POPULARITY
Letošnje srečanje Slovencev iz zamejstva, sveta in domovine Dobrodošli doma se je v Novi Gorici in Gorici, v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, minuli konec tedna začelo športno, in sicer je potekalo 47. srečanje mladih slovenskih športnikov iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Ob tem je potekalo tudi srečanje Zamejske športne koordinacije, sprejeli so letni program dela. Minuli konec tedna so se v Novi Gorici zbrali tudi evropski manjšinski novinarji, udeleženci letne skupščine Evropskega združenja dnevnikov v manjšinskih in regionalnih jezikih. Na prireditvi so podelili nagrado za najboljši prispevek v manjšinskem časopisu - šla je v Baskijo in nagrado Otta von Habsburga, ki je namenjena za izstopajoče prispevke o manjšinskih temah, pa je prejel Milan Rakovac, pisatelj in publicist iz Poreča, ki redno objavlja tudi v Primorskem dnevniku. V tem popoldnevu pa so v Novi Gorici podpisali tudi ustanovno listino Zamejske kulturne koordinacije.
V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.
V oddaji Odprto za srečanja je naš gost nekdanji nogometaš Alen Šćulac. Igralsko kariero je nadaljeval s trenersko potjo, trenutno pa pri dekanskem Jadranu opravlja tudi funkcijo predsednika kluba. Šćulac je v karieri igral v domačih Dekanih, Kopru, Izoli, Ajdovščini, Novi Gorici, Ljubljani in Murski Soboti. Izhaja iz športne družine, športne gene je prenesel tudi na naraščaj. Alena Šćulca je na pogovor povabil Primož Čepar.
V luči 80-e obletnice konca druge svetovne vojne se je po državi zvrstilo več spominskih slovesnosti. Vrnitve izgnancev v domovino so se med drugim spomnili v Novi Gorici, v kateri so se zvrstili pozivi k miru in sočutju ter opozorila, da se iz zgodovine nismo ničesar naučili. V Kočevskem rogu je bilo medtem slišati pozive, da se žrtve množičnih pobojev primerno pokopljejo, zločine pa je treba jasno obsoditi. Ostali poudarki oddaje: - 20 mesecev od Hamasovega vdora v Izrael: v Gazi tudi danes številne žrtve vojaške ofenzive. - Moskva in Kijev z medsebojnimi obtožbami glede glede izmenjave vojnih ujetnikov. - Kanuist Luka Božič dosegel peto zmago v svetovnem pokalu.
Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.
Ta konec tedna dogajanje v kulturi zaznamujejo dogodki na goriškem, med njimi gostovanje bolgarske pisateljice Kapke Kassábove, Bienale mladih umetnikov Mediterranea 20 in razstava Sijoče nevidno mesto, ki ju bodo nocoj odprli; pozornost bomo namenili tudi manifestaciji BIEN 2025, bienalu tekstilne umetnosti, ki bo s svojim obsežnim programom potekal po gorenjskih mestih Kranju, Jesenicah in Škofji Loki, se razširil do Idrije in se sklenil v Novi Gorici. Za začetek bomo pristopili k sodobni glasbi, ki je v jedru festivala Svetovni glasbeni dnevi, ki te dni poteka na Portugalskem. Vabimo vas k poslušanju!
Letošnja 56. revija Primorska poje, ki se je 21. februarja začela v Vipolžah, se je že po tradiciji zaključila s koncertom v Trenti, v prireditvenem prostoru Informacijskega centra TNP je bil napolnjen do zadnjega kotička. 210 zborov se je predstavilo na 35 revijah po Sloveniji, v zamejstvu in na Hrvaškem. Posvečena je bila slikarju Tonetu Kralju (1900–1975), dirigentu in zborovodji Marku Munihu (1936–2024), dirigentu in skladatelju Hilariju Lavrenčiču (1962–2024) in 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Zadnja dogodka letošnje revije Primorska poje bosta ta konec tedna. Jutri bo na Trgu Evrope v Novi Gorici koncert »Primorska poje z Evropsko prestolnico kulture«. To bo ena največjih manifestacij slovenske ljubiteljske kulture. Dan kasneje, v nedeljo, 1. junija, se bodo pevci zbrali še v cerkvi na Sv. Višarjah. Dan prej se bo z zagonom kabinske žičnice tudi začela letošnja romarska sezona.
Premier Robert Golob, ki ga drugič preiskuje protikorupcijska komisija, je dejal, da ga to ni presenetilo. Drugega niti ni pričakoval glede na - kot je dejal - medijski rompompom zaradi njegovega letovanja v hiši poslovneža Tomaža Subotiča, ki ga je vlada imenovala v sveta dveh zdravstvenih zavodov. Predsednik komisije Robert Šumi je bil v odzivu kratek in jasen - KPK deluje neodvisno. Druge teme: - Rusija za drugi krog neposrednih mirovnih pogajanj Ukrajini predlaga drugi junij v Carigradu - Izrael trdi, da je ubil tretjega voditelja Hamasa v manj kot enem letu - Univerza v Novi Gorici praznuje 30 let visokošolskega in raziskovalnega delovanja
Lutkovna skupina Koroške dijaške zveze Lutke Mladje iz Celovca je na festivalu mladinske kulture Vizije 2025 za predstavo Ane Grilc - Mrličožerec prejela nagrado Vizionar, to je najvišje priznanje strokovne žirije, ter tudi zlato priznanje, sporoča Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Omenjena skupina je nagrado prejela za celostno obdelavo vsebine. Predstava Mrličožerec namreč z izvirno uporabo lutk odpira težke teme, a jih ne olepšuje, temveč razgalja s precizno umetniško vizijo. Mladi lutkarji dramaturško premišljeno, vizualno močno in ritmično dosledno gradijo predstavo. Posebno težo daje predstavi politična angažiranost mladih ustvarjalcev – njihov nastop je pogumen, neposreden in iskren. Mrličožerec je dokaz, da je lutkovno gledališče lahko prostor upora in umetnost dejanje resnice, so zapisali v obrazložitvi festivala, ki je pred dnevi potekal v Novi Gorici. Selektorji JSKD so si ogledali okrog 120 predstav in v finale uvrstili osem skupin.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica abonmajsko sezono končuje z dokumentarno dramo Anhovo. Gre za avtorski projekt Žige Divjaka in Katarine Morano, ki celostno prikazuje zgodbo o Anhovem: o ekološkem uničenju in prevladi kapitala nad zdravjem ter o uporu in dolgoletnem boju domačinov za čistejše okolje. Režiserka Tjaša Črnigoj je za novo predstavo 55. člen na odru Slovenskega mladinskega gledališča skupaj z igralkami Tamaro Avguštin, Anjo Novak, Katarino Stegnar in Mirando Trnjanin raziskovala, kako smo si v Sloveniji izbojevali, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno. V ljubljanski Knjigarni Konzorcij so odprli že 32. prodajno razstavo Bologna po Bologni. Ekipa knjigarjev Konzorcija je na letošnjem mednarodnem sejmu otroških knjig v Bologni izbrala več kot 600 nagrajenih in drugih otroških knjig iz 11 držav v 6 jezikih, ki jih do 31. maja predstavlja razstava Bologna po Bologni.
Giro je spet zavil na slovenske ceste, cilj 14. etape je bil v Novi Gorici, od koder se je v podkast oglašal Toni Gruden. Primož Roglič ima še smolo, a forma obeta! Vabljeni k poslušanju!
Karavana dirke po Italiji bo kmalu prikolesarila do Slovenije. Cilj 14-te etape je v Novi Gorici, kjer je pričakovati sprinterski zaključek. Ob trasi se je zbrala množica navdušenih navijačev, ki bodo pozdravili Primoža Rogliča, Jana Tratnika in Matevža Govekarja. Gostovanje Gira je sicer tudi precejšen finančni zalogaj, v Novi Gorici ga ocenjujejo na približno 300 tisoč evrov, na pomoč je priskočila tudi država. V oddaji tudi o tem: - Rusija z droni in raketami silovito nad Kijev, državi izmenjali še 600 ujetnikov - V Kopru dan Slovenske vojske, na ogled oborožitev in dejavnosti - Stranko SDS bo še naprej vodil Janez Janša; ta že zavrnil predvolilne koalicije
Množica navijačev ob trasi in v cilju v Novi Gorici je pozdravila kolesarje na dirki po Italiji. 14-a etapa se sicer ni razpletla po željah slovenskih ljubiteljev tega športa, predvsem zaradi boja za rožnato majico. Podrobnosti takoj po teh poudarkih oddaje: - Razdeljevanje pomoči v Gazi pod vodstvom ZDA prestavljeno - Predsednica republike vnovič o pomenu vrhunske opremljenosti pripadnikov Slovenske vojske - Ljubljanski in mariborski UKC dobila nove fizioterapevtske naprave za pomoč bolnikom s krvnimi raki
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025, v režiji Tomija Janežiča nastaja obsežen projekt Gledališka dodekalogija 1972 – 1984. Svojo peto obljubo je projekt izpolnil na stadionu Športnega parka v Novi Gorici, kjer so uprizorili predstavo 1976. To je bilo leto, ko je Novo Gorico, še bolj pa njeno okolico – Furlanijo in Julijsko Krajino ter Posočje – prizadel rušilni potres. Stadion je bil že takrat eden najpomembnejših prostorov, saj so se ljudje v strahu tja zatekli in na njem preživeli nekaj noči. Sicer pa je stadion kot objekt mnogoterih uporab lahko tudi prizorišče najhujših političnih in vojnih zločinov. Pa tudi svetlejših uporab, kot so na primer športne igre, proslave, gledališke predstave. Predstavo si je ogledala Petra Tanko.
Kolesarska karavana dirke po Italiji se bo tudi na letošnji izvedbi Gira ustavila pri nas. Današnja 14. etapa se bo po skoraj 200 kilometrih končala v Novi Gorici. Ob trasi je pričakovati veliko slovenskih navijačev, ki bodo v boju za rožnato majico spodbujali Primoža Rogliča. Slovenski kolesarski zvezdnik si je sicer v prvih dveh tednih nabral nekaj zaostanka pred odločilnim delom dirke v Alpah. Posvetimo se še kvalifikacijam za uvrstitev na največji teniški turnir na pesku. V Parizu so vstopnico za glavni žreb Rolanda Garrosa lovile tri Slovenke.
Po Sloveniji je potekala 14. etapa kolesarske dirke po Italiji, ki je ljubitelje navdušila s traso skozi Goriška brda, spektakel se je končal na Trgu Evrope v Novi Gorici. Primož Roglič je sicer na koncu zaradi padca v glavnini proti vodilnemu Isaacu del Toru izgubil 48 sekund in zdaj za rožnato majico zaostaja dve minuti in 23 sekund. Današnjo etapo je osvojil Danec Kasper Asgreen.
Posvečamo se premieri predstave 55. člen režiserke Tjaša Črnigoj na odru Slovenskega mladinskega gledališča, ki se osredotoči na člen naše ustave, ki določa, da je odločanje o rojstvih svojih otrok svobodno. Ta svoboščina je bila namreč, ko se je ob osamosvojitvi Slovenije oblikovala nova ustava, ogrožena. Feministične skupine in posameznice so se povezale in proti temu odločno borile. V Novi Gorici pa bo vikend, poln kulturno-športnih dogodkov, odprla nova premiera režiserja Tomija Janežiča, predstava 1976, peta iz cikla Dodekalogija 1972–1983. In še o festivalu mladinske kulture Vizije, prav tako v Novi Gorici, ljubljanskem festivalu svetlobnih instalacij Svetlobni gverili, radijski igri Kovid in še kaj se bo našlo.
Preteklo nedeljo, 18. maja, smo praznovali mednarodni dan muzejev. V letošnji čezmejni evropski prestolnici kulture, Novi Gorici z Gorico, so praznik, ki ga je mednarodna zveza muzejev ICOM uradno razglasila leta 1977, počastili s tridnevno mednarodno konferenco (Brez)mejni muzeji: Oblikovanje muzejskih pripovedi in prostorov vključevanja, ki se je je udeležilo več kot 130 muzealcev. Podrobneje v oddaji, v kateri boste izvedeli tudi več o pregledni razstavi Iva Prančiča.
8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.
V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.
V Benetkah se za javnost odpira 19. arhitekturni bienale; kot je znano, sta slovenski paviljon pripravila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Predstavljamo prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike – Niko Erjavec, nato pa še novo razstavo akademske slikarke Apolonije Simon z naslovom Nedokončane zgodbe – ogledate si jo lahko v Kostanjevici na Krki. 80. jubilej praznuje Radio Maribor, v Ljubljani pa se je mudil Norman Ohler, predstavljal je svojo novo knjigo LSD za mamo. Panoramo zaključujemo z vabilom v virtualno zvočno instalacijo, novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici, ter na festival Moving Balkans, ki se začenja danes. Avtorice prispevkov: Aleksandra Saška Gruden, Sanja Rejc, Suzana Vahtarić, Irena Kodrič Cizerl, Urška Savič, Simona Moličnik in Ana Lorger; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Damjan Rostan; redaktorica: Tina Kozin
V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
Ostali poudarki: - V Trebnjem bodo izkoristili še eno zadnjih možnosti pridobitve evropskih sredstev za zgraditev javnega kanalizacijskega sistema -V novi prometni strategiji Domžal je med ključnimi izzivi tudi reševanje vprašanja mirujočega prometa - Nekdanji direktorici Kotlovnice na Markovcu sodijo v Novi Gorici, vendar se sojenje ne premakne - Naša najstarejša godba predstavljena tudi na urbani razstavi - Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije - Na osnovnih šolah v Mestni občini Kranj letos že drugič spoznavali gastronomijo pobratenih in prijateljskih mest
V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.
V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.
Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.
Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Vrbíni pri Brežicah že leta opozarjajo na problematiko črnih odlagališč. - Pošta Slovenije bo na spletni dražbi prodajala 12 nepremičnin, tudi poslovalnici v Portorožu in Novi Gorici. - Tovarna termostatov in kuhalnih plošč Eta Cerkno po novem v 100-odstotni lasti nemške skupine E.G.O. - Kranjska Gora in Zreče sta pilotni območji za iskanje rešitev za preobrazbo gorskih centrov v celoletna turistična središča.
Na Bledu se začenja 57. srečanje mednarodnega pisateljskega združenja, ki ga je že sinoči v Ljubljani uvedel italijanski pisatelj Paolo Giordano in odprla današnja skupščina mirovnega odbora PEN. Srečanje bo potekalo pod naslovom Podnebne spremembe, migracije, vojne - konec miru; gostovali bodo tudi v Novi Gorici, Gorici in Ljubljani. V Stari elektrarni pa bo v okviru 39. slovenskih glasbenih dni premiera nove komorne opere Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta.
Ta konec tedna jubilej bolnikov in zdravstvenih delavcev.V konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici jutri maša za bolnike z rakom in odprtje razstave ilustracij Paole Bertolini Grudina.Sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Valentina Oblaka.Mednarodna teološka komisija je izdala dokument z naslovom »Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar«.Raziskava: Ugled katoliške cerkve v Švici močno načet.
Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“
Med telesom in prostorom je filmski in video opus, mednarodno uveljavljene umetnice in režiserke, Nataše Prosenc Stearns, ki se v štirih programih predstavljen v Slovenski kinoteki vse od marca do junija 2025. Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO, kjer je ustvarila svoje prve videe, instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo nadaljuje podiplomski študij v Los Angelsu, na California Institute of the Arts, kjer takoj po končanem študiju ustanovi lastno produkcijsko hišo Kanalya Pictures. Začne sodelovati z ameriškimi galerijami in desetletje razstavlja pod okriljem galerije Ruth Bachofner. Njena dela so bila razstavljena v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, dvakrat na Beneškem bienalu, najprej s projektom Gladiatorji, skupaj z Andrejem Zdravičem, za svoj projekt prejme nagrado Prešernovega sklada, leta 2015 pa v skupini dvajsetih umetnikov iz Los Angelesa! Njen večmedijski projekt z naslovom Zaklinjanja, avtoričin kritičen pogled na sodobni način življenja, kjer ritual izgublja svoj pomen v tradicionalnih družbah, bo na ogled od 28. marca do 25. aprila 2025 v Galeriji Gong v Novi Gorici, kot del Evropske prestolnice kulture, Go 2025.
V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.
Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti smo dobili še v slovenskem jeziku, izdalo jo je Društvo slovenskih pisateljev ob podpori Javne agencije za knjigo. Sprva je bila namreč zasnova za bolonjski in dopolnjena za frankfurtski knjižni sejem, a se je nato pokazal interes zanjo med kadrom v domačem izobraževanju. Zdaj je torej na voljo vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim kot kažipot pri spodbujanju branja kakovostne literature. Posvetimo se tudi razstavi Z vrha dna – postanki ostankov v izolski galeriji Insula, kjer se predstavlja multimedijski umetnik Martin Zelenko Poles. Njegov ustvarjalni material so drobci keramičnih posod, stekla, lesa in kovine, ki jih na obalo naplavi morje. In še o dogodku Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži, s katerim so v Novi Gorici odprli Festival kompleksnosti.
Eden najodmevnejših avtorjev našega časa Miljenko Jergović je obiskal Novo Gorico in govoril o tem, kaj je danes nova stvarnost. Pronicljive misli pa so se v besede prelivale tudi na filozofski konferenci z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih, ki se je odvijala v Ljubljani. V Mestni galeriji predstavljajo opus naše vizualne umetnice Zore Stančič, v Kresiji pa hrvaškega lutkarja in animatorja Zlatka Boureka. In še nekaj o 26. Mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki opominja na podcenjevanje oseb iz marginalnih skupin v neoliberalni patriarhalni družbi ter za seksizme, izgovorjene v javnosti, vsako leto podeljuje tudi antinagrado bodeča neža.
Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica
Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.
»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si
Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici je po zaključku obnovitvenih del v prezbiteriju ponovno zasijala. Več o tem je povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj. V ponedeljek zjutraj je umrl pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent Tomaž Tozon.
V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.
V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše. Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja. Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo. Komisija za enake možnosti v znanosti. Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka).
Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.
Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.
Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.
Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.
S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu. Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko je začel Mussolini, v prenesenem pomenu kot tudi v neprenesenem, kot okostnjak padati iz omar primorskih mest, trgov, krajev in občin. Javnost se je nad tem primerno zgražala in naslajala, ampak spet smo nekoliko pozabili na teoretične osnove častnega občanstva. Zato jih bomo v današnjem prispevku obnovili. Če ostanemo samo pri obeh Goricah; z naše strani, se pravi iz Nove Gorice, je na Mussolinija zrl naš častni občan, z belimi kamni zapisan na pobočje Sabotina in z zlatimi črkami v zgodovino, medtem ko je v stari Gorici oprezal Mussolini. Tako sta goriška častna občana, ne da bi se desetletja kdorkoli posebej vznemirjal, svojo ideološko, svetovnonazorsko, vojaško in še kakšno častno občanstvo tiho živela vseh teh zadnjih sto let. S tem, da ima Mussolini danes rahlo primerjalno prednost. Ko so nanj tako elegantno pozabili, oziroma, ko se jim niti pod liberalnimi, levimi in progresivnimi mestnimi vladami ni zdelo vredno, da bi se ga kot častnega občana znebili, je zdaj končno dočakal, da se je zgodovina dovolj obrnila in so njegov diktatorski slog, kot tudi njegove ideje in metode, ponovno v modi. Zadnjih osemdeset let se je samo potuhnil, zdaj ko so njegovi spet na oblasti, bo lahko zadovoljno sijal naprej. Medtem pa bo v Novi Gorici in v ostalih primorskih mestih treba na vrnitev fašistov na oblast še malo počakati. Vsekakor pa bo čakanje krajše, kot če bi čakali na vrnitev jugoslovanskega komunističnega režima, ki je patron nekaj sto Titovim častnim občanstvom, raztresenih po deželi. Ker zadeva s častnimi občani ima osnovno težavo v kontekstu toka zgodovine ... Kot primer … Feldmaršal Svetozar Borojević je bil po ubranitvi soške fronte leta 1915 nemudoma razglašen za častnega občana Ljubljane, a so mu naziv leta 1919 odvzeli, ker se avstro-ogrski general ni več skladal z agendo nove državne tvorbe, sploh pa ne pozneje z italijansko okupacijo. Pa so mu potem častno občanstvo leta 2009 vrnili in tako naprej in tako nazaj. In če bi danes tajnice občinskih uprav na Pivškem, v Brkinih, na delih Krasa ali Vipavske doline dovolj natančno pobrskale po omarah, bi našle Borojevićevo častno občinstvo, skrito v istih arhivih, kjer čepi tudi Mussolini kot častni občan vsake malo večje vasi in danes nerodno skače iz orumenelih fasciklov. Čeprav danes častna občanstva slovenskih mest vrvijo od politikov, se kljub vsemu zdi pametnejši trend, ki mu župani sledijo v zadnjih desetletjih; se pravi, da mesta naziv podeljujejo v glavnem kulturnikom, umetnikom in znanstvenikom. Ljubljana recimo, se od Milana Kučana leta 2007 in potem pogojno od dr. Franceta Bučarja iz 2009 in Janeza Stanovnika iz 2010 za politika ni več odločila. Ampak vrnimo se k Mussoliniju, s katerim v svetlo prihodnost plujejo v Gorici. Dva mogoča razloga najde razmišljujoči pri vztrajanju mestnih oblasti, da diktatorju, izvornemu fašistu in klavcu celih ljudstev, naziva ne odvzamejo. Prvi je, da pač ponosno nosijo vso svojo preteklost. Izbris pomembnih, ali odločujočih posameznikov iz zgodovine to manipulativno spreminja in v ničemer ne pripomore k avtentičnosti neke skupnosti. Druga možnost pa je prihajajoča evropska prestolnica kulture, ki bo združila obe mesti. Mogoče gre pri vztrajanju, da Mussolini ostane častni občan Gorice, samo za umetniško akcijo, ki opozarja, da smo vsi sinovi in hčere svojih očetov in da je preteklosti, kakorkoli že potiskamo glavo v pesek, težko, oziroma nemogoče ubežati.
Poročamo o treh koncertih, ki so se zvrstili v Kopru v sklopu tamkajšnjega Festivala Kitarika, Slavnostnem koncertu ob 80-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in novogoriškem koncertu klavirskega dua Bojan Gorišek Milko Lazar. Ob koncu bomo pred pregledom izstopajočih glasbenih dogodkov prihodnjih dni skočili še v Gradec, kjer so v tamkajšnji operni hiši uprizorili opero Tannhäuser Richarda Wagnerja.
Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.
Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28-i Ljubljanski maraton, je končana. Več kot 15 tisoč tekačev je na treh razdaljah preplavilo ljubljanske ulice, obiskovalci in navijači pa so v cilju pospremili dva rekorda. Druge teme: - Po ozraelskem napadu na Bejt Lahijo na severu Gaze ubitih ali pogrešanih skoraj 90 ljudi. - Povečan obrambni proračun v prihodnjih dveh letih namenja več sredstev Slovenski vojski. - Neeksplodirano bombo iz druge svetovne vojne v Novi Gorici uspešno dezaktivirali.
Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.