Podcasts about novi gorici

8. maja pred sto leti se je v Solkanu pri Novi Gorici rodil Vladimir Makuc, slovenski slikar, grafik in kipar. Makuc je študiral na Akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in diplomiral leta 1954. Pozneje je opravil še specialko za restavratorstvo. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu ustvarjanju in raziskoval različne grafične pristope, pozneje je prešel k slikarstvu, pa tudi kiparstvu, tapiseriji, knjižni opremi in keramiki, v poznejših letih je ustvarjal tudi v akvarelni tehniki. Značilnosti njegovega ustvarjanja zaznamujejo prizorišča in bitja iz narave, največkrat s Krasa, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega življenja in starodavne tradicije. Leta 1979 je za svoje dosežke prejel Prešernovo nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa tudi nagrado Riharda Jakopiča in leta 2015 Župančičevo nagrado. Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca je v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju na ogled razstava njegovih del z naslovom Želja po nebu. Na ogled je do 11. junija. Pogovor z Vladimirjem Makucem je leta 1999 posnela Vida Curk.

V Ljubljani poteka 71. Mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, prvič v več kot 70-letni zgodovini na Slovenskem. Ob tej priložnosti osvetljujemo zgodovino in namen tribune, ki poteka pod okriljem Mednarodnega glasbenega sveta. Zatem poročamo o gostovanju Orkestra Residentie iz Haaga v Zlatem abonmaju, v nadaljevanju skočimo še na Primorsko, najprej v Rafutski park v Novi Gorici, kjer je nastopil oktet rogov ter nato na prireditev "Z violino in malim basom od Rezije do Istre", ki je v soboto potekala v dvorani palače Gravisi Buttorai na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio v Kopru, konec oddaje pa bo v znamenju opere. Poročali bomo o aprilski uprizoritvi Donizettijeve opere Lucia di Lammermoor v tržaškem opernem gledališču in zagrebški uprizoritvi Rusalke Antonína Dvořáka.

V Benetkah se za javnost odpira 19. arhitekturni bienale; kot je znano, sta slovenski paviljon pripravila arhitekta Ana Kosi in Ognen Arsov. Predstavljamo prejemnico nagrade skupine OHO 2025 za mlade vizualne umetnike – Niko Erjavec, nato pa še novo razstavo akademske slikarke Apolonije Simon z naslovom Nedokončane zgodbe – ogledate si jo lahko v Kostanjevici na Krki. 80. jubilej praznuje Radio Maribor, v Ljubljani pa se je mudil Norman Ohler, predstavljal je svojo novo knjigo LSD za mamo. Panoramo zaključujemo z vabilom v virtualno zvočno instalacijo, novi prostor umetnosti v Rafutskem parku v Novi Gorici, ter na festival Moving Balkans, ki se začenja danes. Avtorice prispevkov: Aleksandra Saška Gruden, Sanja Rejc, Suzana Vahtarić, Irena Kodrič Cizerl, Urška Savič, Simona Moličnik in Ana Lorger; glasbena oprema: Tina Ogrin; tonski mojster: Damjan Rostan; redaktorica: Tina Kozin

V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.

Ostali poudarki: - V Trebnjem bodo izkoristili še eno zadnjih možnosti pridobitve evropskih sredstev za zgraditev javnega kanalizacijskega sistema -V novi prometni strategiji Domžal je med ključnimi izzivi tudi reševanje vprašanja mirujočega prometa - Nekdanji direktorici Kotlovnice na Markovcu sodijo v Novi Gorici, vendar se sojenje ne premakne - Naša najstarejša godba predstavljena tudi na urbani razstavi - Idrijska godba: 360 let glasbe, tovarištva in tradicije - Na osnovnih šolah v Mestni občini Kranj letos že drugič spoznavali gastronomijo pobratenih in prijateljskih mest

V okviru Evropske prestolnice kulture zgodovinarka in muzealka Kaja Širok pripravlja osrednjo razstavo, ki bo osvetlila dediščino svetovnih vojn, migracij, razdeljenih družin in različnih pogledov na skupno zgodovino čezmejnega goriškega prostora. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja, krajše EPIC, bo postavljena v nekdanjih skladiščih železniške postaje. Posebna vrednost razstave bodo tudi osebna pričevanja ljudi z obeh strani meje - Slovencev in Italijanov - ki zgodovino doživljajo različno. Kaja Širok, sicer predavateljica na Univerzi v Novi Gorici, se raziskovalno posveča ustni zgodovini, mejam in kolektivnemu spominu. V svoji knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti je podrobno predstavila življenje na Goriškem v prvi polovici 20. stoletja. Pogovor s Kajo Širok, strokovno vodjo omenjene razstave, je pripravila Nataša Uršič.

V teku je 5. izvedba Feminističnega filmskega festivala, ki na spletu predstavlja tri programske sklope. Evropska prestolnica kulture 2025 v Novi Gorici in Gorici z retrospektivo Oriente Vzhod / Occidente Zahod - Meja skozi film in zgodovino prinaša množico filmskih poslastic, pri Filmoteki in Zvezi društev slovenskih filmskih ustvarjalcev pa predstavljajo projekt Kino Slovenija, z njim skušajo spodbuditi večjo vključitev slovenskih filmov v redne kinoprograme. Ocenjujemo tajski film, jugovzhodnoazijski fenomen Babičin vnuk in Bambi: življenjska pot v gozdu, ki so ga posneli s pravimi živalmi.

Zvečer bo na Velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana zadnja premiera letošnje sezone, igra Zdravnica britanskega dramatika in režiserja Roberta Icka v režiji Martina Kušeja. V Frančiškanskem samostanu Kostanjevica v Novi Gorici pa so pred dnevi predstavili dokumentarni film Karel X. – Burboni na Kostanjevici.

Še nekateri vsebinski poudarki oddaje: - V Vrbíni pri Brežicah že leta opozarjajo na problematiko črnih odlagališč. - Pošta Slovenije bo na spletni dražbi prodajala 12 nepremičnin, tudi poslovalnici v Portorožu in Novi Gorici. - Tovarna termostatov in kuhalnih plošč Eta Cerkno po novem v 100-odstotni lasti nemške skupine E.G.O. - Kranjska Gora in Zreče sta pilotni območji za iskanje rešitev za preobrazbo gorskih centrov v celoletna turistična središča.

Na Bledu se začenja 57. srečanje mednarodnega pisateljskega združenja, ki ga je že sinoči v Ljubljani uvedel italijanski pisatelj Paolo Giordano in odprla današnja skupščina mirovnega odbora PEN. Srečanje bo potekalo pod naslovom Podnebne spremembe, migracije, vojne - konec miru; gostovali bodo tudi v Novi Gorici, Gorici in Ljubljani. V Stari elektrarni pa bo v okviru 39. slovenskih glasbenih dni premiera nove komorne opere Sopra lo amore skladatelja Tomaža Sveteta.

Trump po napovedi carin nakazal možnost pogajanj, kako se bo na ukrep odzvala slovenska vlada?11. maja referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izredne umetnike.Papeževo zdravstveno stanje se še naprej izboljšuje. Bo v nedeljo prisoten na opoldanski molitvi?Na novelo o vrtcih prispelo več kot 900 pripomb, v Združenju zasebnih vrtcev upajo na posluh vsaj v nadaljevanju postopka. Kako se v današnji družbi počutijo starejši? O izzivih te populacije so danes razpravljali v državnem svetu.Vreme: Čaka nas sončna in topla sobota.Pedagogi z vse Slovenije in zamejstva jutri v Novi Gorici o večnih vprašanjih vzgoje.320 romarjev mariborske metropolije na postnem romanju v Bosni in Hercegovini.Šport: Olimpija zadnji polfinalist slovenskega nogometnega pokala. + Ilka Štuhec utišala govorice o koncu kariere: „Imam neporavnane račune z olimpijskimi igrami.“

Ta konec tedna jubilej bolnikov in zdravstvenih delavcev.V konkatedrali Kristusa Odrešenika v Novi Gorici jutri maša za bolnike z rakom in odprtje razstave ilustracij Paole Bertolini Grudina.Sveta maša za uspeh beatifikacije božjega služabnika Valentina Oblaka.Mednarodna teološka komisija je izdala dokument z naslovom »Jezus Kristus, Božji Sin, Zveličar«.Raziskava: Ugled katoliške cerkve v Švici močno načet.

Med telesom in prostorom je filmski in video opus, mednarodno uveljavljene umetnice in režiserke, Nataše Prosenc Stearns, ki se v štirih programih predstavljen v Slovenski kinoteki vse od marca do junija 2025. Nataša Prosenc Stearns je diplomantka ALUO, kjer je ustvarila svoje prve videe, instalacije in filme. S Fulbrightovo štipendijo nadaljuje podiplomski študij v Los Angelsu, na California Institute of the Arts, kjer takoj po končanem študiju ustanovi lastno produkcijsko hišo Kanalya Pictures. Začne sodelovati z ameriškimi galerijami in desetletje razstavlja pod okriljem galerije Ruth Bachofner. Njena dela so bila razstavljena v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, dvakrat na Beneškem bienalu, najprej s projektom Gladiatorji, skupaj z Andrejem Zdravičem, za svoj projekt prejme nagrado Prešernovega sklada, leta 2015 pa v skupini dvajsetih umetnikov iz Los Angelesa! Njen večmedijski projekt z naslovom Zaklinjanja, avtoričin kritičen pogled na sodobni način življenja, kjer ritual izgublja svoj pomen v tradicionalnih družbah, bo na ogled od 28. marca do 25. aprila 2025 v Galeriji Gong v Novi Gorici, kot del Evropske prestolnice kulture, Go 2025.

V oddaji vas podrobneje seznanjamo z letošnjim srečanjem Dobrodošli doma, ki bo potekalo v Novi Gorici v okviru Evropske prestolnice kulture, v pogovoru z Valensom Frangežem iz Züricha beseda teče o dogodku društva VTIS v Švici - Predstavi svojo znanost, predstavljamo tudi prevajalca, esejista in lektorja slovenskega jezika v nemškem Regensburgu Slava Šerca, v Celju pa smo se srečali s slovenskim rojakom iz Argentine Rokom Finkom.

Antologijo sodobne slovenske otroške in mladinske književnosti smo dobili še v slovenskem jeziku, izdalo jo je Društvo slovenskih pisateljev ob podpori Javne agencije za knjigo. Sprva je bila namreč zasnova za bolonjski in dopolnjena za frankfurtski knjižni sejem, a se je nato pokazal interes zanjo med kadrom v domačem izobraževanju. Zdaj je torej na voljo vzgojiteljem, učiteljem, knjižničarjem in vsem ostalim kot kažipot pri spodbujanju branja kakovostne literature. Posvetimo se tudi razstavi Z vrha dna – postanki ostankov v izolski galeriji Insula, kjer se predstavlja multimedijski umetnik Martin Zelenko Poles. Njegov ustvarjalni material so drobci keramičnih posod, stekla, lesa in kovine, ki jih na obalo naplavi morje. In še o dogodku Svet stoji na glavi, knjige pa v garaži, s katerim so v Novi Gorici odprli Festival kompleksnosti.

Eden najodmevnejših avtorjev našega časa Miljenko Jergović je obiskal Novo Gorico in govoril o tem, kaj je danes nova stvarnost. Pronicljive misli pa so se v besede prelivale tudi na filozofski konferenci z naslovom Nečloveško, prečloveško: O živalih, pošastih in drugih Drugih, ki se je odvijala v Ljubljani. V Mestni galeriji predstavljajo opus naše vizualne umetnice Zore Stančič, v Kresiji pa hrvaškega lutkarja in animatorja Zlatka Boureka. In še nekaj o 26. Mednarodnem feminističnem in kvirovskem festivalu Rdeče zore, ki opominja na podcenjevanje oseb iz marginalnih skupin v neoliberalni patriarhalni družbi ter za seksizme, izgovorjene v javnosti, vsako leto podeljuje tudi antinagrado bodeča neža.

Če bi vam kdo povedal zgodbo o mestu, ki je bilo iz nič načrtovano kot ena od propagandnih izložb v hladni vojni, nato pa je bilo spričo geopolitičnih razmer prisiljeno v vedno bolj skromne načrte od prvotnih, zgodbo o mestu, ki je nastalo kot zgled mesta delavcev, že po nekaj desetletij pa je bil velik del tamkajšnjih prebivalcev zaposlen v igralnicah, v katerih so denar puščali bogatejši sosedje z zahodne strani meje, bi se verjetno z zanimanjem podali na izlet v ta nenavaden kraj. Četudi je Nova Gorica vse to, pa se prejkone le malokdo od nas skoznjo sprehodi na način, da bi lahko najbolj zanimive zgodbe tega modernistično zamišljenega mesta tudi dejansko ugledal. Na današnjem sprehodu po Novi Gorici bomo storili prav to. Skozi ulice, bloke, drevesa, izložbe in igralnice ter zgodbe o uresničenih in neuresničenih urbanističnih načrtih, bomo Novo Gorico odkrivali s pomočjo raziskovalca in turističnega vodnika, kulturologa dr. Blaža Kosovela, ki je pot po mestu opisal tudi v knjigi Nova Gorica: novo mesto ob meji: vodnik po somestju obeh Goric in okolici, ki je izšla pri Zavodu Magistrala in Društvu humanistov Goriške. Knjižni vodnik je izdan v sklopu projekta Ab Initio - urbana utopija, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025. Nedeljsko reportažo je pripravila Alja Zore. Foto: Prešernova ulica v Novi Gorici, zgodnja 60. leta; izsek iz razglednice, hrani Pokrajinski arhiv Nova Gorica

Naziv Evropske prestolnice kulture je letos Novi Gorici in sosednji Gorici prinesel tudi nekaj novih turističnih produktov. Eden izmed njih je Šverc tura, vodeno-igrano doživetje, ki nam pričara zabavno in butično izkušnjo 'švercanja' iz 70-ih let. V vlogi nekdanjega tihotapca se je preizkusila Andreja Čokl.

»K nam se po pomoč obrnejo v glavnem osebe, ki so se znašle v kakršnikoli duševni stiski.« Psihiatrinja Leonarda Lunder vodi Center za duševno zdravje odraslih v Celju. »V centru lahko ponudimo obravnavo v ambulanti ali na domu.« Za obravnavo, podporo in pomoč v centru za duševno zdravje ne potrebujete napotnice. V Sloveniji deluje 19 Centrov za duševno zdravje odraslih: v Celju, Domžalah, Kočevju, Kopru, Logatcu, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ormožu, v Posavju, na Ptuju, v Ravnah na Koroškem, Slovenskih Konjicah, Šentjurju, Škofji Loki, Tolminu, v Trbovljah in Velenju. Centri za duševno zdravje odraslih TUKAJ Centri za duševno zdravje otrok in mladostnikov TUKAJ Program MIRA zadusevnozdravje.si  

Cerkev frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici je po zaključku obnovitvenih del v prezbiteriju ponovno zasijala. Več o tem je povedal predstojnik frančiškanskega samostana na Kostanjevici Niko Žvokelj. V ponedeljek zjutraj je umrl pevec, zborovodja, skladatelj in glasbeni producent Tomaž Tozon.

V Galeriji Ravne so na ogled postavili osnutek za spomenik solidarnosti ob poplavah 2023 umetnika Ištvana Išta Huzjana. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici so odprli razstavo projekta Astrotop_X, ki je del uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki so postavili v dialog dela dveh velikih umetnikov in mojstrov grafike, Bogdana Borčića in Johnnyja Friedlaenderja. V Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru je na ogled interaktivna razstava z naslovom Človek, a veš, kam greš?, v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa je na ogled razstava striparja in ilustratorja Cirila Horjaka z naslovom Težko je satire ne risati.

Še nekateri vsebinski poudarki iz oddaje: - Na sadjarskih dnevih v Artičah opozorili na skrb vzbujajoče razmere v panogi. - Kljub številnim opravilom se pomurske kmetice rade družijo na vsakoletnem srečanju. - Ptuj že v znamenju 65-ega Kurentovanja. V mestni hiši na ogled tematska filatelistična razstava. - Trajna zapuščina EPK v Novi Gorici in Gorici bo tudi brezmejno igrišče.

V evropski prestolnici kulture imajo lepo občinsko stavbo: ustvarili so jo arhitekt in avtor slovenskega parlamenta Vinko Glanz, freskant Slavko Pengov, kipar Boris Kalin in mozaicist Tone Žnidaršič. Več o stavbi in njenih ustvarjalcih pove knjiga Občinska stavba v Novi Gorici (izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC). Napisali sta jo dr. Alenka Di Battista in dr. Katarina Mohar; predstavita pa jo v Izšlo je: prva z zaokroženo izjavo, druga v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Drugi poudarki oddaje: - Pošta v občini Makole, ki deluje kot pogodbena, je 1. februarja prešla na polovičen odpiralni čas. - V Podčetrtku v inkubatorju prvi podjetniki - V romskem naselju Pušča snujejo ureditev športnega parka - Prvo košarkarsko igrišče, ki bo v dveh mestih in dveh državah hkrati, bodo dobili v Novi Gorici.

Kljub napredku pri vključevanju žensk v znanost in raziskovanje podatki kažejo, da še vedno obstajajo pomembne razlike med spoloma. V Sloveniji je med raziskovalci le tretjina žensk, delež diplomantk na naravoslovno tehničnem področju je pod evropskim povprečjem, še vedno je opazna plačna vrzel med spoloma. Zakaj nizka udeležba žensk v znanosti pomeni neizkoriščen družbeni potencial in kako ustvariti ustrezno podporno okolje, ob mednarodnem dnevu žensk in deklic v znanosti razmišljamo v torkovem Vročem mikrofonu na Valu 202. Gostje: dr. Andreja Gomboc, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici, dr. Kristina Žagar Soderžnik, predsednica Komisije za enake možnosti v znanosti in raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, dr. Mirela Dragomir, raziskovalka na Inštitutu Jožef Stefan, in dr. Johanna A. Robinson, Andragoški center Slovenije. Brala sta Sanja Rejc in Igor Velše.   Povezave: Pogovor z dr. Damjano Rozman v Podobah znanja.   Oddaja Ob osmih z Rebeko Kropivšek Leskovar in oddaja Intervju z njo.  Komisija za enake možnosti v znanosti.  Letošnja uradna stran mednarodnega dneva žensk in deklic v znanosti. Johanna Robinson je omenila projekt Krepitev vseživljenjskega učenja in kampanjo občanske znanosti Pru čmru, pri kateri vsako pomlad popisujejo matice čmrljev (letos že poteka). 

Z umetniškim spektaklom v Novi Gorici, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč ljudi, se je na slovenski kulturni praznik z večurnim dogajanjem začela letošnja Evropska prestolnica kulture Nova Gorica-Gorica.

Znotraj kraja se lahko seli posameznik ali v novo stanovanje družina, kaj pa se zgodi ob preselitvi za »boljšim kruhom«, rečeno s frazo!? Skupina raziskovalcev je pri Založbi ZRC SAZU nedavno objavila zbornik o »Slovenske selitve v socializmu«, torej od konca vojne pa do zamenjave države. Gre za nadaljevanje leta 2020 objavljene monografije zbornika »Doba velikih migracij na Slovenskem«. Seveda pa ne gre le za selitve etničnih prebivalcev, ki se prepoznavajo kot Slovenci. Na ozemlju sedanje republike je skozi stoletja živelo kar nekaj drugih, prvotno neslovensko govorečih ljudi. V obdobju druge Jugoslavije se je na primer zahodna meja dokončno oblikovala šele z Osimskimi sporazumi med SFR Jugoslavijo in Republiko Italijo leta 1975. Več na temo povesta raziskovalki migracij z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU prof.dr. Marina Lukšič Hacin, tudi urednica knjige, in izr.prof.dr. Mirjam Milharčič Hladnik. Obe predavata na Univerzi v Novi Gorici. FOTO: Levo Marina Lukšič Hacin in Mirjam Milharčič Hladnik VIR: Program Ars, Goran Tenze

Na današnji kulturni praznik, Prešernov dan, bodo po državi številne prireditve, kulturne ustanove brezplačno odprle svoja vrata. Na predvečer praznika je bila v ljubljanskem Cankarjevem domu državna proslava, na kateri so podelili najvišja državna priznanja za dosežke na področju umetnosti. Letošnji praznik bo sicer zaznamovalo tudi odprtje Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. V oddaji tudi: - Danes predvidoma peta izmenjava talcev in zapornikov med Izraelom in Hamasom. - Baltske države se odklapljajo z ruskega električnega omrežja. - Nika Prevc zmagovalka prve tekme smučarskih skakalk v Lake Placidu.

Kulturni praznik letos mineva v znamenju začetka Evropske prestolnice kulture v Gorici in Novi Gorici, kjer se je pestro celodnevno dogajanje dopoldne začelo z množično povorko. V obeh Goricah so pripravili 14-urno dogajanje, nastopilo bo več kot 2.000 ljudi, osrednja slovesnost se bo čez pol ure začela na Trgu Evrope, ko bosta zbrane nagovorila tudi slovenska predsednica in italijanski predsednik. V oddaji tudi: - V Ljubljani protest v podporo srbskim študentom, od Jankoviča zahtevali opravičilo za podporo Vučiću. - Nova izmenjava talcev in palestinskih zapornikov med Hamasom in Izraelom. - Na smuku v Saalbachu slavila Američanka Breezy Johnson, Ilka Štuhec 11-ta.

Na Prešernov dan slovesno v Novi Gorici, ki postaja Evropska prestolnica kulture.Predsednica države je od italijanskega kolega prejela državno odlikovanje.Fiskalni svet znova opozarja na neracionalno načrtovanje proračuna.Nekatere točke zakona o medijih puščajo odprta vrata političnim vplivom, opozarjajo tudi v Slovenski oglaševalski zbornici.VREME- pooblačilo se bo, danes več sonca na severu, jutri na severovzhodu.

V pogovoru s sociologom in zgodovinarjem, ki se ubada z mejnimi študijami in teorijo migracij, preverjamo, kako razumeti paradoks, da si pogosto želimo, da bi bile naše meje hkrati odprte in zaprteKo si na zemljevidu ogledujemo današnje meje Republike Slovenije, si ni težko predstavljati, da bi tista črtkana črta, ki nas loči od Italije ali Avstrije potekala tudi kje drugje – tam nekje med Logatcem in Postojno, denimo, ali pa, če smo bolj optimističnega duha, po severnih obronkih Gosposvetskega polja. Meje, drugače rečeno, nikakor niso v kamen klesane ali nepremične. Kolikor so nasledek dolgih, zapletenih, notranje protislovnih in pogosto celo kontingentnih zgodovinskih procesov, se jih pač vselej drži nekaj arbitrarnega. A kjerkoli že potekajo, vselej sprožajo zelo realne, zelo otipljive učinke – tako za tiste ljudi, ki živijo neposredno ob njih in z njimi, kakor tudi za one, ki živijo globoko v notranjosti. Da vseh tistih, ki bi te meje – z veljavnim potnim listom v rokah ali brez njega – radi prečkali, niti ne omenjamo. Široko paleto učinkov, ki jih meje sprožajo v naših življenjih, proučuje sociolog in zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije ter predavatelj na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici, dr. Jure Gombač. Zakaj si tako rekoč v isti sapi želimo, da bi bile naše meje odprte in zaprte? Zakaj si, na primer, želimo, da bi jih lahko prehajali brez ovir, kadar nas mika, da bi obiskali katero izmed prireditev, ki bodo potekale v kontekstu novogoriške Evropske prestolnice kulture, in zakaj si želimo bistveno drugačnega mejnega režima, ko nas preganjajo strahovi o migrantih iz podsaharske Afrike ali Bližnjega vzhoda? – Odgovor smo v pogovoru z dr. Gombačem iskali v tokratnih Podobah znanja. foto: dr. Jure Gombač (Goran Dekleva)

Prvič po požaru v dijaškem domu sestanek med ministrom in dijaško organizacijo.Pred kulturnim praznikom drevi podelitev Prešernovih nagrad, pozornost že na Novi Gorici, kjer bo odprtje Evropske prestolnice kulture.Kako bo po novem s cenami elektrike? GEN-I meni, da bodo marca ceniki nižji.Evroposlanka Romana Tomc: Evropska ljudska stranka pozorno spremlja sporne vladne poteze v Sloveniji in napoveduje močne ukrepe.Vreme- jutri oblačno, ponekod rahel dež. V nedeljo spet suho.

Mesta, ki so evropske prestolnice kulture, imajo v izbranem letu priložnost, da domačemu in širšemu občinstvu predstavijo svoj umetniški in kulturni program. Letos sta poleg Chemnitza v Nemčiji to Nova Gorica in Gorica. Nova Gorica je najmlajše slovensko mesto, zato je pomen kulture zanjo in njene prebivalce toliko večji. Kakšne kulturne ustanove in kateri umetniki so oblikovali kulturno življenje v tem mestu pred drugo svetovno vojno in po njej, je v oddaji Likovni odmevi Aleksandri Saški Gruden povedala umetnostna zgodovinarka, kustosinja, kritičarka in vodja galerije Gong v Novi Gorici Nataša Kovšca.

Danes v oddaji izpostavljamo zbirko grafik, ki so jih primorski in zamejski umetniki ustvarili v letih od 1951 do 1989. Širši javnosti so na ogled v igralniško-zabaviščnem centru Park v Novi Gorici. Najstarejši matrici v zbirki pripadata Riku Debenjaku, najnovejše grafike pa so akvatinte zamejskega primorskega umetnika Marjana Kravosa. Predstavljamo tudi novo delo zgodovinarke, publicistke in feministke Mance G. Renko, ki je pri svoji založbi No!Press objavila esejistično zbirko Živalsko mesto, v kateri občuteno pripoveduje o svojih svetovih. Znan pa je tudi tekmovalni program letošnjega festivala Borštnikovo srečanje, izbor vrhunskih gledaliških predstav slovenskih in tujih producentov je tokrat izbrala selektorica Ajda Rooss.

Nova Gorica je družno z Gorico evropska prestolnica kulture. To je lepa priložnost za predstavitev mladosti mladega mesta. Umetnostna zgodovinarka dr. Alenka Di Battista namreč v svoji monografiji Ravnikarjevi bloki v Novi Gorici (izšla je v zbirki Umetnine v žepu, izdala sta jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU in Založba ZRC SAZU) predstavi začetke Nove Gorice, začetke, pri katerih je zelo pomembno vlogo kot urbanist in arhitekt odigral Edvard Ravnikar. Več o tematiki, blokih, njihovi gradnji in zasnovi (stanovanja so bila velika 100 kvadratnih metrov!) pa v Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z dr. Alenko Di Battista. Dodajmo, da je bila raziskava, podlaga za knjigo del raziskovalnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru; Modernistična Nova Gorica in njeni konteksti. Nikar ne zamudite.

Zgodovinarka in muzealka dr. Kaja Širok v okviru evropske prestolnice kulture pripravlja osrednjo razstavo, na kateri bo prikazana zapuščina svetovnih vojn, migracij, družinskih delitev in različnih interpretacij zgodovine, ki so oblikovale čezmejni goriški prostor. Razstava z naslovom Evropska platforma za interpretacijo 20. stoletja oz. EPIC bo postavljena v nekdanje skladiščne prostore železniške postaje in bo vrata odprla maja. Dr. Kaja Širok poučuje na Univerzi v Novi Gorici, raziskovalno pokriva področja ustne zgodovine, študije o mejah in spominih ter področje muzeologije. Doktorirala je z disertacijo o življenju na Goriškem v prvi polovici XX. stoletja, objavljeno v knjigi Kalejdoskop goriške preteklosti. Leta 2014 je bila za dolgoletno delo na področju raziskovanja obmejne zgodovine odlikovana z italijanskim nazivom viteza reda italijanske zvezde. S Kajo Širok se v sredinem Intervjuju pogovarja Nataša Uršič. Foto: Jernej Humar

Drugi poudarki oddaje: - Popoplavna sanacija koroških občin zamaknila nekatere druge projekte, predvidene tudi razlastitve - Kako se v mariborskih šolah pripravljajo na vpis prvošolčkov? - Zdravstvena šola v Novi Gorici je končno dočakala prepotrebno obnovo in novo opremo - Letošnja največa naložba v Rogaški Slatini bo kopališče - Ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre z zaščiteno označbo je lahko močan adut turistične ponudbe - V prestolnici v javno-zasebnem partnerstvu končali prenovo športne dvorane Ježica - Novomeško poklicno gledališče Anton Podbevšek Teater bo letos na oder postavilo štiri predstave

V okviru letošnje evropske prestolnice kulture mest Gorica in Nova Gorica s projekti sodeluje tudi Akademija umetnosti z Univerze v Novi Gorici. Naš gost, rektor prof.dr. Boštjan Golob pa v pogovoru bolj osvetljuje njen temeljni in hkrati ustanovni moto izpred treh desetletij – z znanjem do zmage (scientia vinces). Izrazito raziskovalno usmerjena univerza tako predstavlja enega od produktivnih središč razvoja na naši zahodni meji. UNG deluje z omenjeno Akademijo umetnosti in šestimi Fakultetami in raziskovalnimi laboratoriji, z ustanovno, za znanosti o okolju, za naravoslovje, za humanistiko, za vinogradništvo in vinarstvo, in s Poslovno tehniško fakulteto, ki jih nadgrajuje Fakulteta za podiplomski študij. Raziskovalne in pedagoške prostore ima UNG od Nove Gorice do Vipave, v načrtu pa imajo ustanovitev novega kampusa. FOTO: Sedež UNG v palači Lanthieri v Vipavi VIR: Arhiv Univerze v Novi Gorici

Dijaški dom na Poljanski cesti v Ljubljani po včerajšnjem požaru v prvem nadstropju intenzivno čistijo, pomagajo tako servisi kot zaposleni in dijaki. Kot je potrdil ravnatelj doma Šemso Mujanovič, bodo za dijake znova odprli vrata že ta konec tedna.Drugi poudarki oddaje: - Konkurenčnost evropskega gospodarstva bo mogoče zvišati le s hitrim in učinkovitim ukrepanjem - ne le na že zdaj močnih, temveč tudi na tveganih področjih. Težava je, da Evropa - na primer v primeri s Kitajsko - svojih inovacij ne zna pravilno unovčiti, pravi Gregor Anderlúh s kemijskega inštituta. - Protestno gibanje srbskih študentov, ki so se včeraj odpravili na pot iz Beograda, bo drevi doseglo Novi Sad. Obljube oblasti jih ne prepričajo, ob močni podpori javnosti zato še vedno zahtevajo prevzem odgovornosti za novembrsko zrušenje nadstreška železniške postaje. - Pred odprtjem Evropske prestolnice kulture čez dober teden dni so v Novi Gorici danes slovesno pozdravili prenovljeno železniško postajo. Večdesetmilijonska naložba ima po besedah premierja Roberta Goloba širši pomen.

Napovedujemo: koncert iz cikla Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in nastop dueta Subburben v Novi Gorici.

Še pred uradnim odprtjem Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica, ki bo na Slovenski kulturni praznik, 8. februarja, se je v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici začel projekt Gledališka Dodekalogija 1972 – 1983. To je celoletni gledališki omnibus v režiji Tomija Janežiča, sestavljen iz dvanajstih predstav, ki bodo premierno uprizarjane vsak mesec, vsebinsko pa so tesno povezane in prepletene. Prolog cikla dvanajstih predstav je gledališki dogodek 1972, ki si ga je ogledala Petra Tanko. vir foto: www.go2025.eu

Zloglasni nakup sodne stavbe na Litijski je država opravila nepregledno in negospodarno, je po letu trajajoči preiskavi ugotovila Komisija za preprečevanje korupcije. Pogrešajo tudi nekatere dokumente, ki bi razkrili osebno odgovornost za nakup. Druge teme: - Združene države na mejo z Mehiko napotile vojaške okrepitve. - Evropska unija lani prvič pridobila več elektrike iz sonca kot premoga. - Umetniška akademija v Novi Gorici slovesno odpira nove prostore.

Po tisoč dneh vojne v Ukrajini se ta zaostruje in poglablja, s podnebne konference v prestolnici Azerbajdžana pa ni nič kaj dobrih novic za okolje in naš planet. Od domačih tem osvetljujemo sago okrog zaračunavanja omrežnine, proračunske dokumente za prihodnji dve leti in novo zakonodajo s področja zagotavljanja kakovosti v zdravstvu. V evropskih prestolnicah kulture v Novi Gorici in Gorici pa hitijo s še z zadnjimi pripravami na ta kulturni dogodek, ki bo povezal ne le omenjeni mesti, ampak celotno območje. O še kakšnih drugih kot zgoraj omenjenih dogodkih v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku.

S častnimi občani je hudič. Tisti, ki jih ta čast doleti, nagonsko slutijo, da ne bodo več dolgo tlačili zemljice, tisti, ki jo dodelijo, pa se vržejo v zobe materi zgodovini. Hočemo povedati, da so za častne občane v glavnem odgovorni župani. "Častni občan" tako bolj govori o županu, kot o častnem občanu. Tako je bilo tudi v preteklih dneh, ko je začel Mussolini, v prenesenem pomenu kot tudi v neprenesenem, kot okostnjak padati iz omar primorskih mest, trgov, krajev in občin. Javnost se je nad tem primerno zgražala in naslajala, ampak spet smo nekoliko pozabili na teoretične osnove častnega občanstva. Zato jih bomo v današnjem prispevku obnovili. Če ostanemo samo pri obeh Goricah; z naše strani, se pravi iz Nove Gorice, je na Mussolinija zrl naš častni občan, z belimi kamni zapisan na pobočje Sabotina in z zlatimi črkami v zgodovino, medtem ko je v stari Gorici oprezal Mussolini. Tako sta goriška častna občana, ne da bi se desetletja kdorkoli posebej vznemirjal, svojo ideološko, svetovnonazorsko, vojaško in še kakšno častno občanstvo tiho živela vseh teh zadnjih sto let. S tem, da ima Mussolini danes rahlo primerjalno prednost. Ko so nanj tako elegantno pozabili, oziroma, ko se jim niti pod liberalnimi, levimi in progresivnimi mestnimi vladami ni zdelo vredno, da bi se ga kot častnega občana znebili, je zdaj končno dočakal, da se je zgodovina dovolj obrnila in so njegov diktatorski slog, kot tudi njegove ideje in metode, ponovno v modi. Zadnjih osemdeset let se je samo potuhnil, zdaj ko so njegovi spet na oblasti, bo lahko zadovoljno sijal naprej.  Medtem pa bo v Novi Gorici in v ostalih primorskih mestih treba na vrnitev fašistov na oblast še malo počakati. Vsekakor pa bo čakanje krajše, kot če bi čakali na vrnitev jugoslovanskega komunističnega režima, ki je patron nekaj sto Titovim častnim občanstvom, raztresenih po deželi. Ker zadeva s častnimi občani ima osnovno težavo v kontekstu toka zgodovine ... Kot primer … Feldmaršal Svetozar Borojević je bil po ubranitvi soške fronte leta 1915 nemudoma razglašen za častnega občana Ljubljane, a so mu naziv leta 1919 odvzeli, ker se avstro-ogrski general ni več skladal z agendo nove državne tvorbe, sploh pa ne pozneje z italijansko okupacijo. Pa so mu potem častno občanstvo leta 2009 vrnili in tako naprej in tako nazaj. In če bi danes tajnice občinskih uprav na Pivškem, v Brkinih, na delih Krasa ali Vipavske doline dovolj natančno pobrskale po omarah, bi našle Borojevićevo častno občinstvo, skrito v istih arhivih, kjer čepi tudi Mussolini kot častni občan vsake malo večje vasi in danes nerodno skače iz orumenelih fasciklov. Čeprav danes častna občanstva slovenskih mest vrvijo od politikov, se kljub vsemu zdi pametnejši trend, ki mu župani sledijo v zadnjih desetletjih; se pravi, da mesta naziv podeljujejo v glavnem kulturnikom, umetnikom in znanstvenikom. Ljubljana recimo, se od Milana Kučana leta 2007 in potem pogojno od dr. Franceta Bučarja iz 2009 in Janeza Stanovnika iz 2010 za politika ni več odločila. Ampak vrnimo se k Mussoliniju, s katerim v svetlo prihodnost plujejo v Gorici. Dva mogoča razloga najde razmišljujoči pri vztrajanju mestnih oblasti, da diktatorju, izvornemu fašistu in klavcu celih ljudstev, naziva ne odvzamejo.  Prvi je, da pač ponosno nosijo vso svojo preteklost. Izbris pomembnih, ali odločujočih posameznikov iz zgodovine to manipulativno spreminja in v ničemer ne pripomore k avtentičnosti neke skupnosti.  Druga možnost pa je prihajajoča evropska prestolnica kulture, ki bo združila obe mesti. Mogoče gre pri vztrajanju, da Mussolini ostane častni občan Gorice, samo za umetniško akcijo, ki opozarja, da smo vsi sinovi in hčere svojih očetov in da je preteklosti, kakorkoli že potiskamo glavo v pesek, težko, oziroma nemogoče ubežati. 

Poročamo o treh koncertih, ki so se zvrstili v Kopru v sklopu tamkajšnjega Festivala Kitarika, Slavnostnem koncertu ob 80-letnici Moškega pevskega zbora Srečko Kosovel iz Ajdovščine in novogoriškem koncertu klavirskega dua Bojan Gorišek Milko Lazar. Ob koncu bomo pred pregledom izstopajočih glasbenih dogodkov prihodnjih dni skočili še v Gradec, kjer so v tamkajšnji operni hiši uprizorili opero Tannhäuser Richarda Wagnerja.

Operna novost Nane Forte in Jureta Ivanušiča. V središče smo postavili kabaretno opero Španska vas Nane Forte in Jureta Ivanušiča, ki je nastala v koprodukciji med ljubljansko opero in Slovenskim komorno glasbenim gledališčem ter drugi koncert iz filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem sta se predstavila dirigent Pierre Bleuse in pianistka Marie-Ange Nguci. Potem bomo govorili o koncertu Zagrebškega kvarteta v Celju in napovedali abonmajsko sezono Celjskega godalnega orkestra. Obiskali smo tudi tretji koncert iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji, deveti koncert iz cikla Amabile, na katerem je v Kopru nastopil trio Ardor, in koncert ob odprtju glasbenega abonmaja kulturnega doma v Novi Gorici, na katerem se je predstavil mednarodni mladinski orkester Theresia. Ob koncu bomo napovedali še interdisciplinarni doktorski študijski program UMETNOST in cikel orgelskih koncertov, imenovanih Obiski kraljice v živo, ki ga prireja program Ars.

Največja športno-rekreativna prireditev pri nas, letošnji že 28-i Ljubljanski maraton, je končana. Več kot 15 tisoč tekačev je na treh razdaljah preplavilo ljubljanske ulice, obiskovalci in navijači pa so v cilju pospremili dva rekorda. Druge teme: - Po ozraelskem napadu na Bejt Lahijo na severu Gaze ubitih ali pogrešanih skoraj 90 ljudi. - Povečan obrambni proračun v prihodnjih dveh letih namenja več sredstev Slovenski vojski. - Neeksplodirano bombo iz druge svetovne vojne v Novi Gorici uspešno dezaktivirali.

Nova gledališka sezona se začenja s polno paro in prvimi premierami. Kaj bomo lahko gledali na odrih naših treh narodnih gledališč: ljubljanski in mariborski Drami ter v Novi Gorici; kako izoblikujejo repertoar predstav, nagovarjajo mlado občinstvo k obisku gledališč in kaj se v njih dogaja tudi sicer ... o tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Vesna Jurca Tadel, ravnateljica SNG Drama Ljubljana; Mirjam Drnovšček. direktorica SNG Nova Gorica; Alan Kavčič, odnosi z javnostmi SNG Maribor.

Bližnjevzhodno vrelišče je znova vzkipelo z jutranjo izmenjavo ognja med Hezbolahom in Izraelom. Izrael trdi, da je bil napad na položaje gibanja preventiven, pa tudi da so prestregli vse njegove izstrelke. Druge teme: - V Nemčiji ugotavljajo motiv napadalca v Solingenu in njegovo povezavo z islamsko državo - Pred vlado in sindikati javnega sektorja zahtevna faza plačnih pogajanj - Dezaktivacija letalske bombe v Novi Gorici hitra in uspešna

Ravnateljice in ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov so na konferenci pred začetkom novega šolskega leta razpravljali o spremenjeni vlogi šole in vrtca, prenovi kurikularnih dokumentov in uvajanju novosti, ki se obetajo predvsem v osnovni šoli. A največji izziv je dalj časa trajajoča kadrovska stiska, ki ji ni videti konca, saj na ravni države primanjkuje več tisoč učiteljev in vzgojiteljev. V oddaji tudi: - Fides zahteva za 5 plačnih razredov višje uvrstitve od izpogajanih v zdravstvenem stebru. - Glavna sporna točka v pogajanjih za mir v Gazi naj bi bil izraelski nadzor meje med Gazo in Egiptom. - Na gradbišču železniške postaje v Novi Gorici znova odkrili neeksplodirano letalsko bombo.