Podcasts about novi gorici

Od polnoči so goriva na črpalkah zunaj avtocest in hitrih cest spet dražja za približno 5 centov na liter. Dizelsko gorivo je tik pod psihološko mejo dveh evrov, cena se je povzpela na rekordnih 1,99 evra za liter, bencin stane manj kot 1,73 evra, kurilno olje pa 1,60 evra. Vlada tokrat ni spreminjala trošarin, pristojno ministrstvo je spomnilo, da bi bile cene občutno višje, če ne bi začasno zamrznili nekaterih okoljskih dajatev. V oddaji tudi: - Se bodo vodilne družbe na področju umetne inteligence dogovorile o upočasnitvi razvoja? - Zunanji minister Kajzer v Novi Gorici z italijanskim kolegom Tajanijem tudi o manjšinskih vprašanjih. - Slovenski odbojkarji na evropskem prvenstvu doživeli prvi poraz

Ostali poudarki oddaje: - Dijaki na lendavski dvojezični srednji šoli VDC Murska Sobota predali laserski gravirnik - Ministrstvo objavijo študijo štirih različic ribniške obvoznice - Ob načrtovanem zmanjšanju števila parkirnih mest v Gregorčičevi ulici v Mariboru stanovalci omenjajo tudi referendum - Občina Ankaran z natečajem za dolgoročno spremembo prostora v kraju predvideva tudi selitev dela kampa

Tokrat vabimo k poslušanju našega izbora iz številnih ustvarjalnih dosežkov na področju umetniške besede, javnega izkaza državne skrbi za ohranjanje nepremične kulturne dediščine in k ošvrku festivalov, ki se končujejo, potekajo ali pa se bodo vsak hip začeli. Začenjamo z letošnjo prejemnico Veronikine nagrade za najboljšo pesniško zbirko, pesnico in ilustratorko Tino Volarič. Nagrado so ji podelili v torek v Celju. Po nekaj letih obnove so v četrtek ob navzočnosti aktualne ministrice za kulturo javno predstavili prenovljeni palacij enega zgodovinsko najpomembnejših srednjeveških gradov na Kranjskem, grad Turjak. Po tednu dni se danes končuje tudi 29. festival Mladi levi, na katerem smo lahko videli tudi multimedijsko inštalacijo Robertine Šebjanič z naslovom Odmevi Brezna, za katero bo na mednarodnem festivalu Ars Electronica čez slabih 14 dni prejela nagrado za dosežke na področju intermedijskih umetnosti. S špansko-italijansko plesno-lutkovno predstavo Impostor se bo jutri v Mariboru začel 20. mednarodni jubilejni festival sodobnega plesa Platforma, končal pa se bo prihodnjo soboto. Včeraj se je z letošnjim motom Flora in favna v Novi Gorici začel že 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige v organizaciji Društva humanistov Goriške, trajal bo 8 dni. Od prihodnjega torka pa do sobote bo na različnih prizoriščih na Krasu, v Ljubljani, Kopru, Trstu in na Koroškem v Avstriji potekal že 41. mednarodni literarni festival Vilenica. Letos postavlja v ospredje temo »fluidnost identitet«. FOTO: Letošnja Veronikina nagrajenka Tina Volarič VIR: BoBo, rtvslo.si

Letošnje srečanje slovenske diplomacije so udeležence zaposlovale predvsem najnovejše zunanjepolitične odločitve vlade Janeza Janše. Zbrane diplomate je na Brdu pri Kranju danes nagovorila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je med drugim poudarila pomen spoštovanja mednarodnih institucij in preganjanja zločinov proti človečnosti, saj da smo, če molčimo, posredno soudeleženi v teh zločinih. Nekaj drugih poudarkov: - Začelo se je ocenjevanje posledic suše na kmetijskih pridelkih, podatke bodo občine zbirale do 23. septembra. - V družbi Hit so po torkovem kibernetskem napadu vnovič odprli igralnico Perla v Novi Gorici. - Na Vuelti tokrat uspešni ubežniki, Jakob Omerzel s četrtim mestom postal skupno 11. na dirki.

Zbirka Zlata ptica s pravljicami in pripovedkami iz zakladnice slovenskega in svetovnega ljudskega izročila, ki jo je na Mladinski knjigi leta 1956 zasnovala legendarna urednica Kristina Brenkova, letos praznuje 70 let. Jubilejna 125-a izdaja v jubilejnem letu zbirke je knjiga evropskih čudežnih pravljic ''Gora, skala, gozd, drevo'' avtorice, pripovedovalke in raziskovalke Špele Frlic in ilustratorja Jureta Brgleza. Tudi Čebelico, eno najstarejših knjižnih zbirk in prvo zbirko slikanic v Sloveniji, so obogatile nove izdaje. Z intermedijskim umetniškim projektom Uho močvirja avtorice Nike Solcé se 28. 8. zvečer v Novi Gorici in okolici začne 11. festival in knjižni sejem Mesto knjige. Letošnjo izvedbo uokvirja osrednja tema Flora in favna. Tako bodo z različnimi avtorji in avtoricami poskušali prisluhniti nečloveškim živim bitjem, videti svet iz njihove perspektive ter razumeti njihov odnos do sveta in človeka. Osemdnevno festivalsko dogajanje bo zaznamovalo več kot 45 gostov, ki bodo nosilno tematiko obravnavali v pogovorih, branju, na glasbenih dogodkih, instalacijah, razstavah in delavnicah.

Drugi poudarki oddaje: - Cerklje on Krki bodo dobile večnamenski dom, kjer bodo poleg drugih društev domovali tudi gasilci. - V Celju na srednjeevropski olimpijadi zbrani mladi matematiki, v Novi Gorici so se učili fotografiraja in kako prepoznati fotografije, ustvarjene z umetno inteligenco. - Letos že deseta pomurska akcija Podari zvezek. Seznam pomoči potrebnih je vsako leto daljši. - Pri prenovi cerkve svetega Jerneja v Slovenski Bistrici odkrili zanimivo časovno kapsulo.

Moški, ki se je pred 20 leti začel drogirat, potem ko je izgubil celo družino, vključno s starši, partnerko, otrokom, pravi, da so droge, ki jih dilerji na ulici prodajajo danes, veliko slabše kot še pred nekaj leti. Drug odvisnik, ki obsoja tiste, ki za seboj povsod puščajo igle, se spominja težkega otroštva. Droga mu je dala iluzijo, da nima več nobenih problemov in mu je nadomestila občutek ljubezen staršev, ki je ni imel. Na Metelkovi je sedel tudi mlad človek s povitimi otečenimi in okrvavljenimi nogami. Okužb je veliko. V tokratni oddaji nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?"Ta droga je sranje" - prva postaja, v kateri lahko slišite tudi zgodbo komaj polnoletne odvisnice, ki prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih.

Rada bi pekla torte, vendar je na ulici. Komaj polnoletna odvisnica se prebija skozi življenje na dnu, polnem zlorab, posilstev, kriz, slabosti, hlepenja po novih odmerkih. Jemlje vse, kar se da dobiti. Pridružili smo se ekipi Kraljev ulice na terenu v Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Kot nam bo povedal odvisniški veteran, mladi na ulici propadajo vse bolj rapidno. In tudi vse bolj vsem na očeh. Zakaj, izveste v oddaji. V drugem delu nadaljujemo pot z ekipo Kraljev ulice po Ljubljani pri razdeljevanju pribora za odvisnike. Obiskali smo tudi DrogArt in center Stigme v središču prestolnice, preverili pa smo tudi, kako je v Novi Gorici, kjer imajo edino varno sobo v državi. Kakšni so podatki policije in kaj vse se znajde v drogah, ki se prodajajo na ulici?

Zgodovina kruha je tesno prepletena z enim največjih prelomov v razvoju človeštva, z neolitsko revolucijo, ko je človek opustil nomadski način življenja in začel obdelovati zemljo. Prav udomačevanje žit je omogočilo nastanek stalnih naselbin in razvoj prvih civilizacij, od Rodovitnega polmeseca, kjer so gojili prve vrste pšenice in ječmena, do Azije z rižem, pomembno je tudi proso, ter Srednje in Južne Amerike, kjer je osrednje mesto zavzela koruza. Kruh je tako skozi tisočletja postal več kot le hrana – postal je simbol preživetja, skupnosti in kulture. Stari Egipčani so odkrivali skrivnost kvašenega testa in razvili peko kruha, ki je bil celo plačilno sredstvo, antični Grki in Rimljani pa so to znanje izpopolnili ter postavili temelje pekarstva, kot ga poznamo danes. V srednjem veku je kruh postal osnovno živilo vseh družbenih slojev, pri čemer je njegova kakovost jasno odražala družbeni status. Tudi na Slovenskem ima kruh bogato in globoko zakoreninjeno tradicijo, ki sega vse do prazgodovinskih koliščarjev, skozi stoletja pa se je razvila v raznolikost okusov in oblik, od rženega in koruznega do ajdovega kruha, pogosto povezanega s prazničnimi običaji in obrednim pomenom. O tem, kako kruh presega svojo vsakdanjo vlogo in postaja nosilec simbolike, spomina in identitete, bo spregovorila dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, ki raziskuje pomen kruha v različnih kulturah, religijah in obredih ter skozi dediščino pekarstva in mlinarstva odpira vprašanja o tem, kako lahko z razumevanjem preteklosti ozaveščamo mlajše generacije o pomenu ohranjanja kulturne dediščine.Sogovornica: Dr. Jasna Fakin Bajec, etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka, se ukvarja z raziskovanjem pomena kruha v različnih kulturnih okoljih. S študenti Univerze v Novi Gorici je proučevala simboliko kruha v pravoslavni, muslimanski in katoliški veri ter značilne obrede v Rusiji, Srbiji, Severni Makedoniji in Sloveniji, s poudarkom na Primorskem in vplivih iz Italije.Zbira tudi pregovore o kruhu, raziskuje žita na Krasu ter se poglablja v dediščino pekarstva in mlinarstva, zlasti v Zgornji Vipavski dolini. Njeno delo je usmerjeno tudi v ozaveščanje otrok in mladostnikov o pomenu ohranjanja kulturne dediščine skozi zgodbe, spomine in odnos do kruha. Fotografija: Detajl tihožitja s kruhom in smokvami, znana starorimska freska iz Herkulaneuma, ki je trenutno shranjena v Nacionalnem arheološkem muzeju v Neaplju (Wikipedia).

Gostja tokratne epizode podkasta Odprto je dr. Kaja Širok – kulturna zgodovinarka, italijanistka, muzeologinja, kuratorka, raziskovalka kolektivnega spomina in nekdanja direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije. V okviru projekta Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica 2025, prvega čezmejnega naziva te vrste, je bil lani odprt EPICenter – Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja z novo stalno razstavo Mesto na meji, ki jo je skupaj s sodelavci pripravila dr. Kaja Širok. Arhitektura nikoli ni samo arhitektura. Stavbe, ulice in trgi oblikujejo mesta, oblikujejo pa jih tudi spomini, zgodbe, odločitve, konflikti in sanje različnih generacij. Malo je prostorov v Evropi, kjer je to tako očitno kot prav v Gorici in Novi Gorici. Če bi želeli na enem samem kraju razumeti evropsko 20. stoletje, bi težko našli boljši primer. Tu so se menjavali imperiji in države, tu je potekala ena najbolj krvavih front prve svetovne vojne. Fašizem je poskušal izbrisati jezike in identitete. Meja je razdelila mesto, družine, vrtove in vsakdanje življenje. Pred dobrimi dvajsetimi leti pa je tu padel še zadnji del železne zavese. Ko danes hodimo med Novo Gorico in Gorico, se nam zdi vse samoumevno. Prestopimo trg, prečkamo nekdanjo mejo in nadaljujemo pot. Toda v ozadju tega vsakdanjega prizora leži izjemno kompleksna zgodba prostora, ki se še vedno na novo bere, interpretira in razume. Prav temu je posvečena razstava Mesto na meji, eden osrednjih projektov Evropske prestolnice kulture 2025. Razstava in spremljajoči zbornik skozi osebne zgodbe posameznikov osvetljujeta različne poglede na goriški prostor ter spregovorita o nastanku meje, načinih razumevanja preteklosti in kompleksnih odnosih med prebivalci regije. Odpirata prostor za soočenje s težko dediščino in kolektivnimi izkušnjami bolečine, hkrati pa spodbujata dialog, ki omogoča prepoznavanje preteklih travm ter gradnjo bolj vključujoče prihodnosti, utemeljene na medsebojnem spoštovanju in razumevanju različnih skupnosti in generacij. Prisluhnite podkastu Odprto!

Papež v Madridu sprejel skupino žrtev spolnih zlorab, prejelReal Madrida, nagovoril 80 tisoč vernikov.Na Filipinih v potresu poškodovanih tudi več cerkva in katoliških šol.Zlati jubilej župnije Kristusa Odrešenika v Novi Gorici.

Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo. Gostje: dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcudr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v GradcuDarko Kolar, Univerza v Novi GoriciIgor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literature V Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije. Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše. Vir fotografije: Nasa Poglavja: 00:00:01 Uvod 00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju 00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete? 00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah 00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov? 00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka? 00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom 00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet? 00:35:22 Xpertiza: Svit Komel

Ob nedavnem jubileju se bomo poklonili igralcu Binetu Matohu, ki je večino svojega opusa ustvaril v Primorskem dramskem gledališču, poznejšem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Za njim je desetine izjemnih vlog, za številne je bil nagrajen. Prejel je tudi Borštnikov prstan. Lani je na odru svojega gledališča nastopil kot kralj Lear – v istoimenski Shakespearjevi igri, ki jo je režiral Ivica Buljan. Pogovor z Binetom Matohom je leta 2018, ko je prejel nagrado tantadruj za življenjsko delo, pripravila Ingrid Kašca Bucik. Po pogovoru pa boste slišali Bineta Matoha, kot je leta 1994 nastopil kot Patriarh oglejski v Krstu pri Savici Dominika Smoleta v režiji Janeza Pipana. S to predstavo so takrat odprli novo gledališče v Novi Gorici.

V Hrastniku se začenja mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Rdeči revirji, ki bo potekal tudi v Zagorju, Trbovljah in Litiji. Kot so zapisali, predstavlja različne umetniške žanre in oblike, s katerimi bi radi oživili dogajanje na zasavskih ulicah. V Galeriji Jakopič v Ljubljani odpirajo razstavo nizozemskega fotografa Roba Hornstre, ki že dve desetletji ustvarja portret našega časa s fotografiranjem ljudi v njihovem vsakdanu, z naslovom Običajni ljudje. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo na velikem odru premierno odigralo komično dramo Češnjev vrt, besedilo Čehova, ki ga je hrvaška režiserka Tamara Damjanović v svoji priredbi še dodatno začinila in oživela.

Pred jutrišnjim iztekom roka za predlaganje mandatarja danes koalicijsko pogodbo po Demokratih in NSi potrjujejo v SDS, SLS in Fokusu. Natančen razrez ministrstev in program nove vlade še nista znana, so pa stranke nastajajoče vlade nakazale usmeritev v javno objavljenih izhodiščih. V ospredju so razvoj in blaginja, boj proti korupciji ter decentralizacija in debirokratizacija. Drugi poudarki oddaje: - Trump vnovič zagrozil Iranu z opustošenjem, če ne sprejme predloga za trajen mir. - Ruski dron v Črnem morju zadel kitajsko tovorno ladjo. - Predstavniki šol in delodajalcev v Novi Gorici o praktičnem usposabljanju dijakov.

Poročali smo o širitvi proizvodnje Domela ob 80-letnici podjetja, brezplačnem programu za mlade iskalce zaposlitve v Novi Gorici, šesti obletnici delovanja nakupovalnega središča Aleja, dogajanju ob 20-letnici Parka vojaške zgodovine v Pivki ter tretjih Kodrovih dnevih v Radomljah.

Leta 1982 je na pobudo slovenskega plesalca, koreografa, zdravnika in publicista dr. Henrika Neubauerja, Plesni odbor Mednarodnega gledališkega inštituta razglasil mednarodni dan plesa, ki ga vsako leto obeležujemo 29. aprila. Ob mednarodnem dnevu plesa se je Slovenija tudi tokrat ponovno spremenila v plesno prizorišče: v Ljubljani, Celju, Škofji Loki in Novi Gorici se je prvič odvil bienalni festival plesa v javnem prostoru z naslovom Ples za vse, ki povezuje različne ljubitelje plesa. Dogajanje v Ljubljani se je zaradi dežja z ulic in parkov preselilo v Narodno in Moderno galerijo. A praznik plesa se je kljub temu izkazal za imeniten dogodek, ki ga je za tokratno Nedeljsko reportažo obiskal Miha Žorž

Ime tedna je postala Špela Pungaršek, biologinja in vodja Alpskega botaničnega vrta Juliana v Trenti, ki letos praznuje 100 let od ustanovitve. V njem uspeva okoli 700 rastlinskih vrst, med njimi številne redke, ogrožene in zavarovane. Od leta 1951 je zavarovan kot spomenik oblikovane narave, uvrščen pa je tudi med naravne vrednote Slovenije. Deluje v okviru Prirodoslovnega muzeja Slovenije, kjer so ob obletnici pripravili razstavo Juliana – cvetoča učilnica narave. Kandidatki sta bili tudi: Aleksandra Česen, nogometna sodnica, ki je postala prva glavna sodnica v slovenski moški prvi ligi. Kot mednarodna sodnica je leta 2021 debitirala v drugi slovenski moški ligi, prelomni trenutek pa je bila tekma 32. kroga državnega prvenstva, ko je kot glavna sodnica vodila tekmo s sodniško ekipo. Leta 2014 je bila uvrščena na mednarodno listo FIFA kot druga slovenska sodnica v zgodovini, od takrat pa sodi na tekmah domačih in mednarodnih tekmovanj. Teja Reba, predsednica Društva za sodobni ples Slovenije in umetniška vodja prvega bienalnega festivala v javnem prostoru Ples za vse, ki je ob mednarodnem dnevu plesa potekal v Ljubljani, Škofji Loki, Celju in Novi Gorici. Kljub dežju je festival povezal profesionalne plesalce in ljubitelje plesa ter za en dan plesno oživil mesta, ob tem pa izpostavil, da je ples tudi orodje za razumevanje sveta in grajenje boljših medčloveških odnosov.

Najprej bomo spregovorili o svetovnem dnevu plesa, predstavili bomo projekt prepisa pisem pisateljice Zofke Kveder, pri katerem sodelujeta NUK in Univerza v Novi Gorici, opozorili bomo na jezikovno krajino v Sloveniji, ki se zdi pogosto zelo angleška, spomnili na razstavo Ženske in delo med tradicijo in modernizacijo v Muzeju novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani ter napovedali Bienale sodobne umetnosti v Benetkah.

V sobotnem popoldnevu je bila naša gostja s. Metka Tušar, ki se je rodila v Šempetru pri Novi Gorici, otroštvo pa preživela v Šebreljah, sredi Idrijsko-Cerkljanskega hribovja. Kot devetnajstletna je vstopila k usmiljenkam in kot medicinska sestra delala v različnih bolnišnicah po Sloveniji. Trenutno je zaposlena v domu starejših: Domu svete Katarine v Mengšu kot glavna medicinska sestra. V oddaji jo bomo gostili tudi kot pesnico in pisateljico; poezijo piše že od srednje šole in lani je izdala pesniško zbirko Svobodni, tri leta prej pa pesmi in pravljice Ti boš povedal. V pogovoru tudi o njeni preizkušnji – možganskem raku in spoznanjih, ki ji jih je ta prinesla v njeno življenje. V času po zdravljenju je prepisala celotno Novo zavezo Svetega pisma, Markov evangelij pa še s kaligrafsko pisavo. Navdih in odmik išče v naravi, ki jo rada tudi fotografira, fotografije pa tudi umestila v svoji pesniški zbirki.

Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 pri nas delovno aktivnih 46 Filipincev, lani, deset let kasneje, pa kar 955. Med njimi je tudi April Rose Vizintin, ki jo je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Dom si je ustvarila v Novi Gorici, kjer dela kot prodajalka. Je mama dveh hčerk in poročena z zamejskim Slovencem.

Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.

V okviru 40. Slovenskih glasbenih dnevov se je danes v Viteški dvorani ljubljanskih Križank začel dvodnevni Mednarodni muzikološki simpozij, na katerem so spregovorili o radijskih prenosih umetnostne glasbe. Poročamo tudi o knjižnih novostih Slovenske matice. To so dela Antona Žvana, Andreja Capudra in Jasne Blažič. Bili smo tudi v Novi Gorici, kjer je v tamkajšnji Mestni galeriji na ogled razstava treh domačih ilustratork : Ane Maraž, Tine Volarič in Ane Zavadlav.

Migracije običajno pustijo pečat v obeh svetovih: v tistem, od koder se ljudje izselijo, in tam, kamor pridejo. Migrantke in migranti s seboj ne prinašajo le kovčkov s stvarmi, ampak tudi spomine na domače kraje. Po čem torej najbolj dišijo spomini na dom? Po domačem kruhu? Odgovor na to vprašanje je presenetil študentke in študente Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, ki skupaj z Društvom ljubiteljev pašte iz Ajdovščine v Rustjevi hiši pripravlja niz pogovornih večerov na temo dediščine pekarstva in mlinarstva. V tej luči so spregovorili tudi o dediščini migracij in njihovem pomenu pri vzpostavljanju današnje večkulturne družbe, kot primer pa so izpostavili aleksandrinke.

Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojneKomaj leto po koncu druge svetovne vojne je postalo jasno, da med donedavnimi zavezniki divja nepopustljiv boj za ideološki ter geopolitični vpliv in v spopadu, ki je kmalu dobil ime »hladna vojna« so se Združene države Amerike s svojimi zavezniki na eni in Sovjetska zveza s svojimi na drugi strani zdela kot dva povsem drug pred drugim zaprta svetova. V tem času, ko sta obe strani divje producirali propagando in preganjali vse, kar bi lahko razumeli kot privrženost nasprotni ideologiji, je imelo le malo ljudi pogum, voljo in radovednost obiskati drugo stran, kaj šele o njej iskreno razlagati svojim sodržavljanom in tako postavljati pod vprašaj njihove priročne predsodke. No, eden takih, ki se je lotil prav tovrstnega podviga, je naš v Ameriko izseljeni sorojak Louis Adamič, ki se je leta 1949, ko je bila vsaj v očeh Zahoda socialistična Jugoslavija še vedno »za železno zaveso«, odpravil v naše kraje in več kot pol leta preživel na obisku te nenavadne in samosvoje države, ki se je v tistem trenutku, leto po sporu s Stalinom, ravno soočala s spoznanjem, da njeno mesto v novonastalem bipolarnem svetu nikakor ni tako samoumevno, kot se je zdelo še prav nedavno. Adamič se je tako s svojim iskreno radovednim značajem brez ozkih ideoloških predsodkov znašel v naši nekdanji državi v verjetno enem najpomembnejših in najbolj zanimivih trenutkov njene zgodovine. Svoja potovanja in razmisleke, pa tudi množico pogovorov, od tistih z naključnimi državljani pa do tistih z najvišjimi jugoslovanskimi voditelji na čelu s Titom, je tik pred svojo smrtjo popisal v obsežnem delu Orel in korenine, ki je pri založbi Sophia nedavno prvič izšlo v celoti. Kako je Adamič, eden redkih, če ne edini človek, ki je kot nekakšen zunanji opazovalec vstopil v samo sredico Jugoslavije tistega časa, opisal tamkajšnje razmere in voditelje? Ter kakšni so bili po drugi strani njegovi razmisleki o ameriški realnosti tistega časa? V tokratnih Glasovih svetov se na obe strani železne zavese se s pomočjo Adamiča podajamo z dr. Božom Repetom z Oddelka za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete, literarnim zgodovinarjem Blažem Gselmanom, piscem spremne besede k delu, ter enim od sourednikov knjige, dr. Milanom Mrđenovićem iz Oddelka za kulturno zgodovino Fakultete na humanistiko v Novi Gorici. Oddajo je pripravila Alja Zore. foto: Louis Adamič in Tito leta 1949 Vabljeni tudi k poslušanju Adamičevega portreta v oddaji Sledi časa: Preobratov polno življenje Louisa Adamiča in oddajo o njegovemu delu Moja Amerika: Adamičeva Amerika, »dežela v primežu lastne temeljne neskladnosti«.

Znani so dobitniki Glazerjevih nagrad, ki jih podeljuje Mestna občina Maribor na področju kulture. V Novi Gorici so slovesno odprli prenovljeni stari del Glasbene šole Nova Gorica. Velenje pa bo 17. maja na Visti gostilo poskus Guinnessovega rekorda v skupinskem igranju harmonike.

Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.

Bili smo tudi na koncertih komornih zborov Glasis, Ipavska in Dekor. V središče postavljamo operno in zborovsko glasbo. Bili smo na prvi slovenski produkciji Wagnerjevega Tristana in Izolde v ljubljanski operi, prvi izvedbi Parmovega Zlatoroga v Trstu in na prvi reški izvedbi Verdijeve Device Orleanske. Sledil bo pregled zborovskega dogajanja: komorni zbor Glasis je prepeval na Ptuju, komorni zbor Ipavska v Novi Gorici, komorni zbor Dekor je nastopil v sklopu sakralnega abonmaja, združeni otroški in mladinski zbori Tolmin in RTV Slovenija pa so se predstavili na koncertu v Kinogledališču Tolmin. Povedali bomo še, kdo so letošnji prejemniki Škerjančevih nagrad ter kako je bilo na uvodnem koncertu cikla Zvokotok in na drugem koncertu abonmaja Mozartine naših simfonikov.

Združenje splošnih knjižnic je objavilo natečaj za naziv Branju prijazna občina 2026, ki poteka pod simboličnim geslom »Od Prešerna do Prešerna«. Na Kostanjevici v Novi Gorici pa so strokovnjaki odkrili, da je stenska poslikava milostne podobe Kostanjeviške Marije v resnici precej večja od oltarne niše, saj je njen del skrit pod kamnitim oltarjem in obodnimi ploščami.

Ob današnjem prazniku po državi vrvi od kulturnega dogajanja. Kranj se je vrnil v čase Franceta Prešerna, v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici je potekal tradicionalni recital njegove poezije, osrednja slovesnost pa je bila v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer so v petek odprli njegovo prenovljeno hišo. Kot je bilo slišati med množico obiskovalcev, je doživeti praznik kulture tam, kjer poezija ni le oddaljen spomin, temveč živo izhodišče, res nekaj posebnega. Drugi poudarki oddaje: - Gospodarstveniki opozarjajo, da se bo dvig minimalne plače prelil v višje cene - Na Portugalskem v drugem krogu volijo predsednika, ponekod zaradi neurij preložili glasovanje - Na paralelnem veleslalomu Mastnak po fotofinišu ob bronasto medaljo

Praznovanje današnjega kulturnega praznika, Prešernovega dne, sta v Vrbi zaznamovali prenovljena Prešernova rojstna hiša in nov informacijski center, urejen v nekdanjem skednju. Pridobitvi so si ogledali številni obiskovalci. Po državi so sicer čez ves dan potekali številni dogodki. V Kranju je obiskovalce razveselil Prešernov smenj, v Ljubljani, Novi Gorici in Mariboru pa so imeli točno opoldne recital Prešernove poezije. Številni govorci so poudaril pomen kulture, ki se ga zavedajo tudi državljani.

Z doc dr. Tino Škorjanc iz Laboratorija za raziskave materialov Univerze v Novi Gorici smo se ob dogodku LEGO na ravni atomov: Nobelova nagrada iz kemije 2025, pogovarjali o materialih prihodnosti, kakšni so trendi oz. kakšne so potrebe na trgu?, kateri inovativni materiali se odkrivajo oziroma na katerih nalogah delajo tudi v omenjenem laboratoriju?

Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.

Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so fascinantni, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V tokratni oddaji Studio ob 17.00 bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike. Avtor oddaje Aleksander Čobec.

Danes začenjamo s parafrazo resnice, ki se je njega dni zapisala modremu Speransu: "Sreče človeku ne more dati niti sistem, niti država, niti politična stranka … srečo lahko da človeku le loto." In mi obešenjaško dodajamo: "Pa še to je statistično skoraj nemogoče." Že drugo leto zapored je ob običajnih obscenostih glavna atrakcija novoletnega časa novoletni loto. Kartice so šle v rekordnem času in te dni se skoraj četrtina naših sodržavljanov trese, ali bo dobila eno izmed prvih treh nagrad. Ali pa katero koli drugo nagrado. Preostale tri četrtine Slovencev, ki so se z nakupom obirale, pa zdaj poskušajo kartico z obetom sreče kupiti na črnem trgu.V bistvu se analitična oddaja, kot je naša, z nečim tako naključnim, kot je sreča, ne bi ukvarjala, če ne bi novoletni loto na več ravneh govoril o Slovencih in o našem položaju v vesolju ob prelomu koledarskega leta. Glavne nagrade so tri. Lani sta bili dve, ampak, računajoč na božičnico, je letos denarja več in darila pod smrekico bodo bogatejša. Lani sta bili glavni nagradi stanovanji v Ljubljani in Kopru, letos so dodali še stanovanje v Mariboru. Najprej k teoretični ravni. Na loteriji so izjemno natančno zaznali simbolno vrednost glavne nagrade, se pravi stanovanja. Prejšnje družbe so dobile svoje elite tako, da je nekdo imel več ovc kot drugi, elite moderne družbe so se oblikovale s kopičenjem kapitala, pomoderna elita pa nastane z zbiranjem stanovanj. Se pravi, če hočeš pripadati družbeni eliti in vplivu, ki ga ta status prinaša, moraš kopičiti stanovanja. Kako drugače si razlagati dejstvo, da so do pred kratkim glavni loterijski dobitki v glavnem pomenili denar. Se pravi, če si včasih zadel glavni loterijski dobitek, torej denar, si si stanovanje lahko kupil. Kot še vedno velja, da če danes dobiš stanovanje na loteriji, ga še vedno lahko prodaš in dobiš denar. Pomeni, da stanovanje kot loterijski dobitek nima višje ali drugačne vrednosti od denarnih dobitkov preteklosti; gre izključno za čustveno kategorijo, ki naj bi in tudi je pritegnila nepremičninsko pobesnelo slovenstvo, da je v rekordnem času pokupilo vse loterijske listke, ki so bili na voljo. Druga pomemba kategorija, ki jo Loterija Slovenije vzpostavlja z novoletnim lotom, pa je svojevrstni zemljevid slovenske razvitosti. Uradne statistične ocene posameznih regij so eno, nekaj povsem drugega pa sta razvitost in zaželenost regije, kot jo razume slovenska loterija in posledično tudi igralci te zanimive igre. Na prvem mestu je tako stanovanje v Ljubljani, ki je vredno največ. Na drugem mestu je stanovanje v Kopru ... "Zakaj hudiča pa v Kopru?" Koper ni veliko mesto, ima kup ne ravno prijazne industrije, je pa res, da ima mlako, imenovano morje. Na ponižujočem tretjem mestu, potem ko ga lani sploh ni bilo, se je šele znašlo drugo največje slovensko mesto. V Mariboru zaradi loterijskega ponižanja zagotovo vre, ampak v Mariboru pogosto vre tudi zaradi manjših stvari. A tu se še ne konča … Ko bi človek pričakoval, da bo četrti dobitek stanovanje v Novem mestu, peti v Celju, šesti v Novi Gorici in tako naprej po lestvici slovenskega urbanega imaginarija, se nenadoma pojavijo življenjske rente in naložbeno zlato, ki so dobitki po tretjem. Se pravi, če bi sledili logiki prvih treh dobitkov, bi bil petnajsti dobitek bivalni zabojnik v Črnomlju, ampak žal ni tako. Slovenija je skozi prizmo loterije razdeljena na pokrajine klinično hladno. Le tri imamo … Najprej Ljubljana, potem Primorje in kot tretji so na seznamu Štajerci – "če že hočejo". Vsaj malo pa se moramo pozabavati s povsem praktičnimi vidiki novoletnega lota. Ker ni vseeno, kdo kaj zadene. Poglejmo najbolj idealen primer. Če si Ljubljančan in zadeneš prvo nagrado, se vesolje ne bo niti pretegnilo. Stvari so urejene, le še eno prazno stanovanje, namenjeno švedski družini dva tedna v juliju več. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Mariborčan, ga boš ali takoj prodal ali pa uporabljal dvakrat letno, ko je derbi. Če dobiš stanovanje v Ljubljani kot Koprčan, si ne moreš domisliti niti enega pametnega razloga, zakaj in čemu bi ga imel. In naprej. Če dobiš stanovanje v Kopru kot Mariborčan, boš prodal prikolico v Savudriji. Če ga dobiš kot Koprčan, to razumeš kot smolo. Če ga dobiš kot Ljubljančan, bodo tja odšli tvoji otroci, ki nimajo pogojev za filozofsko. Če dobiš stanovanje v Mariboru kot Ljubljančan, ga greš pogledat in se nemudoma vržeš z balkona. Če ga dobiš kot Koprčan, odpotuješ tja enkrat letno za štirinajst dni, ker se zaradi zamudne poti za krajši čas ne izplača. Če ga dobiš kot Mariborčan, pa je seveda odvisno, ali je stanovanje na desnem ali levem bregu. Ker če si s Teznega, ti niti na kraj pameti ne pride, da bi šel živet v Melje. Vsi drugi Slovenci, ki živijo zunaj Kopra, Ljubljane ali Maribora, pa bodo ob novoletnem žrebanju dobitkov stiskali pesti, da dobijo četrto nagrado.   Mimogrede … v uredništvu si zelo želimo, da tudi tokrat dobi glavno nagrado tisti Kranjčan, ki je pred nekaj meseci prišel po glavni dobitek – sedemintrideset milijonov, zadnji dan, preden bi listek propadel. Ni lepšega kot opazovati može in žene z loterije, ko se tresejo in potijo.

Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.

Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije. Marsikdo se znajde v labirintu slovenskega zdravstvenega sistema. Kadar ustrezne rešitve svojega problema ne najde, se po pomoč lahko obrne na enega od dvanajstih zastopnikov pacientovih pravic. Svoje pisarne imajo v Murski Soboti, Mariboru in Celju, v Ljubljani, Novem mestu in Kranju, v Kopru in v Novi Gorici. V Ravnah na Koroškem pa izbor zastopnika ravnokar poteka. Zastopnik pacientovih pravic za območje Ljubljane Marjan Sušelj je v svojem poročilu za leto 2024 zapisal, da je bilo lani največ kršitev na področju družinske medicine; sledita pediatrija in psihiatrija. Mnogi so mu poročali tudi o zapletenih in počasnih postopkih pri ugotavljanju invalidnosti, o zapletih pri uveljavljanju napotnic, o težavah s (pre)hitrim odpustom v domačo oskrbo. Ali imate tudi vi težave z zdravstvenimi storitvami?

Poljudna oddaja, v kateri vas popeljemo med vznemirljiva vprašanja in odkritja moderne znanosti, s katerimi se raziskovalci v tem trenutku spopadajo v svojih glavah in laboratorijih.V Frekvenci X tokrat potujemo v svet visokoenergijske astrofizike z izjemno znanstvenico Carole Mundell. Z njo se bomo pogovarjali o črnih luknjah, eksplozijah zvezd, umetni inteligenci, znanstveni diplomaciji ... in tudi o tem, kako je v laboratoriju odkrivala rojstva novih črnih lukenj, medtem ko je njen novorojenček spal. Carole Mundell je astrofizičarka, direktorica znanstvenega programa pri Evropski vesoljski agenciji, nekdanja znanstvena svetovalka britanske vlade in prva ženska, ki ji je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. V tej sezoni imamo tudi novost - rubriko Xpertiza: letos bomo ob koncu vsake epizode posebno pozornost namenili mladim raziskovalcem, doktorskim študentom in doktorjem znanosti na začetku kariere. S svojim delom redko zaidejo pod medijske žaromete, čeprav pogosto opravljajo izjemno pomembno raziskovalno delo. Kot prvi v Xpertizi gostuje doktorski študent filozofije na Univerzi v Mariboru Martin Justin, ki je pretekli teden dobil tudi nagrado Uroša Seljaka za najboljše znanstvene objave slovenskih študentov. 13. oktobra 2025 ljubitelji avdia vabljeni na Avdiofestival v ljubljansko Cukrarno. Podkasti v živo, debate, predavanja, delavnice in koncert. Več kot 100 novinarjev, podkasterjev, urednikov, producentov, glasbenikov, režiserjev, voditeljev, tonskih mojstrov in drugih ustvarjalcev se bo zvrstilo na štirih prizoriščih. Program v celoti in brezplačne vstopnice na POVEZAVI.

Ukrajinski pisatelj, pesnik, esejist in prevajalec Andrij Ljubka je po ruski invaziji leta 2022 opustil pisanje. Zdelo se mu je, da je vse, kar je počel pred vojno, med vojno postalo nekoristno in brez smisla. Zato si je obljubil, da bo nadaljeval po koncu vojne in se posvetil konkretni pomoči. Organiziral je selitve kulturnih ustvarjalcev z območja bojev v mirnejše dele Zakarpatja in zbiral denar za terenska vozila za fronto. Pri tem je bil zelo uspešen. Potem pa je ugotovil, da se vojna še ne bo kmalu končala, pa tudi, da mu ljudje zaupajo, ker je pisatelj. Ljubka živi v mestu Užgorod, ki leži ob meji s Slovaško. Ob njegovem gostovanju na festivalu Mesto knjige v Novi Gorici v sklopu programa Evropske prestolnice kulture smo se z njim pogovarjali o književnosti, vojni in upanju (Na fotografiji je Andriy Ljubka ob obisku Nove Gorice, vir: osebni arhiv).

Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele. Gostje: dr. Florence Rabier, direktorica Evropskega centra za srednjeročne vremenske napovedi dr. Matjaž Ličer, Agencija za okolje dr. Benedikt Strajnar, Agencija za okolje dr. Matjaž Puh, Agencija za okolje, podoktorski raziskovalec v projektu SMASH, ki ga koordinira Univerza v Novi Gorici

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. Gostje: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani; doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Ponovitev Intelekte. Avtorica oddaje Nina Slaček.

Danes se o umetni inteligenci govori večinoma kot o revolucionarni tehnologiji, ki bo tako rekoč spremenila svet. Med drugim naj bi nam pomagala reševati tudi posledice podnebnih sprememb in degradacije okolja. Koliko resnice je v tovrstnih napovedih in kje so pasti njene uporabe? Kje vse se uporablja in kaj se razvija? Bomo z njeno pomočjo lahko dejansko zmanjšali naš ogljični in okoljski odtis ali pa bo njena visoka poraba električne energije temeljni problem le še povečala. O tem so razmišljali gostje tokratne Intelekte: prof. dr. Sašo Džeroski, vodja odseka za Tehnologije znanja na Institutu "Jožef Stefan"; prof. dr. Griša Močnik, vodja Centra za raziskave atmosfere na Univerzi v Novi Gorici in član Podnebnega sveta, posvetovalnega organa vlade; izr. prof. dr. Nataša Atanasova s fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Vida Groznik s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Foto:Pixabay

V britanskem časopisu Guardian so se vprašali, če se je zlata doba turizma končala. Ali je treba zapleteno razmerje med tistimi, ki želijo obiskati najbolj zanimive kraje na svetu, in tistimi, ki v njih živijo, postaviti na novo? Veliko Slovencev poleti še vedno najbolj vleče na morje, na Jadran, na Hrvaško. To potrjujejo tudi rezultati najnovejše raziskave družbe Valicon. Na Hrvaškem je, ali še bo, poletni dopust preživela kar polovica Slovenk in Slovencev; 8 odstotkov v Italiji, 5 v Grčiji; 21 odstotkov Slovenk in Slovencev bo dopustovalo v Sloveniji. 15 odstotkov prebivalk in prebivalcev pa letos na dopust ne bo odšlo. V tokratni Intelekti vam v poslušanje in razmislek ponujamo nekaj spominov na dopust, počitnice in potovanja, na taka, kot so bila nekoč. Govorili bomo o turizmu danes, za katerega se zdi, da ga bodo prenatrpanost, draginja, vojne in naravne katastrofe, pokopali. Kakšna pa bo, če sploh, torej prihodnost turizma? Sodelujejo: analitičarka Ana Jemec Špik (Slovenska turistična organizacija), politologinja prof. dr. Marjetka Rangus (Fakulteta za turizem Univerze v Mariboru), »sanjač slovenskega turizma« Dominik S. Černjak (Turistična zveza Slovenije) in etnologinja, kulturna antropologinja in zgodovinarka doc. dr. Jasna Fakin Bajec (ZRC SAZU in Fakulteta za Humanistiko Univerze v Novi Gorici).

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, so preverjali v oddaji Intelekta, ki jo vnovič predvajamo v oddaji Studio ob 17.00. Gostje: dr. Andrej Filipčič, Inštitut Jožef Stefan in Univerza v Novi Gorici; dr. Iztok Lebar Bajec, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Uroš Lotrič, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani; dr. Patricia Bulić, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Umetna inteligenca velja za tehnologijo, ki bo definirala 21. stoletje. Predvidena vlaganja vanjo v naslednjih nekaj letih gredo globalno gledano v bilijone dolarjev. Ob tem se bo občutno povečala tudi poraba elektrike, po ocenah IEA za štirikrat v le petih letih. Novi podatkovni centri se tako vse bolj načrtujejo skupaj s lastnim virom energije, od jedrskih elektrarn do polj vetrnic. Zakaj je sodobna umetna inteligenca tako lačna energije, koliko energije terja eno vprašanje ChatGPT-ju in kaj se pravzaprav dogaja v sodobnih podatkovnih centrih, preverjamo v tokratni Intelekti, v kateri sodelujejo prof. dr. Andrej Filipčič z Inštituta Jožef Stefan in Univerze v Novi Gorici ter izr. prof. dr. Iztok Lebar Bajec, prof. dr. Uroš Lotrič in prof. dr. Patricio Bulić s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Giro je spet zavil na slovenske ceste, cilj 14. etape je bil v Novi Gorici, od koder se je v podkast oglašal Toni Gruden. Primož Roglič ima še smolo, a forma obeta! Vabljeni k poslušanju!

Karavana dirke po Italiji bo kmalu prikolesarila do Slovenije. Cilj 14-te etape je v Novi Gorici, kjer je pričakovati sprinterski zaključek. Ob trasi se je zbrala množica navdušenih navijačev, ki bodo pozdravili Primoža Rogliča, Jana Tratnika in Matevža Govekarja. Gostovanje Gira je sicer tudi precejšen finančni zalogaj, v Novi Gorici ga ocenjujejo na približno 300 tisoč evrov, na pomoč je priskočila tudi država. V oddaji tudi o tem: - Rusija z droni in raketami silovito nad Kijev, državi izmenjali še 600 ujetnikov - V Kopru dan Slovenske vojske, na ogled oborožitev in dejavnosti - Stranko SDS bo še naprej vodil Janez Janša; ta že zavrnil predvolilne koalicije

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.