Podcasts about zna

Był rybakiem, więc wiedział jak łowić. Znał swój akwen, wiedział jakiej użyć przynęty i bezwzględnie to wykorzystywał. Nie łowił jednak ryb. Boetie Boer zarzucał sieć na bezbronnych i zagubionych w najciemniejszych głębinach miasta…

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

V prostoru Kavárny Dejvického divadla nejnověji režíroval inscenaci Vrahova Hygiena, ve které hraje spolu s Klárou Melíškovou. S psychoterapeutem Lubošem Smékalem založili v Olomouci neprofesionální divadelní spolek S-23. „Značná část členů nechce divadlo vůbec dělat,“ popisuje ve Vizitce, kde mluví i o tom, co se mu líbí na hercích a že má rád mystifikaci. „Vždycky srážela hřebínek lidské pýše.“ Všechny díly podcastu Vizitka můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

V prostoru Kavárny Dejvického divadla nejnověji režíroval inscenaci Vrahova Hygiena, ve které hraje spolu s Klárou Melíškovou. S psychoterapeutem Lubošem Smékalem založili v Olomouci neprofesionální divadelní spolek S-23. „Značná část členů nechce divadlo vůbec dělat,“ popisuje ve Vizitce, kde mluví i o tom, co se mu líbí na hercích a že má rád mystifikaci. „Vždycky srážela hřebínek lidské pýše.“

Komedije, grozljivke, fantazije in kriminalke. Značilnost žanra je, da ima stroga pravila in izoblikovana pričakovanja. In tudi jaz sem imel zelo izoblikovana pričakovanja, ko sem na sogovorniški sedež posadil Aljošo Harlamova, pisatelja, dolgoletnega glavnega urednika Cankarjeve založbe, podkasterja in specialista za žanr. Govorila sva o zgodbah in knjigah, o umetni inteligenci in šolskem sistemu, o Francetu Prešernu kot detektivu in o prodoru žanra na slovensko literarno in televizijsko sceno. Pogovor, ki bo v vas verjetno vzbudil željo po ogledu kakega res hudega trilerja. Samo upam, da boste izbrali kvalitetnega :)Aljoša je lani izdal odlično kriminalko Dohtar in povodni mož. Knjigo iz srca priporočam. Naroči svoj izvod na: https://www.goga.si/izdelek/dohtar-in-povodni-moz/Aljošin podkast OBOD najdeš na: https://apparatus.si/oddaja/obod/ (in na vseh podkast aplikacijah).Aljoša omenja knjigo Živalsko mesto (Manca Renko), omenja avtorico Natašo Kramberger. Omenja tudi filma Weapons in Sinners.Hvala, ker spremljaš podkast Umetnost Lenarjenja! Se poslušamo vsako prvo soboto v mesecu.ČASOVNICA:0:00 Uvod: Kdo je Aljoša Harlamov in zakaj potrebujemo fikcijo2:30 Aljoša Harlamov: "V prvi vrsti sem bralec"4:00 Ali si lahko pisatelj, če ne bereš?5:40 Statusni simboli v Sloveniji: Posadi drevo, naredi otroka, napiši knjigo8:20 Je v Sloveniji težko izdati knjigo? (Brandon Sanderson vs. slovenska realnost)9:50 Zakaj je Aljoša zapustil varno službo urednika in postal pisatelj11:30 Kaj sploh je "žanr" in kakšen je njegov namen13:10 Zvestoba bralcev fantazije in kriminalk15:00 Zakaj 76 % mladih bere v angleščini in zakaj je to problem za jezik18:20 Razcvet slovenske žanrske scene (Tadej Golob in ostali)21:00 Elitizem v literaturi: Zakaj "resni" avtorji vihajo nos nad žanrom24:45 Kritika šolskega sistema: Kako vzgojiti bralca namesto učenja podatkov na pamet28:00 Zakaj bi morali imeti slovenščino na vseh fakultetah (tudi na medicini)31:00 Slovenščina kot "skrivni" jezik in superpower v tujini34:50 Humor v slovenski literaturi – zakaj ga je tako malo?38:00 Prešeren kot detektiv: Kako je nastal roman "Dohtar in povodni mož"43:00 Raziskovalno delo za zgodovinski roman: Je v 19. stoletju obstajal CPR?46:00 Ustvarjanje likov in vizualizacija stare Ljubljane49:00 Zakaj se več naučiš iz slabih knjig kot iz dobrih52:00 Žanr kot orodje za empatijo in družbene spremembe56:30 Umetna inteligenca (AI) v pisanju1:01:00 AI namesto ustvarjalnosti1:05:00 Utopija vs. distopija: "Naj mi AI pomije posodo, ne pa piše knjig"1:08:00 Priporočila za knjige in filme (grozljivke za začetnike)1:12:30 Moč kratkih zgodb in napoved nove knjige Davida Zupančiča z očetom1:15:30 Podcast Obod in pomen odklopa v dobro zgodbo

Piše Marica Škorjanec Kosterca, bereta Aleksander Golja in Eva Longyka Marušič. Pisateljica in pesnica Miša Gams je za svoj prvi roman izbrala naslov Kdo se boji črnega moža. Enako je svojo avtobiografsko pripoved naslovila Ksenija Trs, eno izmed mladinskih del Brede Pugelj ima naslov Črni mož; vsem pa je skupen spomin na priljubljeno otroško igro, ki izvira iz mračnih srednjeveških podob mrtvaškega plesa, saj smrt lovi in ujame slehernega človeka. Domnevajo, da se je iz te grozljivke razvila razgibana skupinska igra, v kateri hudobni črni mož lovi in ujame vse otroke. Roman Miše Gams je napisan v obliki dnevniških zapisov neimenovane protagonistke z navedbami datumov od 20. avgusta 2018 do 31. marca 2019. Uvaja ga opozorilo, da so osebe, dogajanje in kraji plod bogate avtoričine in bralčeve domišljije. Kraji dogajanja se menjujejo. zapisovalka živi z družino v Ljubljani in občasno obiskuje kraje nekdanje skupne države Jugoslavije. Največkrat potuje v Bosno in Hercegovino, njene začasne postaje so: Sarajevo, Mostar, Čapljina, Zenica, Banjaluka, Tuzla in Brčko. Protagonistka je v romanu edina oseba, ki odslikava okolje in odnose med ljudmi, presoja, predvsem pa izpoveduje svoja čustva in razmišljanje. Svoja erotična doživetja in telesna občutenja opisuje nazorno in realistično. Poročena je deset let, ima petletnega otroka in zaposlenega moža, ki se ji ne posveča dovolj. Vsakdanje življenje jo dolgočasi. Ima doktorat, a ga mora skrivati, če hoče dobiti kakšno delo, za majhen zaslužek opravlja začasna dela v gostilnah, tovarnah, skladiščih, včasih tudi za borno plačilo s pogodbo samo za en dan. Znašla se je na samem dnu piramidne sheme, ki jo je ustvaril kapitalistični sistem: »Po dvanajst ur na dan ribam, strežem pijanim strankam v gostilnah, sortiram smeti in se na vse pretege klanjam svojim šefom, da mi morda tu in tam kdo celo kaj plača?« Življenjsko prelomnico doživi v Sarajevu, kamor je odpotovala za tri dni, da bi si ogledala filmski festival. Srečanje z mladim Alžircem Samirjem jo povsem prevzame, čeprav je imela prej predsodke do migrantov. Zgodi se ljubezen na prvi pogled, občutek, da sta se poznala že iz prejšnjega življenja, predvsem pa ju je povezala telesna privlačnost. Samir je bil doma iz sorazmerno premožne muslimanske družine in čeprav je imel v Alžiriji urejeno življenje, primerno izobrazbo, službo, prijatelje, zabavo in šport, ga je vleklo v Evropo, v Pariz, kjer naj bi ga čakala tri desetletja starejša »punca«, ki ima tri otroke in veliko denarja. Več Samirjevih sorodnikov dela v Franciji, zato se tudi on razglaša za Francoza, a si zaman prizadeva prestopiti državne meje, saj so ga pri vseh poskusih ujeli, ponekod tudi pretepli in izgnali nazaj v Bosno. Tja se je na svojih težavnih poskusih, da bi prišli v obljubljeno deželo, zateklo veliko migrantov iz severne Afrike in Azije, a mnogi niso imeli sreče, da bi dosegli svoj cilj. Spregledali so, da je velika Evropa le mit, fantazma in da gre za iluzijo, od katere v realnosti nima nihče nič. Prebujeno poželenje združi človeka iz različnih držav in kultur le za kratek čas, saj se morata vedno znova ločiti, za žensko pa so ta potovanja vedno težja. Po večkratnih vse bolj mučnih odisejadah po Balkanu ugotavlja: »Preveč sem postala obsedena s Samirjem … in zdaj ga nikakor ne morem več odmisliti.« Odnosi med ljubimcema se slabšajo. Samir v ljubezni kot zahteven otrok išče mater, potrebuje vedno več pomoči, hrane, nege, tudi denar. Njuni spolni odnosi postajajo brezobzirni, sadistični. Protagonistka si za vsak odhod izmišlja nove laži za naveličanega moža, do Samirja je materinsko sočutna, on pa se vse bolj opija, čeprav je veren musliman. Postaja nasilen. Ranjen in pretepen ostane brez prijateljev, ki so mu pomagali, iz lepega mladeniča se spreminja v duševno in telesno razvalino. Kdo se boji črnega moža je roman o migrantih in njihovem prebijanju na težavnih, tudi smrtno nevarnih brezpotjih. O nezaželenosti in zavračanju. Pisateljica Miša Gams spretno prepleta problematiko migracij z ljubezensko zgodbo med alžirskim migrantom in poročeno slovensko intelektualko. Zelo podrobno in realistično opisuje spolne odnose in položaje. Pri tem se ne izogiba besedam iz »nižje pogovorne ravni«, kot bi jih označil Slovenski pravopis. Gotovo bo ta povezava tragike in ljubezni, zanimivih predstavitev krajev, oseb in dogodkov pritegnila pozornost bralcev in bralk. Svobodna ljubezen, prikazana v literarnih delih, ne dopušča moralističnega vrednotenja. Slog pisanja občasno spominja na prozo legendarnega Charlesa Bukowskega. Protagonistka je nad ljubimcem globoko razočarana in prizadeta, saj je zanj žrtvovala skoraj vse. Ob koncu romana kar težko verjamemo v velike spremembe, ki čakajo nekdanja ljubimca.

Glede razsodbe KPK-ja … premier Golob se je na težji način naučil, kar se zdi, je temeljni del sodobne digitalne kulture: »Če si pijan, zadet, zaljubljen, besen in po novem tudi šele dva dni predsednik vlade – nikarte pošiljati sms-jev.« Če hočemo do potankosti razumeti šlamastiko, v katero se je zapletel naš predsednik vlade, se moramo poglobiti v grenko-sladko zgodovino kršenja integritete. Na samem začetku teh kršitev sta Adam in Eva. Če ne bi bilo njunega kršenja integritete, posledično ne bi bilo greha in celotno bivanje na tem planetu bi se drugače odvilo. Potem so se kršitve integritete dogajale vso zgodovino, za katero se zdi, da je brez teh kršitev sploh ne bi bilo. Kajti vsi konflikti, ki so, resnici na ljubo, gonilo napredka, poezije in znanosti, so posledica kršenja integritete. Kar nas pripelje do premiera Goloba, ki je kršil integriteto s tem, ko je Tatjani Bobnar, takrat notranji ministrici, dajal navodila, kako naj kadruje v policiji. S sms-jem. Mediji smo to pozneje poimenovali »poizkus kadrovskega lomastenja v policiji«. Ampak, česar se pisuni premalo zavedamo, znanost pa je o tem kristalno jasna, je dejstvo, da je integriteta vzročno-posledični posel. Skoraj vedno se kršenje zgodi zaradi kršenja pred njim. Tako moramo do kršenja integritete pred kršenjem integritete Roberta Goloba. Tam stoji kot skala trdno Janez Janša. Namreč; on je pred Golobom kadrovsko lomastil po policiji, ko je v svojevrstni kristalni noči zamenjal vse komandirje policijskih postaj. Zamenjali so jih načelniki policijskih postaj, ob nazivu pa se je Janševo lomastenje po policiji nadaljevalo tudi s konkretnimi menjavami na visokih položajih policije. Golob je torej v svojem mandatu, ob tem, ko je načelnike preimenoval nazaj v komandirje, poskušal samo odlomastiti to, kar je pred njim nalomastil Janša. Tako, da je poslal sporočilo z integritetno sporno vsebino notranji ministrici. Ki je bila, kar pa je najbolj zabavno, kot generalna direktorica policije po prisegi Janševe vlade nemudoma odlomastena s položaja, in Golob je naivno sklepal, da se bo hotela za tisto lomastenje oddolžiti. Ni pa vedel, da je gospa šampionka integritete ter je Goloba razkrinkala. Pozneje jo je vzela v bran in v službo sama predsednica države, ki ima v sefu zaklenjeno skrinjico z najčistejšo esenco slovenske integritete ter jo varuje po službeni dolžnosti, kot tudi po prepričanju. Okoli predsednice republike in Tatjane Bobnar pod njenim okriljem se tako ustvarja krog močnih, poštenih in načelnih žensk, proti katerim sta Vida Tomšič in Pepca Kardelj pionirki z modro kapo in rdečimi dokolenkami. Ampak namesto praznega nakladanja in vegavih insinuacij si poglejmo konkreten primer vpliva integritetne afere na prihajajoče volitve. Kot je znano v mnogih primerih tako s politično leve kot s politično desne, KPK postane nenavadno dejavna v času okoli volitev. In nobenega dvoma ni, da je premier, ki ga zdaj bremeni vprašljiva integriteta, na prihajajočih volitvah v slabšem položaju od brezmadežne politične konkurence! A na nekaj tako komisija kot posebne enote odvetnikov z obeh strani, da o načrtovalcih predvolilnih kompanij sploh ne govorimo, niso računali. To je čas. Čas, ki teče tudi politikom. Starejši volivci namreč radi pozabljamo in dogodkih izpred štirih let, ko je nekdo nekomu pisal sms, so že zdavnaj prekriti z vedno novimi in novimi nanosi političnih pritlehnosti. Saj so nas v toku trajanja mandata na dvoboj Golob-Bobnar vsake toliko opomnili, ampak da bi na izust vedeli, za kaj je šlo, pa niti ne. Tako smo starejši pozabili, mlajši volivci pa … … Mlajši volivci, recimo, da so danes stari osemnajst, devetnajst ali dvajset let, so bili ob času spornega dejanja stari štirinajst, petnajst in šestnajst. Tako se jim dva meseca pred volitvami zdijo kandidati, ki so sporni, ker ne znajo komunicirati s sms-ji, bolj kot ne smešni. Zna biti, da jo bo premier odnesel iz afere s kršenjem integritete bolj kot ne nepoškodovan. Še sploh, ker ga tako dežurni satiriki kot njegovi politični nasprotniki še vedno najbolj besno napadajo zaradi njegovega priimka, ki je sinonim nadležne ptice, in dejstva, da se je poročil z vplivnico. Dokler pa se najhujša predvolilna bitka bije na krvavem polju priimkov in partnerjev, je bojazen, da bi politična in obča integriteta med demokratičnim odločanjem karkoli pomenila – povsem odveč.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar je bila javnosti predstavljena ena izmed različic klepetalnega robota Grok. In v zadnjih dneh je vnovič pestro. Grok kot umetna inteligenca, pogovorni program, podoben ChatGPT-ju, zna odgovarjati na vprašanja, razlagati zapletene teme in analizirati informacije. Razvilo ga je podjetje xAI Elona Muska. Grok ne deluje le kot sogovornik. Zna tudi ustvarjati in spreminjati fotografije ter videoposnetke. To pomeni, da lahko ustvari povsem nove prizore ali spremeni obstoječe posnetke tako, da delujejo resnično. Prav zaradi tega strokovnjaki opozarjajo na nevarnost zavajanja in poudarjajo, da je treba takšne vsebine vedno dodatno preverjati. Tematiko nam bo podrobneje razložil dr. Vitomir Štruc, ki je eden tistih, ki v laboratoriju za strojno inteligenco Fakultete za elektrotehniko skušajo prepoznati globoke ponaredke.

Za rządów PiS był w Polsce niemal politycznym królem. Na grupce jego solidarno-suwerennych posłów wisiała rządowa większość. Był ministrem i nadprokuratorem. Żonę i brata ustawił w spółkach skarbu państwa. Miał potężną władzę — awansował i degradował, stawiał zarzuty i pakował za kratki. Znał tajemnice wszystkich kluczowych śledztw i nie wahał się ich użyć. Przez miasta i wsie sunął w kawalkadzie czarnych aut, na krok nie odstępowała go ochrona, a za pasek od spodni nonszalancko, jak przystało na twardziela, wkładał spluwę. Dziś Zbigniew Ziobro samotnie przechadza się ulicami Budapesztu i kompletnie nikt się nim tam nie interesuje. W Polsce jest ścigany, grozi mu areszt, a prokuratura blokuje mu konta. Odgraża się podczas zdalnych wywiadów — tyle że nikt już się go nie boi, bo nikt nie wierzy, że jeszcze kiedykolwiek będzie przewodził kawalkadzie czarnych aut. Tak właśnie wygląda upadek. Upadek Ziobry ma jednak konkretny skutek polityczny — oznacza kłopoty dla PiS. Ziobro wystąpił o azyl polityczny u Orbana mimo że wcześniej twierdził, że tego nie zrobi. Czyli kłamał — to po pierwsze. Ale — po drugie i najważniejsze — okazał się miękiszonem, a nie szeryfem. Boi się śledczych narzędzi, które sam wobec innych z pasją i rozkoszą stosował. To polityczny koniec Ziobry, już nigdy nie odegra decydującej roli w walkę o rząd dusz na prawicy. Walkę o rząd dusz dawno już przegrał Szymon Hołownia. W tym wydaniu słuchowiska politycznego „Stan Wyjątkowy" Andrzej Stankiewicz i Dominika Długosz wchodzą za kulisy groteskowych wyborów nowych władz Polski 2050. Jest tam wszystko, co kochamy: korupcja polityczna, walka na wyniszczenie, intrygi, kłamstwa i spiski. Pan Szymon chce unieważnić głosowanie na przewodniczącego partii i zrobić nowe wybory, tak aby zachować władzę. Szkopuł w tym, że duża część partii już go nie chce.

Danes pa poskus penetracije v um in sanje zmešanega cesarja z one strani Atlantika. Ko se je naveličal carin, je predsednik Trump odkril nov konjiček. Osvajanje držav. Poskusil je že s Kanado, nato se je oklical za suverena v Venezueli, po novem se tresejo Kubanci, po starem pa Grenlandci. Pa tudi Iran mu je, skladno s tradicijo ameriških predsednikov, v zadnjih urah močno zadišal. Strokovnjaki, še sploh, če vzamemo v obzir tudi oba preostala zmešanca, se pravi ruskega in kitajskega predsednika, sodobnost imenujejo »novi imperializem«; ampak razumnega vse skupaj bolj spominja na srednji vek. Oziroma na predrazsvetljenski čas, ko so bile nacionalne države samo oddaljeni sen v glavah humanističnih naivnežev. In tukaj ter zdaj se Slovenec vpraša, čemu se Trump še ni stegnil po nas. Čemu ga ne zanimamo, čemu nas ne omenja, ne grozi in ne osira? Čemu nismo deležni niti malo, pa čeprav groteskne milosti velikega oranžnega? Položaj od daleč spominja na čas pred odkritim prvim primerom koronavirusa pri nas, ko so ga imeli že vse naokoli. Sicer smo bili srečni, da ga še nimamo, ampak smo se vseeno ljubosumno spraševali, zakaj smo ravno mi izjema. Podobno je s Trumpom. Čemu se prička, grozi in norčuje iz večine držav sveta, Slovenije pa niti ne omenja? V naši skromni oddaji, kjer smo mimogrede na Trumpa opozarjali že dolgo, preden se je utelesil, boste tako natančno izvedeli, čemu Trump ne steguje svojih podplutih dlani po naši državi. »I, zato, ker jo že ima!« Hočemo povedati, da predmoderni um, kot je Trumpov, meni, da jo je dobil za doto, s tem ko je poročil eno podtriglavskih hčera! Kot vemo iz konteksta, imajo Trumpovi dovolj, če že ne preveč informacij o Sloveniji; nenazadnje so mulca te dni dali na odvajanje od slovenskega naglasa! Tako je povsem nemogoče, da ameriški predsednik ne bi imel s Slovenijo nobenih načrtov. Ali si jo je pustil za pozneje, ali pa misli, da je zadeva že končana, je stvar politične aritmetike, vsekakor pa je na njegovem zemljevidu sveta Slovenija že obarvana v zlato; kar je predsedniška barva novega časa. Ko smo se s tem seznanili, nas naša raziskava pelje še dlje v temačen in zaviti svet Trumpovih nepremičninskih poslov. Tako se moramo vprašati, kaj lahko Slovenija Trumpu sploh ponudi. Vsaka država, ki jo Trump ali v domišljiji ali dejansko nabavi, nekaj ponuja. Pri Venezuelcih je prispevek sorazmerno jasen in ga je oni dan grafično lepo prikazal prijatelj Tomato. Pri Kubancih gre za lokacijo, pri Grenlandiji pa za kvadraturo. Tako pač delujejo nepremičninski možgani, zato ostaja nejasno, eksploatiranje katerega bogastva je povezal s Slovenijo. Kar je čudno, kajti odgovor je kot na dlani. Poglejmo v samo srce naše državnosti, ki je naša himna, v kateri poet preroško oznani: Bog živi vas Slovenke, prelepe žlahtne rožice. Ni take je mladenke, kot naše je krvi dekle. Torej je odločeno. Slovenija bo v Trumpov imperij prispevala dekleta. Bo že vedel, eno ima doma in kot kaže, zdaj že v drugem mandatu, kaj dosti več od lepote Melanija ne ponuja. In da ne bo pomote … Mladenke, te lepe žlahtne rožice, so za tesnega prijatelja, obsojenega pedofila še kako pomembna dobrina. Hočemo povedati, da če bomo uspešno izvažali slovensko žensko lepoto, se nam ni bati, da bi bili v nastajajočem cesarstvu kot narod potisnjeni vstran. Ne, kje pa! Zna se zgoditi, da bomo celo pri koritu, le pripravljeni moramo biti, če se bo starec odločil zamenjati staro za novo. Tako kot smo mi zapriseženega ljubitelja slovanskih bokov prevzeli Čehom, moramo biti čuječi, da nam ga ne ugrabijo recimo Slovaki. In zdaj k tretjemu in zadnjemu poudarku današnjega razmisleka. Od človeka, ki ženske dokazano razume le kot blago, bi pričakovali, da nežnega spola ne bo uspel pridobiti na svojo politično barko. Po logiki stvari za šoviniste in spolne predatorje tipa Trump, ki po vsem planetu vznikajo kot gobe po dežju, ne bi smela glasovati nobena ženska. Če smo že moški dovolj utrgani … Pa je ravno obratno. Kot nam pričajo primeri, tudi domačih politikov z avtokratskimi težnjami, je ženski spol nad testosteronsko prevaro izjemno navdušen. Žensko volilno telo se nepojmljivo, in to z veseljem daje na razpolago vsakemu teh nasilnežev. Ki ne sramotijo le moških kot spola, temveč sramotijo tudi javni prostor, ne nazadnje pa človeštvo kot tako. Psihologija ima o tem fenomenu verjetno svojo razlago, mi, bolj preprostega duha, pa zaupamo Andreju Šifrerju, ki je preroško ugotovil, da lepa dekleta ljubijo barabe. K temu lahko, glede na vizualne dokaze, ki nam jih dostavlja civilizacija, ki se ves čas in neprestano snema in fotografira, dodamo le še to, da te barabe ljubijo tudi grda, ostarela in sploh vsakršna dekleta.

Korporativni događaji zahtevaju hiruršku preciznost, a uspeh se krije u besprekornom toku i tehničkoj pripremi. Lejla Abu Sheir u ovoj epizodi Digitalk podcasta vodi nas korak po korak kroz najvažnije segmente organizacije. Od pretvaranja opštih ciljeva u konkretan, originalan brif, pa sve do postavljanja tehničkih zahteva, platformi za registraciju i scenografije. Razgovarali smo o tome kako izbeći rizične situacije, zašto je perfekcionizam ključan i kako se gradi dobro brifiran tim za podršku da bi se greške svele na minimum. Najvažnije: kako utisak gosta, utemeljen u detaljima, opravdava investiciju klijenta. Lejla Abu Sheir, Founder @ DeVision - https://www.linkedin.com/in/lejla-abu-sheir-b3407587/ O čemu smo pričali: - Uvod i predstavljanje - Značaj događaja u digitalno doba - Šta sve stoji iza organizacije jednog događaja - Postavljanje organizacije i kako izbeći rizične situacije - Aplikacije i događaji: da ili ne - Završetak događaja nije kraj - Ključna osobina da biste se bavili organizacijom događaja Pratite Digitalk podkast za više tema iz digitalnog marketinga, advertajzinga i karijere u kreativnoj industriji: LN: https://www.linkedin.com/company/digitalkrs FB: https://www.facebook.com/Digitalk.rs IG: https://www.instagram.com/digitalk.rs/ Posetite naš sajt i prijavite se na našu mailing listu - https://www.digitalk.rs Prijavite se na naš YouTube kanal: https://bit.ly/3uWtLES Veliku zahvalnost dugujemo kompanijama koje su prepoznale kvalitet onoga što radimo i odlučile da nas podrže i daju nam vetar u leđa: Partneri podkasta: - Raiffeisen banka - https://www.raiffeisenbank.rs/ Digitalne usluge Raiffeisen banke koje preporučujemo za mala i srednja preduzeća: https://bit.ly/4oZfJOi - Kompanija NIS - https://www.nis.rs/ - Ananas - https://ananas.rs/ - kompanija Idea - https://online.idea.rs/ Prijatelj podkasta: - BiVits ACTIVA vitamini i minerali - https://bivits.com/kategorija/bivits-paketi/ Puno obaveza, stres, prekovremeni rad... zvuči poznato? E, za to imamo pravo rešenje. To su BiVits ACTIVA vitamini i minerali. Sa njima ćete lako uzeti zdravlje u svoje ruke i više od toga. Preporučujemo vam NO STRESS paket – kombinacija tri suplementa koja pomažu da se bolje naspavate, smanjite napetost i podignete energiju. Na BiVits sajtu možete pronaći kombinaciju koja je baš za vas, a uz poseban kod DIGITALK ostvarujete i 25% popusta! Uzmite zdravlje u svoje ruke – uz BiVits ACTIVA vitamine i minerale! - Izdavačka kuća Finesa - https://www.finesa.edu.rs/ U ovoj epizodi podelićemo dve knjige "Strategija plavog okeana" izdavačke kuće Finesa onima koji budu najbrži i najkreativniji sa komentarima, a možete nam slobodno pisati i na info@digitalk.rs i direktno nam uputiti komentar, sugestiju ili primedbu. Takođe, svi oni koji na Finesinom websajtu poruče knjige i unesu promo kod digitalk dobiće 10% popusta na već snižene cene izdanja na sajtu: https://www.finesa.edu.rs/

W rozmowie na antenie Radia Wnet Teresa Bochwic wspomina Piotra Wierzbickiego: od „Traktatu o gnidach” i KOR-u po „Nowy Świat” i spór o listę agentów.Znałam Piotra od czasów korowskich. To był człowiek uparty, żarliwy i bardzo „po polsku” niepodległościowy– wspomina.

Zlepšení ekonomiky po inflačním šoku se do duševního zdraví dosud nepropsalo. Příznaky úzkosti a deprese projevuje podle sociologa zhruba šestina populace, dalším tlumí problémy medikace. Značné riziko představuje sociální izolace. „Když máte v životě něco, co nemůžete úplně řešit, je vidět, že vás to hodně ovlivní. Zároveň vám to bere schopnost to řešit,“ vysvětluje paradox duševního zdraví sociolog Daniel Prokop.

Značky, ktoré aktívne formujú svoju zákaznícku skúsenosť, výrazne zvyšujú lojálnosť svojich zákazníkov. Spoločným menovateľom týchto značiek býva silné CX zázemie v organizačnej štruktúre, ktoré im umožňuje tvoriť zážitok premyslene a konzistentne..V aktuálnej epizóde Minimum Viable Podcast Sprint* sa Dominika Babulicová rozpráva s Kristínou Malíkovou o vyspelosti slovenských firiem v oblasti zákazníckej skúsenosti. Kristína ako líderka CX transformácie v Lighting Beetle* zdieľa konkrétne príklady zo svojej viac než desaťročnej praxe — čo dokáže silné CX zázemie priniesť organizácii, aké dopady má na procesy a biznis, čo hrozí firmám, ktoré zákaznícku skúsenosť podceňujú, a aké úrovne CX vyspelosti dnes vidíme na Slovensku..Zaujíma vás, aká je úroveň CX vyspelosti vašej spoločnosti? Zapojte sa do štúdie zákazníckej skúsenosti slovenských firiem 2025: https://form.typeform.com/to/J1MlGDwW.Minimum Viable Podcast Sprint* je formát rozhovorov s expertmi z Lighting Beetle*, v ktorom odhaľujeme zákulisie našich projektov a ich reálny dopad na biznis. Po dopozeraní epizód získate praktické inšpirácie pre váš biznis.

Različne poglede in interese je mogoče tudi v vsakdanjem življenju preseči s pogajanji, kar poleg močne volje in mentalne trdnosti zahteva posebne veščine in kompetence. Še bolj kompleksna so pogajanja na področjih gospodarskih, političnih in diplomatskih interesov, kar spremljamo tudi pri aktualnih poskusih mirovnih pogajanj. V drugem delu Frekvence X o pogajanjih osvetljujemo nekatera teoretična in praktična ozadja diplomatskih in političnih pogajanj, svoje izkušnje nam zaupata dolgoletni evropski komisar dr. Janez Potočnik in profesor mednarodnih odnosov dr. Boštjan Udovič. V rubriki Xpertiza se predstavlja Anže Štrancar, mladi raziskovalec na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani. Poglavja: 00:02:35 Dr. Boštjan Udovič: ključno pri pogajanjih je zaupanje 00:04:20 Kakšen pogajalec je Donald Trump 00:07:15 Pogajanja okrog palestinskega vprašanja 00:14:23 Primer vrnitve umetniške slike v Piran 00:16:42 Dr. Janez Potočnik: pogajanja Slovenije in EU 00:23:10 Značilnosti uspešnega političnega pogajalca 00:27:47 Pogajanja kot pustolovščina 00:30:20 Xpertiza: Anže Štrancar

W audycji "Żebyś wiedział" Radia Wnet odbyła się obszerna i mocna rozmowa z prof. Andrzejem Chwalbą, historykiem specjalizującym się w dziejach Polski i Europy Środkowej. Pretekstem do zaproszenia profesora był głośny wpis Instytutu Yad Vashem, w którym przy fotografii opasek z Gwiazdą Dawida pojawiło się sformułowanie „żydowskie opaski z Polski”. Sformułowanie to — w opinii wielu obserwatorów, w tym byłego ambasadora RP Marka Magierowskiego — zacierało odpowiedzialność sprawców i sugerowało nieprawdziwe związki między Polską a systemem represji wprowadzonym przez III Rzeszę.Program rozpoczął się od przytoczenia wypowiedzi Marka Magierowskiego z anteny TOK FM: „Nigdy, ale to absolutnie nigdy nie słyszałem żadnego polityka izraelskiego, historyka, eksperta, który publicznie wypowiedział się pozytywnie o Polsce. (…) Ten wpis w takiej formie został opublikowany intencjonalnie.”Profesor Chwalba nie krył, że podziela diagnozę byłego ambasadora. „No trudno się nie zgodzić z panem ambasadorem Markiem Magierowskim. (…) Zna relacje polsko-izraelskie, zna środowiska żydowskie jak przysłowiową własną kieszeń” – mówił na początku rozmowy.Zdaniem historyka wpis Yad Vashem nie był zwykłą wpadką komunikacyjną, lecz świadomym zabiegiem retorycznym. Jak podkreślił: „Napisano coś, co nigdy nie miało miejsca, co jest kłamstwem. To nie kwestia doprecyzowania, tylko posługiwania się fałszywą informacją, która gdzieś już tam biegnie po łączach światowych.”Prowadząca zwróciła uwagę, że w tekście Yad Vashem słowo „niemieckie” pojawia się tylko raz i to dopiero w drugim akapicie, natomiast dalej w opisie mówi się już wyłącznie o „Generalnym Gubernatorstwie”, bez wyjaśnienia, czym ta struktura była i kto ją tworzył.Profesor skomentował: „Nie sądzę, żeby ktokolwiek na świecie wiedział, czym było Generalne Gubernatorstwo. (…) Ta niewiedza powoduje, że tego rodzaju wpis jest bardzo groźny.”W dalszej części rozmowy prof. Chwalba pokazywał szerszy kontekst: skąd bierze się zderzenie polskiej i izraelskiej pamięci. Podkreślał, że obie narracje funkcjonują obok siebie, niemal bez styku. „Te pamięci są równoległe, one się nie przenikają. Każdy widzi to, co chciałby zobaczyć.”W jego ocenie środowiska żydowskie koncentrują się na swojej traumie, często pomijając skalę polskich ofiar. „Najczęściej Żydzi nie wiedzą, że w Auschwitz byli mordowani Polacy, że ponad sto tysięcy Polaków zostało zamordowanych.” Jednocześnie — zauważył profesor — część izraelskich publicystów formułuje ogromne, niepodparte dowodami liczby, mówiąc o „morzu krzywd wyrządzonych Żydom przez Polaków”.Profesor wskazał też głębsze, polityczne tło tego typu narracji. Jego zdaniem część izraelskiego dyskursu o II wojnie światowej jest zbieżna z niemiecką polityką historyczną. „Polityka historyczna niemiecka wybiela zbrodnie niemieckie i podkreśla współodpowiedzialność narodów podbitych. (…) Ta polityka niemiecka jest spójna z polityką historyczną Izraela.”W jego ocenie nie jest przypadkiem, że Yad Vashem — instytucja państwowa — formułuje narracje zgodne z tym, co Niemcy od lat starają się utrwalać na arenie międzynarodowej: rozmywanie odpowiedzialności III Rzeszy i eksponowanie rzekomej współwiny innych narodów.Profesor podkreślił również, że Polska nie prowadzi silnej i konsekwentnej polityki historycznej. „My reagujemy od przypadku do przypadku. Nie mamy strategii, jak Niemcy, którzy powiedzieli po wojnie: przegraliśmy wojnę, ale musimy wygrać pamięć o niej.”Zapytany, czy Polacy muszą pogodzić się z tym, że co pewien czas pojawiają się na świecie sformułowania w rodzaju „polskie obozy śmierci”, odpowiedział, że jedynym remedium jest stała aktywność państwa i środowisk naukowych, bo bez tego „narracje będą dryfować w kierunku korzystnym dla innych”.W końcowej części rozmowy profesor przedstawił, jak jego zdaniem powinien wyglądać rzetelny wpis Yad Vashem: „Powinien brzmieć, że Polska była okupowana przez dwa państwa — Związek Sowiecki i Niemcy — a wszystkie działania były polityką państwa totalitarnego, które kontrolowało wszystko. Rząd Generalnego Gubernatorstwa był rządem niemieckim.”Na zakończenie prowadząca przypomniała, że w spornym wpisie Instytutu sześć razy pojawia się słowo „Polska”, a tylko raz słowo „Niemcy”, a także, że podpisy pod zdjęciami opasek wskazują je jako „opaski z Polski”.Wpis nie został dotąd skorygowany, mimo interwencji polskiego MSZ.

Gospodarski rast koji se temelji na potrošnji i turizmu glavni je oslonac Vlade Andreja Plenkovića, koji unatoč manjim iznosima potpora u narednim godinama iz Europske unije, najavljuje pad javnog duga i porast BDP-a. Lukoil, Ruska naftna grupacija pred prodajom 45 crpki u Hrvatskoj, a JANAF spreman nadoknaditi Mađarima i Slovacima dopremu nafte koja će prema svemu sudeći prestati dolaziti u te dvije zemlje ruskim naftovodima. Okrugli stol „Znanstveni pristup istraživanju žrtava Jasenovca” kojeg je u Hrvatskom Saboru organizirao Klub zastupnika DOMiNO-a i Hrvatskih suverenista, dvije krajnje desne stranke, izazvao buru u hrvatskom javnom prostoru. Hrvatska će na oružje u kratkom vremenu potrošiti 3 milijarde i 350 milijuna australskih dolara. Pronađeni posmrtni ostaci još 4 vukovarska branitelja među kojima i jednog od najpoznatijih internacionalnih boraca, Francuza, Jeana-Michela Nicoliera. Zna li novi trener NK Osijeka Sopić da Kohorta ne voli Purgere?

Daliboru Cicmanovi patří v žebříčku nejbohatších Slováků pětatřicátá příčka. V seznamu, který sestavil magazín Forbes, se letos objevil poprvé. Muž, který stojí za fitness firmou GymBeam považuje umístění za čest a odměnu za svou práci. Značka GymBeam nevznikla z náhlého nápadu ani z osobní frustrace z chybějícího produktu na trhu. Na začátku byla analýza. „Když jsem firmu zakládal, jednoduše jsem si otevřel Excel a počítal,“ vzpomíná Cicman. „Zajímalo mě, která kategorie má ekonomický smysl. Zjistil jsem, že se zvyšuje životní úroveň a že lidé začínají více investovat do zdraví. To byl moment, kdy jsem se rozhodl.“ Jak se firmě podniká v rodném Slovensku a jak se jí daří obstát v konkurenčním boji? Proč založil Dalibor Cicman vlastní nadaci? Jak do byznysu zapojuje AI? A jak se podnikání promítlo do jeho vlastního zdraví? Nejen o tom je další díl Forbes byznys podcastu.

Koliko časa lahko kuhan krompir še hranimo? Nekateri pravijo, da ga je treba takoj zavreči, je vprašala poslušalka. Sestra Nikolina je odgovorila, da če kuhan krompir takoj odcedimo, ohladimo, zabelimo z maščobo (maslom ali oljem) in hranimo na hladnem, lahko uporabimo zvečer ali naslednji dan pri pripravi juhe, njokov, svaljkov ... Krompirjevko lahko uporabimo, če kuhamo golaž ali dušeno meso ali kakšno drugo omako ali juho. a je izredno okus. Zna pa prilivamo k mesu golažu praženemu mesu dušenemu mesu za kakšno drugo omako juho pa pravzaprav vsako.

Koliko časa lahko kuhan krompir še hranimo? Nekateri pravijo, da ga je treba takoj zavreči, je vprašala poslušalka. Sestra Nikolina je odgovorila, da če kuhan krompir takoj odcedimo, ohladimo, zabelimo z maščobo (maslom ali oljem) in hranimo na hladnem, lahko uporabimo zvečer ali naslednji dan pri pripravi juhe, njokov, svaljkov ... Krompirjevko lahko uporabimo, če kuhamo golaž ali dušeno meso ali kakšno drugo omako ali juho. a je izredno okus. Zna pa prilivamo k mesu golažu praženemu mesu dušenemu mesu za kakšno drugo omako juho pa pravzaprav vsako.

Tomáš Čech je zakladatel a bývalý CEO lovebrandu Angry beards. Značka Angry beards je známá svým svérázným tone of voice i lehce pikantním marketingem – aby ne, řeč je v něm hlavně o koulích. Povídali jsme si o tom, proč k pánské kosmetice přidali i dámskou. A jak se dělá marketing a produkty, které muže baví a ženy rády kupují. Taky jsme probrali, čemu se věnuje poté, co opustil pozici CEO. Inspirace od 31letého důchodce je tu!   Partnery podcastu jsou: SmartEmailing – Profesionální nástroj pro váš e-mail marketing. Czech On-line Expo – Největší akce v českém digitálu a e-commerce: Veletrh. Konference. Festival. 

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

V Galeriji Družina v Ljubljani so sinoči odprli razstavo Marjana Gruma, ki je svetovno znan umetnik slovenskega rodu, ki živi in deluje v Argentini, v Buenos Airesu - v znameniti umetniški četrti La Boca. Po spletu okoliščin je prišel v stik z umetniki in se navdušil za ustvarjanje. Varjenja železa, ki je njegova osrednja tehnika za lasten umetniški izraz in kiparjenja se je lotil kasneje, pri svojih 37 letih, kot samouk. Grum je zelo izviren umetniški ustvarjalec z veliko smisla za ročno obdelavo materialov, še posebej kovin. Iz njih je zasnoval vrsto linijsko izrisanih in iz ploskev skonstruiranih kipov, ki tako reflektirajo vsakdanje scene iz argentinskega življenja. Prav tako kritično komentirajo temne pojave v človeški družbị – predvsem vojne in nasilje nad človeškim življenjem. Značilni so njegovi kipi vitkih silhuet s posebno površinsko obdelavo, ki so avtorja naredili tudi širše prepoznavnega. V njegovem umetniškem opusu je tudi precej slikarskih del, med katerimi izstopajo predvsem motivi človeških obrazov v intenzivnih barvah in z ekspresivnim pogledom. Grumova širina se kaže tudi v njegovi inventivnosti in nenehnem preizkušanju različnih tehnik. Ob odprtju razstave, ki bo na ogled do 11. oktobra, so predstavili tudi monografijo, ki je letos izšla pri Rafaelovi družbi.

U našich českých susedov sú parlamentné voľby za dverami. Manažér sociálnych sietí ta3 Martin Rinčo našiel jeden falošný/fejkový volebný prieskum, ktorý stojí za to OVERiť. Spolu s hosťami, sociologičkou Silviou Porubänovou a riaditeľom prieskumnej agentúry AKO Váslavom Hříchom rozobrali tento fejkový prieskum na drobné. Značnú časť podcastu venovali aj konkrétnym komentárom, ktoré taktiež rozobrali zo všetkých možných uhlov pohľadu. 

Do voleb do Poslanecké sněmovny zbývá týden. Co mohou být rozhodující momenty ve finále kampaně? - Doteď jsme neviděli střet Petra Fialy a Andreje Babiše, může to mít zásadní vliv, myslí si sociolog Martin Buchtík.Co dalšího by ještě na poslední chvíli mohlo významně ovlivnit volby? Dostanou se do Sněmovny strany balancující na hraně volitelnosti? A proč je letos tolik lidí stále nerozhodnutých?Témata pro Marii Bastlovou a sociologa a šéfa výzkumné agentury STEM Martina Buchtíka v závěrečném díle speciálu Ptám se já – Rok voleb.I před letošními parlamentními volbami mají voliči možnost sledovat velké množství debat a duelů kandidátů, ať už na televizních obrazovkách, v rozhlase nebo v online médiích. Dosud se ale nedočkali střetu dvou hlavních rivalů o post příštího premiéra, lídra Spolu Petra Fialy a šéfa ANO Andreje Babiše. Jejich duel by se měl odehrát ve středu na Prima CNN News a poté ve čtvrtek na Nově. Pozvání do debaty na ČT Babiš nepřijal.„Právě finální debaty, zejména Fialy a Babiše, můžou mít zásadní vliv na rozhodování některých voličů. Pak to také může být případná nenadálá eskalace konfliktu Ruska a Ukrajiny, další dron nad Polskem, stíhačka nad Estonskem. Nebo výslechy svědků v kauze Dozimetr. To můžou být poměrně významné faktory,“ vyjmenovává sociolog Martin Buchtík a pokračuje:  „Významné může být i jednoznačně připravené finále kampaní. Protože jestli žádné finále nepřijde, tak to bude z mého pohledu velké zklamání. Protože všichni slibují, že už opravdu začnou a zatím to zase tak vidět není.“ Plujeme na severo, severo, severozápadV průzkumech dlouhodobě vede s velkým náskokem opoziční hnutí ANO před koalicí Spolu. Doteď se zdálo, že dominanci hnutí expremiéra Andreje Babiše nic neohrožuje. Poslední průzkum agentury STEM zveřejněný ve čtvrtek ale ukázal, že podpora hnutí nečekaně klesla o téměř tři procentní body na 28 procent. Jedná se o nejhorší výsledek ANO od ledna, kdy STEM s průzkumy začal. Druhá koalice Spolu by měla 21 procent. Třetí by se do Sněmovny dostalo SPD, čtvrté STAN a pátí Piráti. Potřebnou pětiprocentní hranici by těsně překonali i Motoristé a Stačilo!.Značí náhlý propad ANO nějakou významější změnu nálad voličů? „Kdybych to řekl námořnickou terminologií, tak kdybychom pluli doteď na sever, tak teď plujeme na severo, severo, severo, severo, severozápad. Jinými slovy, to posunutí je velmi malé, o žádnou zásadní otočku nejde,“ upozorňuje sociolog. Část voličů ANO se podle něj odklonila zejména k hnutí SPD. „Do volební kampaně teď vstoupily silněji menší strany, které nemůžou dělat permanentní kampaň, protože to buď neumí, nebo nemají peníze na kampaň. A tím pádem hnutí ANO teď není zase tak dominantně všude vidět, protože to přehlušují i další kampaně. Další faktor mohou být televizní diskuze, kde ANO trochu zaniká.“„Teď je to jejich nejslabší výsledek. Ale je dost možné, že k nedělnímu modelu, který se bude zveřejňovat ještě před moratoriem jako poslední veřejný průzkum, se to číslo bude nějakým způsobem korigovat,“ říká Buchtík s tím, že se dá stále předpokládat, že Andrej Babiš ve volbách opět získá více než 27 procent hlasů podobně jako naposledy. --V bonusovém projektu pořadu Ptám se já – Rok voleb moderátorka Marie Bastlová a sociolog Martin Buchtík glosují zásadní trendy a témata letošních sněmovních voleb.  Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail: audio@sz.cz.

S Honzisem jsme dneska zasedli k mikrofonům s dlouhým seznamem motocyklů. Nepsali jsme ale Ježíškovi – to až za pár měsíců. Místo toho jsme se zamysleli nad tím, jaké nové motorky očekáváme nejen tento podzim. Značku po značce jsme šli a zamýšleli se nad tím, jaké stroje chybí v jejich portfoliu.

Dwa głośne zabójstwa wstrząsnęły Stanami Zjednoczonymi – uchodźczyni z Ukrainy Iryny Zarutskiej i Charliego Kirka. Komentarz prof. Adama Prokopowicz dla Radia Wnet z Waszyngtonu. Dwa brutalne zabójstwa wstrząsnęły Stanami Zjednoczonymi – ofiarami padły 23-letnia uchodźczyni z Ukrainy Iryna Zarudzka oraz lider młodej amerykańskiej prawicy Charlie Kirk.Amerykanie przestają reagować jako społeczeństwo. Panuje strach i znieczulica– mówi prof. Adam Prokopowicz w rozmowie z Radiem Wnet.Społeczna znieczulicaW Karolinie Północnej młoda Ukrainka została zamordowana w miejskiej kolejce przez wielokrotnie karanego DeCarlosa Browna.Nikt jej nie pomógł, wszyscy pasażerowie wyszli z wagonu. To efekt polityki, w której bardziej chroni się sprawcę niż ofiarę– ocenia ekspert.Drugą ofiarą był Charlie Kirk, 31-letni ojciec dwojga dzieci, założyciel organizacji Turning Point. Został zastrzelony na kampusie uniwersytetu w Utah przez strzelca ukrywającego się na dachu.Schemat identyczny jak przy zamachu na Trumpa. Ale tym razem sprawca uciekł– zauważa Prokopowicz.Debata publiczna w USAZdaniem profesora, śmierć Kirka to cios także dla debaty publicznej w USA.Znałem go osobiście. Po tym zabójstwie odwołano spotkania wielu konserwatywnych komentatorów. Maszyna dyskusji o przyszłości Ameryki została zatrzymana– podkreśla.

Piše Tatjana Pregl Kobe, bereta Mateja Perpar in Igor Velše. Na Festivalu mlade literature Urška leta 2013 je bila pesnica Tina Volarič zaradi poezije, ki jo je žirija zaznala kot redkost, izbrana za najperspektivnejšo mlado literatko leta. Da premore skorajda naraven talent za mišljenje vsebine, iz katere so stkane njene izdelane pesmi, polne medbesedilnih, medumetniških navezav in hkrati z odprto strukturo. Za nagrado je naslednje leto izšel njen prvenec. Čeprav naslov Krožnice večglasnih tišin pravi drugače, je njena dokaj epsko zasnovana govorica glasna, ko se sprašuje, kje je njeno mesto v tem svetu, kje je resnica, kje je naša človečnost? Ne izogiba se komentarjem o feminizmu, politiki, enakopravnosti, državotvornosti. Pesnica, ki ve, da je svet obstajal dolgo, preden je sama vstopila vanj. Obrača se k naravi, skupnosti in prednikom in ve tudi, kaj so domovina, žrtve in vojna. Vendar v tej zbirki pesmi brez moraliziranja išče druge različice na temo preživetja, pri čemer »si dovoli smešno misel svojega rodu, / da so oblaki morda srečni«. Ko na koncu zbirke ni ničesar več za besedami prvega, drugega in tretjega glasu, postane njena zadnja pesem tišina. In se, skupaj s svojimi ilustracijami krogov, ki nimajo ne začetka ne konca, vrne k svoji pesmi začetka, ki je zanjo »razpolovljena praznina«. Tina Volarič je pesnica, ilustratorka in aktivna opazovalka svojega procesa ustvarjanja. Žanrsko ostaja v območju narave, pri čemer pa nikakor ne gre za podobe zgolj z očesom zajetega življenja v njej, še manj za idealizirano lovljenje svetlobnih razpoloženj, temveč so v verze ujete metafore njenega intimnega notranjega sveta in tišine, ki se lahko bere tudi kot refleksija trenutnega stanja njenega kritičnega odnosa do sodobnega dogajanja. Zato ni presenetljivo, da je v letih med 2019 in 2023 sodelovala pri mednarodnem raziskovalnem projektu pod vodstvom finske filozofije dr. Miire Tuominen, v katerem so se filozofi raziskovalno ukvarjali z naravo in moralnim statusom živali v antiki in srednjem veku. Značilnost pesmi in podob v njeni drugi izdani pesniški zbirki Nekje notri je uho je na prvi pogled popolna zvestoba motivom, ki jih je začela preigravati v svoji bogato ilustrirani dvojezični poetični knjigi umetnice Sosedje in tovariši / Neighbours and companions, ki je – na dvesto straneh! – v samo triindvajsetih izvodih izšla leta 2023. Tako vzpostavljeno drugačno razmerje do sveta, ki človeka na poseben način osvobaja, jo je s pozornim notranjim posluhom umetniško vznemirilo kot ilustratorko in pesnico. Že v šestnajstem stoletju je angleški pesnik John Donne o povezanosti z naravo napisal slavne verze, ki danes, v času katastrof in podnebnih sprememb, zvenijo še bolj živo resnični kot nekoč: »Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; … in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi.« Z bogato ilustrirano unikatno knjigo, ki jo je sofinansirala fundacija Kone iz Finske, je Tini Volarič uspelo – žal sprva le redkim bralcem – pripeljati živali v naša srca. Zbirka pesmi Nekje notri je uho, v kateri je vseh petnajst pesmi iz te pesničine bibliofilske knjige umetnice, obogatenih s petintridesetimi novimi, je zato morala ugledati luč sveta, da bi z zvočno čutnostjo razširila krila med bralce. Ena od velikih skrivnosti, ki je ob vseh presunljivih pesničinih liričnih prispodobah in vživljanjih vanje najbrž nikoli ne bomo razvozlali, je, kako svet dojemajo živali in rastline, kakšna je njihova resničnost. Kaj čutijo mlade košute, ki brskajo za sledmi in semeni, za vabo pomladnih svetlob? O čem razmišljajo ptice, milostne spremljevalke nakodranega vetra, razgrnjene glasnice kipečega petja? O čem tuhta zimska ptičica, ki skače in se oglaša cvrr-civk, naglašen tako, da nima z upehano uro nič skupnega, čeprav se ujemata? O čem sanja pes, ki izpod snega ujame redek zapisani vonj? »Nekega dne / je od neznano kje prispela / kolonija tjulnjev / in se nagnila na / nenaseljen prostor / med palcem in kazalcem / moje leve roke. // Kar dobro se razumemo. / od tedaj pravzaprav živim / polno življenje.« (Življenje je nepredvidljivo) O čem piše, kaj čuti pesnica v starem sadovnjaku s koščkom sadeža, popkom sveta v svojem grlu, ko pogoltne slino in postane jablana? Ko lahko le tiho opazuje, kako mlada srna nemoteno grizlja veje po planetariju, ko šteje drobne utrinke jabolk. Ko njeno besedo napolni voda in jo razlije čez brzice, curke, padce, mokrice, lagune, jezera v morje. V ocean besed, kjer valuje brezčasje: »Nebo pljusne / skozi odprta / usta noči.« Pisateljica Katherine Rundell v knjigi The Golden Mole: and Other Living Treasure (Zlati krt: in drugi živi zakladi) opisuje dvaindvajset znanih in manj znanih ogroženih živali. Želela je, da bi se zaradi opisanih resničnih zgodbic bralci spet navdušili in zaljubili v lepoto sveta, v njihovo krhkost in nenavadnost. Tudi ob branju pesmi Tine Volarič, ki si na svoj intimno razgaljajoč način želi isto, se zavemo, da smo si ljudje in živali bolj podobni, kot si želimo priznati in kot vemo. Privlačnost, ljubezen, zapeljivost, sla, materinstvo, uživanje v pomladnih razigranostih, v dobri hrani – vse to so človeški in živalski instinkti. Skupne so tudi stvari, ki se jim želimo izogniti: trpljenje, izguba, ponižanje, osamljenost, bolečina, bolezen in smrt. Kljub precej široki paleti značajskih lastnosti vse upesnjene like, ki iskrijo presunljivo podobo večini nevidnega sveta, druži kronična ujetost v pesničini notranjosti, ko poistovetena z njimi spretno razkriva zamolčane in temačnejše teme. Te tudi v bledih konturah vsakdana puščajo nezamenljivo sled, pesničina nesporna zmožnost vživljanja pa daje občutek, da so živali in rastline, ki jim je vdahnila življenje v besedah, dejansko otipljiva bitja. Pesmi in podobe Tine Volarič v knjigi Nekje notri je uho nagovarjajo k drugačnim oblikam bivanja, so etična zaveza k spoštovanju vsega bivajočega: »Krompirjevo očesce me gleda / naravnost v oči, / ne odmakne pogleda, / vse bolj vame vidi, vedno globlje gre. / Spusti veko, jo dvigne, / požene kalček.« (Zapeljevanje I) Tako pesmi občutkov, ki si jih delimo z vsem bivajočim na zemlji, kot avtoričine ilustracije izhajajo iz občutja narave kot brezčasnega prostora, v katerem Tina Volarič vzpostavlja svoj red simbolnega odnosa do vsega bivajočega. Podobe gozdnih pokrajin ne predstavljajo sveta, ampak njegov duhovni odzven, fraktalno povezanost, vsenavzočnost, vsepovezanost. avtoričine temno simbolne ilustracije z vejami objemajočih se dreves zato ne potrebujejo ne razlage ne naslovov, saj je pomen ravno v odsotnosti konkretnega pomena. Vse, kar je, je občutek povezanosti med človekom, živalmi, rastlinami in pokrajino. Ne kot razmerje, temveč kot enovitost. V teh pesmih in podobah Tine Volarič se uresniči redka umetniška alkimija, ki povezuje naravo, čas, svetlobo in človeka v en sam trenutek tišine. »V oboke vršanja. V oboke besed. / Nekje tu notri je uho. // Poslušaj.«

Lucie Janauer vybudovala e-shop Monkey Mum, který za 5 let dosáhl ročních tržeb kolem 50 milionů korun. Začínala s jedním produktem – zábranami na postel – které nakoupila za poslední úspory poté, co podobné řešení nenašla na českém trhu. První objednávky získala díky reklamě na Facebooku a sdílením mezi maminkami. Klíčovým krokem bylo zajištění exkluzivity na produkt pro celou Evropu, stejně jako příchod prvních investorů a odhodlání Lucie pokračovat navzdory osobním i finančním krizím. Expanze e-shopu do zahraničí se ukázala jako strategicky zásadní. Firma vytvořila jazykové mutace webu, lokální zákaznickou podporu a začala prodávat v desítkách evropských zemí. Značka Monkey Mum staví na důvěře, kontaktním rodičovství a otevřené komunikaci se zákazníky. Ačkoliv firma stále reinvestuje zisky a nevyplácí dividendy, připravuje další rozšíření sortimentu i spuštění nových značek. Monkey Mum tak zůstává inspirací pro všechny, kteří chtějí vědět, jak založit e-shop a uspět v podnikání na internetu. Tato epizoda je součástí podcastu, který pro vás od roku 2015 připravuje Jiří Rostecký. Videa k podcastům najdete na jeho webu: www.rostecky.cz Veškerá doporučení, informace, data, služby, reklamy nebo jakékoliv jiné sdělení zveřejněné na našich stránkách je pouze nezávazného charakteru a nejedná se o odborné rady nebo doporučení z naší strany. Podrobnosti na odkazu https://rostecky.cz/upozorneni.

Setkání s Ježíšem vol.3 : Známý i neznámý – Olda Auda (27.07.2025) by CityHouse Brno

Tri leta je profesorica francoščine na izpostavi Sorbone v Abu Dabiju. Pred kratkim je podpisala novo triletno pogodbo. Pred tem je bila v Sloveniji najprej osnovnošolska učiteljica in pozneje profesorica angleščine na gimnaziji. Zna pohvaliti slovensko šolstvo in je hvaležna za vse prejeto znanje. Doma tudi zato ni zapustila zlahka. Ampak po vsem, kar se je v sistemu nakopičilo po obdobju koronavirusa, je bila odločitev nekoliko lažja. Univerza v Združenih arabskih emiratih, kjer dela, ima pridih prestiža, ni pa nujno elitistična. Vpisanim in sprejetim domačinom šolnino plačuje država, šolanje pa poteka v francoščini.Poznate potencialnega sogovornika ali sogovornico za epizodo Globalne vasi? Pišite na nejc.jemec@rtvslo.si

Naruči svoj primerak Kosogor Metod kartica - https://ivankosogor.com/#metodDr Aleksandar Matić pomaže ljudima da naprave personalizovane treninge i ishranu. _______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Zna li najbolji student prava da korupcija nije samo ako ja ponudim pet hiljada državinom velikodostojniku da me zaposli, zna li najbolji student prava da je podmićivanje i ako vladalac da nekome posao za koji će ga svesno previše platiti i time kupiti njegovu odanost?

Zna li najbolji student prava da korupcija nije samo ako ja ponudim pet hiljada državinom velikodostojniku da me zaposli, zna li najbolji student prava da je podmićivanje i ako vladalac da nekome posao za koji će ga svesno previše platiti i time kupiti njegovu odanost?

Srđan Zirojević je specijalista za performanse i autor knjige "Iza kiše". Povod našeg razgovora je izlazak njegove nove knjige: "Znaš li koji je tvoj problem?" koja se bavi ključnim pitanjima životne transformacije._______________________________________________________________________________________________Sponzori ⚡️Crux suplementi: Ja koristim Ashwagandu pred svako snimanje podkasta ili pred neku meni lično važnu aktivnost koja zahteva moj fokus i energiju. Pružite prirodnu snagu svom umu i telu:

Je známo, že ve volebním roce začíná poslanecké úsilí vždycky postupně upadat. Zákonodárci jsou měsíce před ostrým startem kampaně ne docela soustředění. Značná část z nich se stará o pozice na kandidátkách a vládní strany pro jistotu nespěchají s prosazením norem, které se hrubě nelíbí opozici a ta by na nich získávala poměrně levně body. Taková je realita, co se nestihlo v prvých letech vládnutí, už se těžko dohání, respektive musí se oželet.

Je známo, že ve volebním roce začíná poslanecké úsilí vždycky postupně upadat. Zákonodárci jsou měsíce před ostrým startem kampaně ne docela soustředění. Značná část z nich se stará o pozice na kandidátkách a vládní strany pro jistotu nespěchají s prosazením norem, které se hrubě nelíbí opozici a ta by na nich získávala poměrně levně body. Taková je realita, co se nestihlo v prvých letech vládnutí, už se těžko dohání, respektive musí se oželet.Všechny díly podcastu Názory a argumenty můžete pohodlně poslouchat v mobilní aplikaci mujRozhlas pro Android a iOS nebo na webu mujRozhlas.cz.

Washington je vzhůru nohama kvůli snaze o plošné škrtání a propouštění ze strany nové administrativy Donalda Trumpa. Sousední země i dosavadní evropští spojenci sledují, jak americká vláda hrozí zavedením cla nebo dokonce připojením cizího území. Ekonomové mluví o možné recesi. Podle průzkumů mnoho z těchto kroků americká společnost spíš neschvaluje. Značné části Američanů se to ale líbí. Jednu takovou rodinu v obci Weare ve státě New Hampshire navštívil reportér Jan Kaliba.

Mistrz. Jan Englert mówi wprost, że „Hamlet” to jego pożegnanie. Tylko że my nie chcemy się żegnać. Rozmawiamy o tym, czym dla niego jest zasada fair play, jak odbiera polityków i ich umiejętności aktorskie oraz jakie ma spojrzenie na używki w teatrze. Czego boi się najbardziej? Czy czuje się „ojcodziadem”? Co najbardziej podziwia w Helenie, swojej córce? Mówi o tym, że całe życie poszukiwał lepszych od siebie oraz o tym, że nie dzieli ludzi według pokoleń. Zna młodych starych i starych młodych. A jak widzi Kubę Wojewódzkiego? Jak wspomina swoją mamę? Czy czuje, że byłby jeszcze „większy”, gdyby urodził się w innym kraju? Ta rozmowa jest lekcją nieśmiertelności. Dlaczego? Posłuchajcie, bo naprawdę warto. Podcast WojewódzkiKędzierski ma partnerów komercyjnych. Zapraszają Kuba Wojewódzki i Piotr Kędzierski. #wojewódzkikędzierski #płatnawspółpraca #podcast 

Barbara Skrzypek przez lata była jedną z najbardziej zaufanych osób Jarosława Kaczyńskiego. Znała tajemnice władzy, układy i kulisy politycznych gier. Kilka dni po przesłuchaniu w prokuraturze umiera nagle we własnym domu. Przypadek czy coś więcej?Film odsłania kulisy afery, która mogła zachwiać fundamentami polskiej polityki. Dwie wieże, wielkie pieniądze i tajemnice, które nigdy nie miały wyjść na jaw. Kto zyskał na jej śmierci? Czy prawda kiedykolwiek ujrzy światło dzienne?

Honzovi Fabinimu je 26 let a už má za sebou firmu, která loni udělala v tržbách 153 milionů korun. Značka nádobí, kterou pojmenoval po sobě Fabini, si navíc prošla významnou interní změnou - Honza totiž řízení firmy předal nové CEO Radce Vaculíkové. Spousta mých posluchačů také plánuje něco podobného udělat ve svých firmách, a tak jsme se s Honzou domluvili na v pořadí třetím společném rozhovoru a zaměříme se právě na téma předání firmy. Video rozhovoru najdete zde: https://rostecky.cz/jak-privest-do-firmy-spickove-lidi-a-predat-jeji-rizeni-ceo-jan-fabini-t54005 Toto je exkluzivní rozhovor pro moje předplatitele. V případě jakýchkoliv dotazů a připomínek mi neváhejte napsat na info@rostecky.cz. Veškerá doporučení, informace, data, služby, reklamy nebo jakékoliv jiné sdělení zveřejněné na našich stránkách je pouze nezávazného charakteru a nejedná se o odborné rady nebo doporučení z naší strany. Podrobnosti na odkazu https://rostecky.cz/upozorneni.

Znaš li tko si kada nisi (samo) supruga, mama ili bilo koja od svojih uloga? U ovoj epizodi podcasta ugostile smo Saru Novak, magistricu pedagogije i licenciranu psihoterapeutkinju realitetne terapije, koja pomaže ženama u braku i u procesu razvoda da pronađu unutarnju snagu, postave zdrave granice i izgrade ispunjen život. Razgovarale smo o tome tko smo kada skinemo sve svoje uloge, kako njegovati vlastiti identitet izvan majčinstva i partnerstva, te zašto je briga o sebi temelj za zdrave odnose – i s drugima i sa samom sobom. Pričale smo o pritiscima društva, očekivanjima od partnera, ali i o slobodi koja dolazi kada naučimo slušati sebe. Ako ste ikada preispitivali tko ste izvan svojih svakodnevnih uloga ili tražite načine kako bolje brinuti o sebi i svojim odnosima, ova epizoda donosi vrijedne perspektive i savjete. Pridruži nam se i poslušaj!

Americký prezident Donald Trump si zahrává s rozpoutáním obchodní války. Ve hře jsou cla na Kanadu, Mexiko, Čínu, ale i Evropskou unii. Do toho Trump podle očekávání oznámil konec se zelenou politikou. Jak má Evropa odpovědět?Hostem Ptám se já byl europoslanec Luděk Niedermayer (TOP 09). Nový prezident Spojených států Donald Trump začal naplňovat svoje výhružky vyššími tarify. Od úterý platí v USA zvýšená cla na dovoz z Číny, a to o deset procent. Pětadvacetiprocentní nárůst cel se zatím podařilo o měsíc odsunout Kanadě a Mexiku. Mezitím mají mezi Spojenými státy a jejich nejbližšími sousedy pokračovat jednání.Značnou nervozitu teď Trumpovy kroky vyvolávají i v Evropě. Brzy se totiž podle svých slov hodlá zaměřit i na další obchodní partnery. Podle předsedkyně Evropské komise Ursuly von der Leyenové je Evropská unie připravena na tvrdá jednání, pro obě strany je toho podle šéfky komise hodně v sázce. Vztahy se Spojenými státy se zabýval i pondělní neformální summit EU. Šéfka unijní diplomacie Kaja Kallasová varovala, že z obchodní války mezi sedmadvacítkou a Spojenými státy by profitovala hlavně Čína. „Obchodní války vítěze nemají,“ dodala. Jak na nás může celní válka dopadnout? Proč Evropa zaostává za Amerikou? A je realistické, když politici slibují zrušení zákazu aut se spalovacími motory?--Podcast Ptám se já. Rozhovory s lidmi, kteří mají vliv, odpovědnost, informace.Sledujte na Seznam Zprávách, poslouchejte na Podcasty.cz a ve všech podcastových aplikacích.Archiv všech dílů najdete tady. Své postřehy, připomínky nebo tipy nám pište prostřednictvím sociálních sítí pod hashtagem #ptamseja nebo na e-mail: audio@sz.cz.

Máme za sebou prvú polovicu januára, s ktorou vstúpili do platnosti viaceré opatrenia z vládneho šetriaceho balíčka, vrátane vyššej DPH. Vláda zatiaľ stále trvá na tom, že nákupy, hlavne potravín a vecí bežnej spotreby, dokonca zlacneli a hore šlo len to, čo si nemusíme dovoliť kupovať každý deň. Minister pôdohospodárstva Richard Takáč sa dokonca vybral na nákup pred koncom roka a po ňom, aby dokázal, že ľudia tento rok za nákup tých istých vecí zaplatia o päť eur menej. Michaela Štalmachová však upozorňuje, že to nemusí byť celkom tak. Na nejasnosti v ministrovom nákupe vraj poukázal poslanec za stranu SaS Alojz Hlina. „Dve položky z ministrovho zoznamu v danej predajni neboli. Preto šiel o päťsto metrov ďalej do druhej prevádzky rovnakého reťazca, kde už dané produkty vraj stáli viac ako v predajni, kde nakupoval minister Takáč,“ približuje Michaela. Značný dopad na rodinné rozpočty má pritom podľa Michaely nielen vyššia DPH ale aj ponížený daňový bonus na dieťa. V jeho prípade sa totiž tento rok kombinujú dve legislatívne zmeny - jedna z pera súčasnej vlády, druhú zaviedol do zákona ešte Igor Matovič (hnutie Slovensko). „Rodine s dvomi rodičmi a dvomi deťmi konsolidačné opatrenia vezmú ročne šesťsto sedemnásť eur. Ak k tomu prirátame daňový bonus prídu o vyše 1270 eur,“ hovorí Michaela. Ako je to teda so zdražovaním, čo sa na ňom podieľa najväčšou mierou a kde ho už začíname vidieť v praxi? V Indexe na otázky Evy Frantovej odpovedá Michaela Štalmachová z domácej redakcie denníka SME, ktorá sa venuje ekonomickým témam. 2:10 O aké peniaze oberie konsolidácia rodiny s deťmi.3:32 Zmeny v daňovom bonuse.7:37 Cena potravín po novom roku.14:37 Kto a ako bude platiť transakčnú daň.18:45 Dá sa transakčnej dani vyhnúť?​​​24:07 Dopady dane z cukru na ceny.28:29 Cena vs. pomer pri diaľničnej známke.31:09 Ako sa zdražuje MHD a prímestská doprava. _ Ak máte pre nás spätnú väzbu, odkaz alebo nápad, napíšte nám na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠podcastindex@sme.sk⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Odoberajte aj týždenný ekonomický newsletter Index na ⁠sme.sk/indexodber⁠ – Všetky podcasty denníka SME nájdete na ⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠sme.sk/podcasty⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠ – Ďakujeme, že počúvate podcast Index.See omnystudio.com/listener for privacy information.

Czasami wydaje nam się, że podglądając czyjeś życie przez dziurkę od klucza, widzimy całą prawdę. Rozmowa z Danielem Majewskim pokazała mi, jak bardzo mylne może być to wrażenie. Znałem tylko mały fragment jego historii – fragment, który, choć zawierał w sobie ziarno prawdy, pełen był niedopowiedzeń. W tej rozmowie Daniel odnalazł w sobie odwagę, by otwarcie opowiedzieć o swojej walce z uzależnieniem od alkoholu i narkotyków. Podzielił się także doświadczeniem głębokiej depresji, zmianami, jakie zaszły w jego życiu, oraz tym, jak wyglądały jego ostatnie lata – pełne okłamywania innych, ale przede wszystkim samego siebie. Podziwiam go za siłę, jaką w sobie odnalazł, by przejść przez ten trudny proces. Jeśli ktokolwiek z Was mierzy się teraz z podobnymi problemami, powiedzcie o tym bliskim. Rozmowa z Danielem może być dla Was inspiracją i dodać Wam odwagi, by zacząć działać. Mialem 2,5 roku temu podkast z facetem, który nazwał się tak samo.  Ale dzisiaj to był zupełnie inny człowiek.  Życzę Wam dobrego odsłuchu. 

Znate onu scenu iz Prijatelja, kada Rachel uči Joeya jedriti? Da ne kompliciramo situaciju, ili ne daj bože, spoilamo nešto onima koji nisu gledali, scena završava tako da Rachel, šokirana i u nevjerici sjeda kraj Joeya uz epsku izjavu. "Toliko sam se trudila da ne postanem vlastita majka da nisam ni primijetila da sam postala kao vlastiti - otac." I dalje jedna od boljih scena. I totalno 'relatable', što b' se reklo po naški. A i na tragu našeg današnjeg podcasta u kojem pričamo upravo o tome - jesmo li na skliskom terenu da postanemo naši vlastiti roditelji? Primjećujemo li sličnosti ili ih negiramo? Jesmo li korak do toga da prihvatimo da smo sve više kao svoj tata ili i dalje radimo sve suprotno od onoga što se od nas očekuje? Znači li to da ćemo i mi dočekati dan kada će nas kćer pitati zašto imamo ormarić za čuvanje oružja u dječjoj sobi? Bez oružja. Zbunjeni? Morat ćete poslušati epizodu da bi vam sve ovo imalo smisla.

Amerika vol. 2, utisci. Šta znači imati međunarodni ugled? Koliko ga mi imamo s obzirom na to kome smo se sve (pro)dali? Zna li iko na šta će ličiti Beograd u bliskoj budućnosti? Na kom ste koncertu posljednji put bili i imaju li Srbija i Beograd dobru koncertnu salu? Miljan je redovan na premijerama domaćih filmova. Najava nekih serija. Čujemo se uskoro sa nekih lijepih destinacija. Pratite nas na: https://www.youtube.com/@dopisiizdiznilenda www.facebook.com/DopisiizDiznilenda/ www.podcast.rs/autori/dopisi-iz-diznilenda/ Ako želite da nam pomognete u održavanju servera na soundcloudu, uplate rado primamo na PayPal: mtanic@gmail.com ili postanite naš patron na www.patreon.com/dopisi Miljan: fb: /mtanic, Twitter/Instagram: @mtanic YouTube: /Mtanic Nemanja: fb: /paleksic @diznilend iTunes: itunes.apple.com/us/podcast/id1223989792 Stitcher: https://www.stitcher.com/show/dopisi-iz-diznilenda-podcast Pocket Casts: pca.st/pT2h podcast.rs/show/dopisi-iz-diznilenda/ Spotify: https://open.spotify.com/show/4U3wm6QOkJ30QEbk1kvqZS?si=RM6QdrOlTuO0WUJzYBl7hA

V epizodi 149 je bil moj gost Uroš Umek, znan tudi kot DJ Umek. Uroš je slovenski DJ in producent elektronske glasbe, priznan po vsem svetu. Je pionir techno glasbe in je ključno vplival na razvoj elektronske glasbene scene v Sloveniji in širše. V epizodi se dotakneva naslednjih tematik: Trenutno dogajanje, motivacija in strast Ustvarjanje elektronske glasbe in vloga AI Glasbena izobrazba uokvirja Odnos oboževalcev - kritike in negativni odzivi Značilnosti dobrega DJ-ja nekoč in danes Kdo je lahko danes DJ zvezda? Doživljanje med nastopi Priprave na nastop Mentoritanje mladih DJ-jev Problematični mladi, nekvalitetna glasba in pocukrana družba ‘Golden era' za Umeka Droge v glasbeni ceni Odvisnost od hrane Pomanjkanje spanja in časa Struktura Uroševe ekipe in zaslužek Ustvarjanje glasbe z AI Plani za v prihodnje ========================================­===== Prijavi se na newsletter in vsak petek prejmi 5 linkov, ki jih ustvarjalci podkastov Dialog in RE:MOAT izberemo tisti teden (knjige, dokumentarci, članki, podkast epizode …). https://aidea.si/aidea-mailing-lista  ========================================­===== AIDEA Podkast: Pogovori o zavesti, vesolju, naši kulturi, tehnologiji in prihodnosti človeštva ... Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič Spletna stran: https://aidea.si Instagram: https://www.instagram.com/aidea_podkast/ Tik Tok: https://www.tiktok.com/@klemenselakovic 

EP. 212ABOUT THE EPISODE:When Dr. Nzinga Harrison was recently approached by her son, a high school senior, about going to his first party, she consented. He was unsurprised by her followup question: “Do you think there will be drugs there?” As an addiction psychiatrist and M.D. specializing in addiction medicine, Dr. Harrison had been talking with him about substances since he was very young, so the question wasn't awkward. “Yeah, probably,” he replied. As her stomach twisted, she realized that the years of preparation for this stage of his life were about to be tested – if not at the party, then sometime soon afterward.In the two years since our favorite doctor was last on the show, Dr. Harrison has organized much of her extensive knowledge about the roots of substance use disorders into a new book: Un-addiction: 6 Mind-Changing Conversations That Could Save a Life. The framework is comprehensive and data-driven, but also plainly written and easy to understand. I tried using sticky notes to mark the best parts, but gave up when I realized I was marking almost every page.In this conversation, Dr. Harrison lays out these six conversations, sharing with us how the conversation with her son progressed, and covering a range of other topics, including:Conversational scripts for talking to kids about substancesThe importance of asking, “What do you know?” without judgmentThe nascent idea of “pre-addiction” and how understanding it can change the trajectory for someone strugglingHow your ZNA (zip code at birth) predicts health outcomes better than your current zip codeHow cultural traditions and rituals can create risk factorsEPISODE RESOURCES:Un-Addiction bookEleanor HealthDr. Nzinga Harrison's websiteThis podcast is part of a nonprofit called Hopestream CommunityLearn about The Stream, our private online community for momsFind us on Instagram: @hopestreamcommunityDownload a free e-book, Worried Sick: A Compassionate Guide For Parents When Your Teen or Young Adult Child Misuses Drugs and AlcoholHopestream Community is a registered 501(c)3 nonprofit organization and an Amazon Associate. We may make a small commission if you purchase from our links.