k Bogu ter prek etične pokončnosti seže prav tja do večnosti, do same neskončne Besede. Stari Grki so bil prepričani, da je ta Beseda iz večnosti modrost, zato je treba razmišljati in prek modrovanja seči v neskončnost. Grški krščanski misleci pa so opazovali ta svet, občudovali njegovo lepoto in skupaj z velikim Platonom zatrjevali, da je mogoče seči v začetke sveta, če ljubimo čisto Lepoto. Toda znova smo v zagati, kajti takoj se vprašamo: kaj pa je tisto Lepo, najlepše, ki bi nas popeljalo k samemu začetku sveta in bi nam pomagalo zaživeti večnost že na tem svetu? Gotovo večna lepota odseva v etični čistosti ali v velikem moralnem junaštvu. Prav tako so čistost misli, skladje razuma in reči lepota, ki nas osvaja. Toda renesančni misleci so poudarjali, da je vrhunec ustvarjalnega duha v glasbeni lepoti. Zametke takšnih idej najdemo že v Svetem pismu in tudi pri cerkvenih očetih. To bi pomenilo, da bi bila najvišja Beseda, ki se razkriva kot Božja modrost in dobrota, sama glasba. Potem bi lahko rekli, da dobri in modri Bog ustvarja svet z najlepšimi melodijami. Iz njegove nežne in ljubeče glasbe se rojeva svet, svet poln lepote in harmonije. Sozvočje človeka z vsem stvarstvom izražajo najlepše melodije, ki nas popeljejo v večnost, kjer nas pričakuje Bog, v katerem je že odnos z Besedo, Besedo skladja, sozvočja in nežnih melodij. Zdaj razumemo, zakaj smo ob preprostih božičnih melodijah razneženi, zakaj se nam ob prepevanju Svete noči čas ustavi, zakaj imamo občutek, da se nam božična skrivnost v harmoniji svete družine, iskanju smehljaja otroka, v sozvočju z vesoljem, ki ga prinašajo Modri z Vzhoda, razkriva večna Lepota. Naj nas nežnost teh nebeških melodij spremlja skozi vse leto, ki je pred nami.

Sklep božične devetdnevnice Danes še zadnjič letos prepevamo odpev, poln hrepenenja: Kralja, ki prihaja, pridite molimo! Le še nekaj ur nas loči od svetega božičnega večera. Toliko skrbi nas preplavlja: kako bomo uredili domove, kaj bomo dali na mizo, kakšne bodo letos naše jaslice … Toda že pred več kot 3000 leti si je judovski kralj David zastavljal podobno vprašanje: kje neki bo odslej prebival Gospod? Prejel je namreč zagotovilo, da bo vedno med njegovim ljudstvom. Kralj si je zgradil čudovito palačo iz drage cedrovine, Gospod s svojo besedo, se pravi Skrinja zaveza z Mojzesovimi tablami, pa še vedno prebiva pod šotorskimi krili, podobno kot nekdaj v puščavi. Toda prerok Natan je zaslutil, da nastopa velika nevarnost, da bi si kralj David začel domišljati, kolikšno uslugo je naredil svojemu Gospodu s tem, ko mu je pozidal lep tempelj. Zato ga spomni: nisi ti tisti, ki je Gospodu utiral pot. On je ta, ki te je šel iskat, ko si pasel drobnico in prepeval po pašnikih. On te je navdihoval, da nisi padel v roke sovražnih Filistejcev, on te je varoval pred tvojimi zavistnimi prijatelji. Kralj je začuden nad Gospodovim odgovorom, a pozneje bo razumel, da je najlepše prebivališče za Gospoda skesano srce, da najbolj dopadljiva daritev Gospodu ni veličastno darovanje živali v templju z vsemi dišavami in opojnimi pijačami vred, ampak da je to skesan duh, ki daje prostor čisti ljubezni. To je razumel čez tisoč let v Novi zavezi duhovnik Zaharija, ki je ob rojstvu svojega sina zapel hvalnico: koliko vsega dobrega je Bog storil svojemu ljudstvu! Zato je človekovo poslanstvo v tem, da pripravi v svojem srcu prostor za Gospoda in da tudi svoje drage obdari s plemenito besedo in dobroto ter skupaj z njimi sprejme Ljubezen samo, to je Božjega otroka, v svojem srcu. Zahariju je bil njegov sin podoba Mesije, Odrešenika, ki prihaja. Tako naj tudi nas vsak otrok, posebno še ta, ki je nemočan in nebogljen, spominja na Gospoda, ki nas želi obiskati. Naj občuti našo bližino, toplino človeške besede in milino božičnih pesmi. Tudi mi bomo začuli to, kar poje ena izmed nabožnih pesmi: Bog je dobrota, ljubezen in pesem, se k tebi sklonil je … to ni več skrivnost, kar more Bog.

Sveto mašo je daroval p. Edvard, pela sta Anže Kuharič in Aljaž Košič, z orglami pa ju je spremljal Uroš Pele.

Tale fra møte 8. desember. Edvard Thormodsæter - Gudsteneste i kvardagslivet

Hvordan opplever tre 18-åringer Alexander Kiellands roman "Garman & Worse"? Tor, Edvard og Madelen fra St. Svithun videregående skole i Stavanger gir sine perspektiver på boka i denne samtalen. (00:00) Velkommen (00:44) Skjebnene (06:08) Hva følte de etterpå? (08:57) Paralleller til 2024 (11:58) Hva er annerledes i dag? (13:56) Boken og stedet (15:43) Litteraturgeografi, hva er det? (23:51) Har boken forandret dem? (27:01) Kiellands styrker (29:02) En optimistisk bok? (30:44) Filt og flammer --- Innspilt på Sølvberget bibliotek og kulturhus i desember 2024. Medvirkende: Edvard Lindseth von der Lippe, Madelen Solli, Tor Tørneng Gjeldvik og Åsmund Ådnøy. Produksjon: Åsmund Ådnøy.

Pričakovanje poslednjega dne našega sveta se je v vseh kriznih trenutkih človeške zgodovine vedno na novo pojavljalo. Spomnimo se, da je tudi oče slovenske knjige, Primož Trubar bil prepričan, da bo kmalu konec sveta, zato mora svoje ljube Slovence pripraviti, da bodo znali govoriti z nebeškim sodnikom. Najlažje se bodo z njim pogovarjali, če bodo poznali njegovo Besedo, zato mu jo je treba narediti domačo. Danes pa vemo, da so poslednji časi res oddaljeni in zanje nihče ne ve razen nebeškega očeta. Toda na drugi strani ti trenutki nastopajo že danes, kajti v vsakem obdobju imamo pretrese tako v naravi kot tudi v družbi in seveda prav tako v osebnem življenju. Zato je čisto naravno, da nas zanima, kaj nam prinaša bližnja prihodnost, in je razumljivo, zakaj je od nekdaj cvetel poklic vedeževalk, zakaj radi beremo napovedi dogodkov v družbi in v svetu, zakaj nas zanima, kaj vse nas bo doletelo v osebnem življenju. In tukaj je velika razlika med preroki prihodnosti, ki jih najdemo tudi med znanstvenimi teoretiki, družboslovci in pa seveda med politiki, na eni strani in svetopisemskimi sporočili ter napovedmi na drugi. Zunajbiblična sporočila želijo imeti prihodnost v oblasti, se na dogodke pripraviti in jih obvladati. Sveto pismo pa o teh dogodkih sicer prav tako spregovori, a so vedno zaviti tudi v simbolnost, v skrivnost. Zato zanje ne vemo, kdaj se bodo zgodili, tudi ne, kdo vse bo njihov dejavnik. A hkrati Božja beseda spregovori o zaupanju v Boga, ki nam pomaga, da se s prihodnostjo soočimo. Biblično razodetje nas opogumlja in nam pravi, naj se ničesar ne bojimo. Res je, da bo marsikaj hudega, pa vendar ostajamo v Božji roki. V tem je velika razlika med razodetjem prihodnosti ali apokalipso Svetega pisma in zunajsvetopisemskih besedil. Na eni srani ustrahovanje in slepilo, da je vse mogoče imeti v pesti, in na drugi strani tolažba za preizkušnje, ki prihajajo. To ne pomeni, da za naše okolje, svet, družbo in samega sebe nismo odgovorni. Daleč od tega. Utopična zasanjanost, ki danes rada nastopa z novodobsko duhovnostjo, je še nevarnejša za našo prihodnost. Včasih se nam zazdi, da smo podobni orkestru na ladji Titanik, ki kljub potapljanju ladje še vedno veselo igra prav tja do zadnjega trenutka. Treba se je strezniti, zaupati v Boga in z njegovo pomočjo in našo razumnostjo rešiti, kar se rešiti da. To je sporočilo Božje besede ob koncu cerkvenega leta.

Hør historien til Tom-Edvard Simensen, som var største eier i Thermoglass da de solgte til Låsesenteret.

Svež izbor iz obsežnega pesniškega opusa enega najbolj fascinantnih in kontroverznih Slovencev krepi vtis, da je bil v 20. stoletju prav Kocbek naš največji lirik 27. septembra je minilo 120 let od rojstva književnika, misleca, politika, enega izmed voditeljev Osvobodilne fronte, Edvarda Kocbeka. Kot prepričan kristjan, ki je bil v sporu s Cerkvijo, ter prepričan socialist, ki je bil v sporu s Partijo, je Kocbek zasedal nemogoče mesto v slovenski manihejsko strukturirani ideološki krajini, spričo česar se danes kaže kot eden najbolj fascinantnih, markantnih pa tudi kontroverznih Slovencev minulega stoletja. A bolj ko nas vznemirjajo njegove politične izbire oziroma odločitve, ki jih je sprejel v težkih letih pred, med in po drugi svetovni vojni, manj se – tak je vsaj vtis – zanimamo za tisto, kar je Kocbek sam štel za svoje bržčas najpomembnejše delo – za poezijo. Če namreč kolikor toliko zavzeto še beremo Kocbekove znamenite novele, zbrane v zbirki Strah in pogum, ter njegove dnevniške zapiske, objavljene v knjigah Tovarišija in Listina, saj ta dela eksplicitno tematizirajo ravno njegovo partizansko izkušnjo in tako zvedavega bralca in bralko peljejo v samo srce protislovij slovenskega 20. stoletja, pa puščamo poezijo, ki jo je Edvard Kocbek sicer pisal od gimnazijskih let pa do pozne starosti, nekako ob strani, saj se zdi manj pripravna za tiste vrste zainteresirano branje, ki naj nam pomaga bolje razumeti predvsem našo kolektivno usodo v usodnem času. Seveda pa to še ne pomeni, da so Kocbekove pesmi brez izrazne gibkosti ali ritmične izbrušenosti, brez miselne ali čustvene globine oziroma, rečeno čisto na kratko, brez literarne vrednosti. Prav nasprotno. Kot namreč lahko hitro ugotovimo ob listanju po izboru iz Kocbekove lirike, ki je pod naslovom Med zemljo in nebom pred nedavnim izšel pri Mladinski knjigi, lahko srečanje s sporočilno polivalentno Kocbekovo poezijo napravi sila močan vtis na bralke in bralce. In to celo na vse tiste, ki jih vendarle zanima predvsem nelahka zgodovina slovenskega 20. stoletja. A kako neki je Kocbeku to uspelo? O čem pravzaprav piše, ko piše svoje pesmi? Nam, ne nazadnje, njegova lirika vedno znova, iz leta v leto, iz zbirke v zbirko sporoča eno in isto -- ali pa se poudarki sčasoma spreminjajo? To so vprašanja, ki so nas zaposlovala v tokratnem Sobotnem branju, ko smo pred mikrofonom gostili literarno kritičarko Diano Pungeršič, ki je antologiji Med zemljo in nebom, za katero je selekcijsko delo sicer opravil kocbekoslovec Mihael Glavan, pripisala poglobljeno spremno besedo.   foto: Goran Dekleva

Ameriški volivci so se včeraj po štirih letih odpravili na volišča predsedniških volitev. Čeprav so predvolilne ankete kazale na izjemno izenačenost obeh kandidatov, republikanca Donalda Trumpa in demokratke Kamale Harris, je izid jasen: v Belo hišo se skozi velika vrata vrača nekdanji predsednik Donald Trump. Republikancem je uspelo osvojiti večino tudi v senatu, dobro jim kaže tudi v predstavniškem domu. Kaj izid ameriških volitev pomeni za Združene države Amerike, pa tudi za Evropsko unijo in ves svet? Več v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, profesor mednarodnih odnosov in mednarodnega prava, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani; Edvard Žitnik, novinar, nekdanji ameriški dopisnik RTV Slovenija; Andrej Brstovšek, zunanjepolitični novinar in komentator časopisa Dnevnik; Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA.

Slepec Bartimaj, Timajev sin, ki je sedel ob vstopu v cvetoče mesto Jeriho, je moral biti zelo znan, saj ga tudi evangelist Marko predstavlja po imenu. Kaže, da so ga someščani imeli radi. Ne samo, da so mu pogosto stisnili v roke kakšen kovanec, ampak so tudi poskrbeli, da ga ni zeblo, saj evangelist pravi, da je bi odet s plaščem. Tokrat so ga celo spodbujali, naj vstane in steče k Jezusu iz Nazareta, ki ga kliče. Kot vemo, imajo slepi izostren sluh in tudi druge čute, ki jim nadomeščajo vid. Slepec je zaslišal pomenkovanje ljudi o tem, da se bliža rabi iz Nazareta. Veseli so bili, da je ubral prav to pot in da ga bodo videli. Slepec pa še ni vedel, kako daleč je, zato je na vso moč zakričal: »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« Njegova bolečina je bila velika, saj ni mogel hoditi na javne shode in soodločati, kakšno bo njihovo mesto, še manj pa v shodnico, v kateri bi lahko z drugimi moškimi bral in prepeval psalme. Ni mogel gledati v oblake ali občudovati bujnih palm, ki so takrat krasile pota v Jeriho. Toda od kod mu spoznanje, da prihaja »Davidov sin«, oznaka za mesijo, odrešenika? Iz globoke notranje bolečine se mu je porodila čudovita slutnja, da je življenje vendarle lepše, kot si ga lahko zamišlja, in da Bog lahko vedno preseneti. Bartimaj je zagotovo že slišal za besede preroka Izaije, ki naroča: »Vriskaj od veselja!« kajti Bog prihaja kot rešitelj Izraela. In zdaj je pred njim Rešitelj! Sprva so bili njegovi rojaki ljubosumni, ker je odkril, da prihaja Mesija, in so mu dopovedovali, naj utihne. Toda Jezus jim je naročil, naj ga privedejo, in takrat je odrešenikova dobrota prešla tudi nanje. Slepcu so rekli, naj bo pogumen in naj pohiti k Jezusu. Revež si ni dal dvakrat reči in je odvrgel plašč, mar mu je bilo, ali ga bo še kdaj našel ali ne, samo da pride k Jezusu. In kako lepo ga je imenoval, »učitelj«. Se pravi, da je slišal o njem že toliko lepega, in zdaj mu bo lahko zagotovil, da bo hodil za njim in upošteval njegov nauk, nauk Ljubezni in odpuščanja. Kristus mu je rekel: »Tvoja vera Te je rešila.« To ne pomeni samo, da je slepi veroval, da se v Jezusu uresničuje Izaijeva prerokba, da bo hromi skakal kakor jelen, slepi videl in nemi slišal. Gre tudi za to, da je upal, da se bo to zgodilo prav njemu, saj je njegovo srce sposobno ljubiti. Čeprav ne vidi, privošči drugim, da gledajo in občudujejo barve in vse stvari. Sam pa se je doslej zadovoljeval z lepim glasovi, ki so mu govorili, da bo mesija prišel tudi v njegovo življenje.

Nic "velkého", jen obyčejné vyrůstání v křesťanské rodině, studium, hledání místa v životě, život ve společenství církve i mezi blízkými. Dalo by se říci, že vyprávění Edvarda Mitręgy vlastně nemůže ničím překvapit. Ale přesto - za jeho klidnými slovy je slyšet síla věrnosti, té lidské, a především té Boží. Zaslechnout ji můžete i vy.

Tokratne Sledi časa namenjamo spominu na književnika, prevajalca, urednika in politika Edvarda Kocbeka. Ob koncu septembra je minilo 120 let od njegovega rojstva, ob obletnici pa se je spomin nanj vrnil tudi kot tema maturitetnega eseja, saj je njegova zbirka novel Strah in pogum poleg Jančarjevega dela In ljubezen tudi temeljno gradivo za razmislek na tokratno maturitetno temo »Človek na razpotjih časa«.

Hun er sanger, produsent, vokalist, skuespiller og låtskriver. Hun har badet i gode i kritikker i mange år, hun har vært nominert til både Spellemannprisen og Edvard-prisen, og har dessuten mottatt den gjeve Heddaprisen. Hun står midt i arbeidet med å avslutte en albumtrilogi, og har frontet intet mindre enn to musikaler på store scener i hovedstaden, bare i år. I tillegg ble hun nylig annonsert som festivalprofil til den kommende Nordlysfestivalen i Tromsø i januar. Selveste Mimmi Tamba er ukas gjest.

Danes goduje dekle, ki je priljubljena med kristjani po vsem svetu, častijo jo celo pravoslavni verniki. Gre za Terezijo iz francoskega mesta Lisieuxa. Že kot štiriletna deklica je izgubila svojo mater, toda materinska nežnost in veselje sta se ji vtisnila v spomin za vse življenje, zato se tudi njo poznali po njeni milini in otroški domiselnosti. Prav tako je imela srečo z očetom iz družine Martin, ki je bil sicer dobro stoječ urar in draguljar, a njegov največje bogastvo je bilo vseh pet preživelih hčera, ki jih je vzgajal z izredno rahločutnostjo in toplino. Njihov čas je bil konec 19. stoletja, ko še niso znali zdraviti otroških bolezni, saj še ni bilo penicilina, zato so cerkveni predstojniki modro omahovali, da bi mala Terezija že zgodaj vstopila v samostan. Končno je z dekliško vztrajnostjo dosegla, da je že pri petnajstih postala karmeličanka. Toda kako je lahko papež leta 1997 dekle, ki je umrla že pri 24-tih, razglasil za učiteljico Cerkve? Terezija je imela izredno bogato duhovno življenje. K sreči ga je zaupala svojemu dnevniku. V njem je razkrila ne samo svojo otroško zvedavost in dekliško radost, ampak tudi to, kar mistiki imenujejo »noč vere«. To pomeni, da se je morala spopasti z globokim občutkom osamljenosti in zapuščenosti, s skušnjavami obupa in zagrenjenosti. Izhod iz teh duhovnih kriz je iskala na obzorju Ljubezni. Razumela je, da v krščanstvu ni več daritve, ki bi bile starozavezne krvave žrtve, prava daritev je le daritev ljubezni. K tej ljubezni pa ne spadata samo vsakodnevna molitev in meditacija, ampak tudi vsakodnevna opravila v pralnici, čiščenje hiše ali pa tudi prenašanje nemogočih oseb, vsekakor pa strežba bolnih in starih. Tako je razvila nauk o daritvi življenja kot izpolnjevanju vsakodnevnih dolžnosti na obzorju Ljubezni. Zato je lahko duhovito zapisala: Zdaj jaz izpolnim Bogu vsako njegovo željo, potem ko bom pri njem, pa mi bo on moral izpolniti vsako mojo. Ko bo pri Nebeškem očetu, bo metala na svet vrtnice in ne bo brez dela vse tja do sodnega dne. Verjela je, da Ljubezen ne pozna meja. Trpela je, ker ni mogla postati duhovnik, a moč njene ljubezni je bila tolikšna, da je verjela, kako pomagati misijonarjem, ki ljudstvom prinašajo novo upanje. Zato se ne čudimo, da so misijonarji prav njo izbrali za svojo zaščitnico. K njej so se začeli zatekali vsi ljudje. Spomnimo se, kako so tudi dekleta s skrajnega roba družbe, ki so se prodajala, pripeljala bodočo pevko Edit Piaf na Terezijin grob in jo spodbujala, naj moli k njej, da ne bo oslepela.

Tobias Engqvist lämnar Umeå för att strida i Ukraina. Med sin mobiltelefon filmar han livet som soldat där döden är ständigt närvarande. Lyssna på alla avsnitt i Sveriges Radio Play. När Ryssland invaderar Ukraina i februari 2022 vill Tobias Engqvist från Holmsund i Umeå hjälpa till att försvara landet. Han hoppar av sin socionomutbildning och tar sig ner till kriget för att hjälpa till.Först arbetar han som sjukvårdare men veckorna går och Ukraina håller på att förlora allt fler områden. Tobias bestämmer sig för att ansluta som frivillig soldat. Han vill få slut på kriget och vara där det avgörs – vid fronten.I en rysk attack dör hans vänner, amerikanen Luke och svensken Edvard."Jag försöker få liv i honom, känner hans andetag och på hans puls. Jag hoppas på att jag ska få något livstecken, men jag får inte det."Dokumenterar med sin mobiltelefonTrots att han riskerar sitt liv varje dag är Tobias precis där han vill vara. Och med mobilen i bröstfickan fångar han vardagen. Ljudet av flyglarm och missiler, fritiden med kamraterna – och när de måste fly för sina liv. Dokumentären är gjord december 2022.Av: Henrik BrandtProducent: Anna FreySlutmix: Tor Sigvardson

Ko so Judje v 5. stoletju pred Kristusom prišli iz babilonske sužnosti, so se počutili očiščeni razvad moralnih stranpoti in napolnjeni s svobodo. Vedeli pa so, da bo ta svoboda prinesla radost in veselje, če jo bodo napolnili z božjo besedo. Pisatelj pete Mojzesove knjige želi znova povedati, kaj zahteva Mojzesova postava, in poudariti, da je dana Božjemu ljudstvu v veselje in modrost. Zato izpolnjevanje božjih zapovedi, ki izvirajo iz poslušanja božje besede, ni nekaj težkega, nekaj nemogočega, tudi ne nekaj grenkega, ampak vzradosti človeško srce. Gre za življenjsko vodilo, ki je ostanek Izraelskega ljudstva pripeljalo nazaj v svobodo, nazaj v ljubljeni Jeruzalem, ki ga bodo znova pozidali ter po jeruzalemskih gričih nasadili vinsko trto. Božja beseda bo njihovemu ljudstvu podarjala modrost in moč. Zato najprej pisatelj te knjige, najbrž duhovnik Ezdra, hrabri svoje ljudstvo, naj bo veselo in naj radostno sprejme Božjo Besedo, ki bo odslej postava srca. To pomeni, da bo šlo za zakon, ki ga ne bo zahtevala ne država ne tempeljska duhovščina, pač pa Bog sam, saj bo odslej njegova Beseda v njihovem srcu. Pogoj, da bi Beseda samega Boga vstopila v njihovo srce, pa je, da se Izrael nauči poslušati. Od tod prerokov klic: Poslušaj, Izrael! Spomnimo se, da je prerok Elija znal prisluškovati Bogu, ki mu je govoril v »rahlem šumljanju vetriča«. Tudi drugi preroki so nenehno iskali možnost, da bi slišali pravo Božjo besedo. V človeku je namreč pogosto težnja, da bi svoje želje, pa tudi slabosti in sebične vzgibe, predstavil kot Božji navdih. Toda preroki so se ob pomoči Božje besede, ki je bila v njih, se pravi Ljubezni, Dobrote in Usmiljenja, odrekli zaverovanosti vase in govorili iskreno, pa če je bilo to komu prav ali ne. Zato so se tudi pustili presenetiti božji besedi in so sami presenečali tako kralje kot navadno ljudstvo. Tudi Kristus preseneča svoje rojake, ko trdi, da izpolnjevanje Postave ni le upoštevanje predpisov, ampak prav svoboda srca, ki pa izvira iz ljubeče božje besede. Zato vedo globoki krščanski misleci povedati, da Kristus ni prišel reševat predpisov in načel, ampak človeka; da ne rešuje ustanov, ampak božje kraljestvo Ljubezni, kraljestvo božje besede v srcu.

Misjonsrapport. Kloke som slanger - Edvard Sivets by Nordvestkirka Elnesvågen

24. August 2024

V prvi krščanski Cerkvi je bila zelo priljubljena pripoved o dveh učencih, ki sta na poti v Emavs prepoznala vstalega Gospoda. Evangelist Luka, ki je zapisal ta dogodek, še posebej poudarja konec te zgodbe, bratski, se pravi prijateljski obed in veselje nad praznim grobom. Iz te pripovedi namreč odseva vsa bistvena vsebina veselega oznanila, sporočila Jezusovega evangelija. Gre namreč za to, da učenca spoznata, da sta lahko trpljenje in žrtev tudi blagoslov, kadar ju doživimo v obzorju ljubezni, tistega osebnega odnosa, v katerem se žrtvujemo za druge. Kristus učencema jasno razloži, da je z ljubeznijo mogoče premagati vsako stisko, trpljenje in obup. Ljubezen, ki prihaja od Boga, je tista, ki premaga celo smrt. V luči velikonočne zmagovite ljubezni pa lahko razumemo tudi današnji praznik Marijinega vnebovzetja. Spomnimo se, da sta apostola Peter in Janez na priporočilo svetih žena stekla h Kristusovemu grobu in ga našla praznega. Podobno so pozneje tudi Jezusovi učeni obiskali Marijin grob v Jeruzalemu in ga prav tako našli praznega. Spomnili so se Jezusovega učenja, da takrat, ko nastopi najvišja ljubezen, ni mogoče, da bi se vse končalo s trohnenjem telesa v grobu. Ljubezen zmaguje naprej in prinaša novo življenje, ki pelje v večnost. Kristus je kot Božji sin vstal od mrtvih, a Marija je bila le človek in te moči ni imela. Imela pa je pogum sprejeti najvišjo Božjo dobroto, ki jo je popeljala v večnost. Pomen praznika Marijinega Vnebovzetja je prav to, da tudi mi ne vidimo v trohnenju človeškega telesa zadnje postaje človekove zgodovine, marveč samo obdobje pričakovanja, ko nas bo večna ljubezen v celoti, z dušo in telesom, popeljala v večnost. Človeško telo je kljub smrti voz, ki našo dušo, se pravi naše radosti, trpljenje in upe popelje v večnost. Pogoj pa je, da tudi mi znamo kot učenca na poti v Emavs sesti za mizo k bratski pojedini in da delimo med seboj tisto, kar pač imamo. Po krščanskem izročilu je Marija z apostoli obhajala zadnjo večerjo in potem skupaj z njimi opravljala spomin nanjo. Zato je tudi znala iz rok svojega sina sprejeti, da jo je z dušo in telesom popeljal v večno ljubezen. Zato krščanska tradicija vidi v njej najlepšo ženo, okrašeno z najlepšimi etičnimi vrlinami miline, dobrote in ljubezni.

Česko postaví svoji energetiku především na jádru. Strategické dokumenty se ale liší v počtu plánovaných reaktorů. Kabinet Petra Fialy oznámil, že s jihokorejskou KHNP uzavře smlouvu na dva bloky v Dukovanech s možností opce na další dva v Temelíně. Jsou plány Česka reálné a realizovatelné? Moderuje Šárka Fenyková.

Česko postaví svoji energetiku především na jádru. Strategické dokumenty se ale liší v počtu plánovaných reaktorů. Kabinet Petra Fialy oznámil, že s jihokorejskou KHNP uzavře smlouvu na dva bloky v Dukovanech s možností opce na další dva v Temelíně. Jsou plány Česka reálné a realizovatelné? Moderuje Šárka Fenyková.Všechny díly podcastu Interview Plus můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

If you think you know what Peer Gynt is about, maybe think again! We'll give you the whole run down of the play, with the music from Suite No. 1 sprinkled in for context. Be sure to like and share with a friend!  Music: https://musopen.org/music/777-peer-gynt-suite-no-1-op-46/#recordings https://imslp.org/wiki/Peer_Gynt_Suite_No.1,_Op.46_(Grieg,_Edvard) https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/legalcode

You know it and love it, it's the Peer Gynt Suite! We're starting this series with a bit of bio about Grieg, and we'll delve into some music in our next episode, so stay tuned! Be sure to like and share with a friend!  Music: https://musopen.org/music/777-peer-gynt-suite-no-1-op-46/#recordings https://imslp.org/wiki/Peer_Gynt_Suite_No.1,_Op.46_(Grieg,_Edvard) https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/legalcode

Our annual April Fool's tradition: our goofs and outtakes from the past year. We hope you enjoy the shenanigans!  Music: https://musopen.org/music/777-peer-gynt-suite-no-1-op-46/#recordings https://imslp.org/wiki/Peer_Gynt_Suite_No.1,_Op.46_(Grieg,_Edvard) https://creativecommons.org/licenses/by/3.0/legalcode

The enemy reveals its strength. Edvard, Kasimir and Zillah are backed into a corner...  Supporters Club and our first official Discord server: patreon.com/oxclub Check out the official Outside Xbox and Outside Xtra store for sweet merch: store.outsidexbox.com To watch all the original Oxventure videos, visit us on YouTube at youtube.com/oxventure.  And thank goodness for Johnny Chiodini. Find them at: www.youtube.com/johnnychiodini or www.patreon.com/johnnychiodini Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Amadeus Astor believes his sunken secrets will never be unearthed -- can Edvard and Barnaby prove him wrong? Supporters Club and our first official Discord server: patreon.com/oxclub Check out the official Outside Xbox and Outside Xtra store for sweet merch: store.outsidexbox.com To watch all the original Oxventure videos, visit us on YouTube at youtube.com/oxventure.  And thank goodness for Johnny Chiodini. Find them at: www.youtube.com/johnnychiodini or www.patreon.com/johnnychiodini Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

With my travel buddy, Edvard, I'm moving on the train from Fez to Rabat in Morocco. Here, I talk to him so you can get to know the guy I will be travelling with for a while in Africa. You can also join us as we start our hunt for visas to many African countries. A hunt that turns out not to be without challenges. See pictures and read the blog post here: https://www.theradiovagabond.com/107-rabat/

In a festive special episode, Edvard and Lilith are tasked with protecting an uncharitable miser from three visiting spirits... To join the OX Supporters Club and our official Discord server: patreon.com/oxclub Check out the official Outside Xbox and Outside Xtra store for sweet merch!: store.outsidexbox.com To watch all the original Oxventure videos, visit us on YouTube at youtube.com/oxventure.  And thank goodness for Johnny Chiodini. Find them at: www.youtube.com/johnnychiodini or www.patreon.com/johnnychiodini Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

GUEST OVERVIEW: Deputy Editor of the International Policy Department of Komsomolskaya Pravda media holding.

Edvard and Lilith investigate a sinister murder at Volisport's historic university. Get your tickets to see Oxventure D&D at MCM Comic Con on 26 May (live show) and 27 May (panel and signing): www.mcmcomiccon.com To join the OX Supporters Club and our first official Discord server: patreon.com/oxclub Check out the official Outside Xbox and Outside Xtra store for sweet merch and figurines!: store.outsidexbox.com To watch all the original Oxventure videos, visit us on YouTube at youtube.com/oxventure And thank goodness for Johnny Chiodini. Find them at: www.youtube.com/johnnychiodini or www.patreon.com/johnnychiodini Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

Zillah and Edvard return in the latest and greatest heist, the Astor Gambit. Jane and Andy break down the Blades in the Dark session in which Edvard finally meets his famed and hated rival. Get your tickets to PAX East to see Oxventure Live in Boston on March 25th at 3pm in the Dragonfly Theatre. All you need is a pass to PAX East to get in! East.PAXsite.com To join the OX Supporters Club and our first official Discord server: patreon.com/oxclub Check out the official Outside Xbox and Outside Xtra store for sweet merch and coming soon, figurines!: store.outsidexbox.com To watch all the original Oxventure videos, visit us on YouTube at youtube.com/oxventure.  And thank goodness for Johnny Chiodini. Find them at: www.youtube.com/johnnychiodini or www.patreon.com/johnnychiodini Learn more about your ad choices. Visit megaphone.fm/adchoices

 Everyone knows that dragons are mean, hungry, and cruel, and mostly, everyone is right. One dragon, though, by the name of Edvard, much prefers being nice. But how can something as ridiculous as a friendly dragon make it in the world?Get in touch with the show:Show website: https://storiesforwonderfulchildren.comInstagram: https://www.instagram.com/storiesforwonderfulchildren/Facebook: https://www.facebook.com/StoriesforWonderfulChildrenTikTok: https://www.tiktok.com/@storiesforwonderfulchildTwitter: https://twitter.com/storiesforwond1E-mail: Storiesforwonderfulchildren at gmail.A proud member of Kids Listen.